018-054/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-054/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CETIS d.d., Čopova ulica 24, Celje, ki ga zastopa odvetniška družba Borut Sokolič in odvetniki o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.4.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 26.1.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" oddal po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4594/2010, z dne 3.6.2010, s popravki pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010, št. JN674/2011, z dne 21.1.2011 in objavo št. JN2278/2011, z dne 10.3.2011, št. JN913/2012 z dne 24.1.2012.

Naročnik je dne 11.1.2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-586/2010/186, s katero je odločil, da javno naročilo ni uspelo. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da glede na to, da na predmetno javno naročilo ni prispela nobena popolna ponudba, javno naročilo ni uspelo. Poleg tega pa tudi v primeru, če bi naročnik ugotovil popolnost obeh ponudb, jih ne sme oz. ne more izbrati, ker sta bili predloženi na podlagi razpisne dokumentacije, ki je bila s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-094/2011, z dne 16.5.2011, razveljavljena.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 26.1.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik napačno razume napotilo Državne revizijske komisije, kajti v kolikor bi slednja menila, da predmetnega postopka oddaje ni mogoče uspešno izvesti, bi slednje storila sama v okviru revizijskega postopka. Po prepričanju vlagatelja bi moral naročnik po razveljavitvi drugega postopka oddaje javnega naročila s strani Državne revizijske komisije predmetni postopek vrniti v fazo objave obvestila o javnem naročilu, kjer bi moral določiti nov rok za oddajo ponudbe, ki bi jo bilo možno oddati na podlagi razpisne dokumentacije, ki jo je s sklepom št. 018-94/2011-2 z dne 16.5.2011 zaradi nezakonitosti delno razveljavila Državna revizijska komisija. S slednjim bi se po vlagateljevem prepričanju zagotovilo dosledno spoštovanje sklepov Državne revizijske komisije, hkrati pa bi bilo zagotovljeno varstvo interesov vseh subjektov, ki so sodelovali v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o izidu naročila, z dne 11.1.2012 ter vrnitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v fazo objave obvestila o javnem naročilu ter povrnitev stroškov postopka. Če pa bi se po vlagateljevem mnenju ocenilo, da bi bilo potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila vrniti v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, vlagatelj meni, da so naročnikovi zaključki o tem, da vlagateljeva ponudba ni bila v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, napačni, posledično pa je potrebno šteti, da je vlagateljeva ponudba edina popolna. Vlagatelj pri tem opozarja, da je naročnikov sklep sam s seboj v nasprotju, saj po eni strani izpostavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni prispela nobena popolna ponudba, na drugi strani pa je naročnik očitno ocenjeval ponudbi, prispeli na podlagi prvotne razpisne dokumentacije. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo oceno, da je na grbu vzorcev vlagateljeve ponudbe vidna črna črta, ki je na referenčnem grbu ni, zaradi česar naj bi bili vlagateljevi vzorci neskladni z referenčnimi tablicami. Vlagatelj meni da gre za minimalno formalno pomanjkljivost, ki je posledica izbire tehnike sitotiska. Glede naročnikovih očitkov o pomanjkljivosti glede barve evropskega loga glede na zahteve in predpisane koordinate barv iz razpisne dokumentacije vlagatelj meni, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost, glede katere bi moral naročnik ponudnika pozvati na dopolnitev ponudbe, še zlasti upoštevaje dejstvo, da je naročnik odstopanja oz. neustreznost ugotovil zgolj pri enem od vzorcev. Vlagatelj tudi zanika, da bi izdelavo manjših količin izvedel na lokaciji partnerja v Nemčiji, ampak bo ena oseba pri nemškem partnerju zadolžena za izdelavo tabličnih blanketov manjših dimenzij, vsi v razpisni dokumentaciji zahtevani postopki, ki se morajo izvesti v Sloveniji, pa se bodo tu tudi izvajali. Glede naročnikovih pripomb, ki se nanašajo na zahtevane kvalitete tiskanja grbov, vlagatelj pojasnjuje, da se zahteve po kvaliteti tiskanja grbov najmanj 400 dpi lahko nanašajo samo na ponudnike, ki ponujajo digitalni tisk, ne pa tudi drugih tehnik tiska, ki jih razpisna dokumentacija ne izključuje. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja, da naj bi naročnik ugotovil, da iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja podatek o združljivosti barv za barvanje retroodsevnih materialov, pri čemer je po njegovem mnenju sklep v navedenem delu nejasen. Nadalje naj bi naročnik po vlagateljevih navedbah tudi ugotovil, da so vzorci tablic vlagatelja po dolžini in širini deformirani, pri tem pa od vlagatelja ni zahteval dodatnih pojasnil oz. ni pridobil podatkov o tem, da iz tehnoloških razlogov predmeta javnega naročila ni mogoče izvesti brez določenih deformacij. Prav tako tudi očitana pomanjkljivost glede neenakomerne globine odtisnjenih znakov in odtisnjenega roba na mestu grba zaradi fizikalnih razlogov ne more biti podana, saj je pri masovni proizvodnji ni mogoče doseči. Glede naročnikovega očitka, da naj bi vlagatelj kot lokacijo distribucije specimnov registrskih tablic namesto Ministrstva za promet navedel Ministrstvo za notranje zadeve pa vlagatelj pojasnjuje, da gre za formalno nebistveno pomanjkljivost. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj revizijskemu zahtevku ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev in se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 9.2.2012 sprejel sklep, št. 430-586/2010/199, s katerim je revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija naročniku dala napotilo, da mora naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila zaključiti in sicer ponovno izvesti fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, pri čemer pa naročila ne more oddati oz. ne more izbrati nobene ponudbe, ker ponudbi bazirata na razpisni dokumentaciji, ki je bila razveljavljena. Naročnik pojasnjuje, da je skladno z omenjeni napotili sprejel sklep o izidu naročila, s katerim je obe ponudbi izločil, hkrati pa je odločil, da nobene od prejetih ponudb ne sme izbrati, ker sta bili obe predloženi na podlagi dokumentacije, ki je bila razveljavljena. V zvezi z vlagateljevimi ugovori, ki se nanašajo na naročnikove ugotovitve v povezavi s črno črto na vzorcu, naročnik pojasnjuje, da je bilo pri pregledu ugotovljeno, da je na vseh vzorcih registrskih tablic nalepljen referenčni grb, na katerem je na desni strani med zeleno in modro barvo vidna črna črta, kar pa ni v skladu z razpisno dokumentacijo, in sicer z referenčnim grbom iz Priloge 2, ki je bil podan tudi v merilu 1:1 v elektronski obliki. Navedeno lahko po naročnikovem mnenju kaže tudi na neustrezno uporabljeno tehnologijo tiskanja, ki povzroča nenatančen tisk, kar pa bi se kot neustrezno še bolj pokazalo v primeru redne proizvodnje registrskih tablic. Po naročnikovem mnenju v tem primeru ne gre za nebistveno pomanjkljivost, ampak za neskladje glede na referenčni grb iz razpisne dokumentacije in neustrezno uporabljeno tehnologijo tiskanja. Glede vlagateljevih zatrjevanj o ustreznosti barv evropskega loga, naročnik pojasnjuje, da je bilo pri pregledu vzorcev ugotovljeno, da je vzorec registrske tablice dimenzije 520x120 mm v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj barva evropskega loga ni ustrezna glede na zahteve in predpisane koordinate barv iz razpisne dokumentacije ter bistveno odstopa od barv evropskega loga, na slikah iz Priloge 1 razpisne dokumentacije, ter tudi od barve evropskega loga na ostalih vzorcih registrskih tablic, predloženih v ponudbi ponudnika. Navedeno je naročnik tudi preveril pri Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je izdala Poročilo o analizi, iz katerega izhaja, da barva evropskega loga na vzorcu registrske tablice dimenzije 520 x 120 mm izpade iz polja ustreznih barvnih odtenkov barve v kolormetrični skali. Tudi v slednjem primeru po naročnikovem mnenju ne gre za formalno pomanjkljivost, zato naročnik ni smel dovoliti dopolnitve ponudbe v navedenem delu. Naročnik v nadaljevanju ponavlja, da je vlagatelj v prilogi št. II/6 (v točki 3) za predmetno javno naročilo podal opis kadrovske organizacije obrata za izdelavo, skladiščenje, pripravo na distribucijo, dobavo in uničevanje registrskih tablic, kjer je navedel svoje podatke in podatke za partnerja, pri tem pa je dodal, da se bo na lokaciji partnerja v Nemčiji izvajal tudi postopek izdelave tablic manjših količin, kar je po naročnikovem mnenju v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Naročnik navedeno ne more razumeti kot izdelavo blanketov ampak meni, da vlagatelj poskuša s takšno razlago spremeniti vsebino ponudbe. Prav tako se naročnik ne strinja z mnenjem vlagatelja, da pri izdelavi registrskih tablic zaradi fizikalnih vzrokov ni mogoče doseči idealne ravnosti, oz. da se deformacijam tablic objektivno ni mogoče izogniti in meni, da se z ustrezno tehnologijo lahko izdelujejo ravne, nedeformirane in nezvite tablice. Dokaz navedenemu je tudi dejstvo, da so trenutno v uporabi registrske tablice za vozila, ki nikakor niso tako deformirane ali zvite, kot so bili predloženi vzorci vlagatelja. Enako stališče naročnik zavzema glede enakomerne globine odtisnjenih znakov in odtisnjenega roba na mestu grba. Vlagateljevi vzorci so imeli po naročnikovem mnenju zelo neenakomerno vtisnjene znake in je bila celotna dovoljena toleranca izkoriščena že pri skoraj vsakem znaku. Nadalje naročnik vztraja na stališču, da vlagatelj v svoji ponudbeni dokumentaciji ni izkazal združljivosti uporabljenih retroodsevnih folij, barv in tiskalnika, zato so po naročnikovem mnenju pomisleki glede same kvalitete končnih izdelkov upravičeni. Glede na navedeno naročnik meni, da je pravilno sledil napotkom Državne revizijske komisije in da je vlagateljeva ponudba nepopolna, zato je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločil. Naročnik poudarja, da tudi v primeru, če bi bila ponudba popolna, je naročnik ne bi mogel oddati nobenemu izmed ponudnikov, kar je naročnik že pojasnil zgoraj. Upoštevaje navedeno, je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.2.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.2.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Dne 24.2.2012 je naročnik odstopil še dodatno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je dne 16.3.2012 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

V obravnavnem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejetju odločitve o oddaji naročila.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v naročnikov Zapisnik o pregledu in ocenjevanju ponudb z dne 12.5.2011, v naročnikovo odločitev o izidu naročila št. 430-586/2010/115 z dne 13.5.2011, revizijski zahtevek ponudnika Erich Utsch AG, MarienhĂĽtte 49, Siegen, Nemčija z dne 14.3.2011, revizijski zahtevek ponudnika KIG d.d., Zagorica 18, Ig z dne 30.5.2011, naročnikov sklep št. 430-586/2010/153 z dne 2.8.2011, revizijski zahtevek vlagatelja z dne 20.9.2011, naročnikov predlog za ustavitev postopka z dne 11.10.2011, naročnikova odločitev o izidu naročila št. 430-586/2010/186 z dne 11.1.2012 ter preostalo dokumentacijo. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz spisovne dokumentacije v obravnavanem primeru izhaja, da je ponudnik Erich Utsch AG, MarienhĂĽtte 49, Siegen, Nemčija dne 14.3.2011 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, v katerem je zahteval, da se naj razveljavi razpisna dokumentacija: v delu, ki se nanaša na obdobje 10 let, v katerem se bo izvajalo naročilo (2. točka v II. delu razpisne dokumentacije); v delu, ki se nanaša na določitev fiksne cene in na njeno uskladitev z rastjo življenjskih potrebščin (4.3 točka II. delu razpisne dokumentacije); v delu, ki se nanaša na obvestitev ponudnika o seznamu lokacij dobav ob sklenitvi pogodbe oz. po njej; nadalje v delu, ki določa, da je cena fiksna in da mora vsebovati tudi vse stroške, povezane z dobavo blaga; ter v delu, v katerem se zahteva, da mora ponudnik dostavo obračunati po rednem ceniku podizvajalca, ki bo zanj opravljal prevoz (3.2 in 3.3 točka v II. delu razpisne dokumentacije); ter v delu, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo, da predloži dokazila o tehnični opremljenosti in organizaciji proizvodnje. Naročnik je kljub vloženemu revizijskemu zahtevku na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) tedaj veljavne zakonodaje nadaljeval s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in dne 13.5.2011 sprejel odločitev št. 430-586/2010/115, s katero je odločil, da javno naročilo ni uspelo. Na drugi strani je Državna revizijska komisija zgoraj navedenemu pravovarstvenemu predlogu delno sledila in (s sklepom 018-094/2011-2 z dne 16.5.2011) odločila, da se razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na 3.2 točko razpisne dokumentacije in sicer Kraj dobave blaga, razveljavi, ni pa Državna revizijska komisija razveljavila celotnega postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker slednje ni bilo predmet pravovarstvenega zahtevka. Zoper naročnikovo odločitev in sicer da javno naročilo ni uspelo z dne 13.5.2011, je nato ponudnik KIG d.d., Zagorica 18, Ig, dne 30.5.2011 vložil revizijski zahtevek, v katerem je zahteval, da se naj takšna naročnikova odločitev razveljavi. Pri tem je naročnik vlagateljevemu predlogu sicer sledil, toda namesto, da bi razveljavil svojo odločitev o neoddaji naročila z dne 13.5.2011, je razveljavil celotni obravnavani postopek oddaje javnega naročila in s tem presegel meje zahtevka, kakor je bilo v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo (sklep št. 018-260/2011-3) tudi ugotovljeno in zaradi česar je Državna revizijska komisija naročnikova ravnanja z omenjenim sklepom v preseženem delu tudi razveljavila. S tem se je predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovno vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Pri tem Državna revizijska komisija poudarja, da ni mogla potrditi zakonitosti tedanjega naročnikovega ravnanja, da se naj predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, ker je njeno odločanje (na podlagi takrat veljavnega drugega odstavka 19. člena ZRPJN) vezano na odločanje v mejah revizijskega zahtevka. Vlagatelj napačno meni, da bi Državna revizijska komisija predmetni postopek javnega naročanja lahko s sklepom 018-260/2011-3 že razveljavila. Državna revizijska komisija, kot je bilo že rečeno, mora v revizijskem postopku odločati v okviru revizijskega zahtevka, kar pomeni, da mora slediti pravovarstvenemu predlogu v revizijskem zahtevku. Kajti v revizijskem postopku ima Državna revizijska komisija, kakor to izhaja iz pravne prakse (npr. št. 018-324/2004, 018-040/2005, 018-144/2006, 018-209/2007, 018-078/2008), zgolj kasatorična pooblastila (torej lahko le razveljavi naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja, ker Državna revizijska komisija odloča o zakonitosti ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja), ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. Kar pomeni, da ne more sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila namesto naročnika, niti mu ne more naložiti, kakšno odločitev mora sprejeti. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik odločitev Državne revizijske komisije št. 018-094/2011-2 z dne 16.5.2011, s katero je delno razveljavila razpisno dokumentacijo, spoštoval in razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu dopolnil in jo dne 31.5.2011 na Portalu javnih naročila objavil pod št. objave JN5742/2011. Toda tudi zoper novo objavo čistopisa razpisne dokumentacije je bil dne 20.9.2011 s strani vlagatelja vložen revizijski zahtevek, v katerem je vlagatelj zahteval razveljavitev "nove" razpisne dokumentacije v posameznih delih. Državna revizijska komisija je pri meritornem presojanju utemeljenosti vlagateljevega revizijskega zahtevka s sklepom št. 018-340/2011-12 z dne 9.12.2011 ugotovila, da je z dnem 3.7.2011 stopil v veljavo novi zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki vzporednih postopkov javnega naročanja o istem predmetu ne dopušča več, zato je postopek oddaje javnega naročila, pod objavo na Portalu javnih naročil št. JN5742/2011, z dne 31.5.2011, na podlagi drugega odstavka 38. člena ZPVPJN, ki Državni revizijski komisija daje pravico za odločanje tudi izven meja zahtevka, razveljavila. Državna revizijska komisija je ocenila, da naročnik po odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-094/2011-2 novega postopka o oddaji javnega naročila ni pričel v smislu nove objave javnega naročila na Portalu javnih naročil pod novo št. objave, temveč je pod isto št. objave JN4594/2010 objavil Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (JN5742/2011, z dne 31.5.2011), ki pa vsebuje vse ključne spremembe razpisne dokumentacije za zakonito oddajo ponudb ter nov rok za prejem ponudb, s čimer je naročnik dejansko začel nov postopek javnega naročanja za isti predmet oddaje javnega naročila. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija tudi dala napotilo, da naj naročnik postopek oddaje javnega naročila (to je predmetni postopek), ki je še v teku, zaključi in pri tem upošteva odločitev Državne revizijske komisije št.: 018-094/2011-2, z dne 16.5.2011. Pri tem Državna revizijska komsija poudarja, da obravnavanega postopka javnega naročanja na predlog naročnika z dne 6.10.2011 ni ustavila niti ga ni mogla ustaviti, kakor to zatrjuje vlagatelj, ker se je tedanji naročnikov predlog nanašal na vzporedni oz. že razveljavljeni postopek, ne pa na predmetni postopek javnega naročanja. Zato se je predmetni postopek javnega naročanja z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-260/2011-3 tudi vrnil v fazo ocenjevanja in pregledovanja ponudb in ne v fazo objave obvestila o javnem naročanju, kakor to zatrjuje vlagatelj. Iz Zapisnika o pregledovanju in ocenjevanju ponudb št. 430-586/2010/114, z dne 12.5.2011, namreč izhaja, da je naročnik prejel dve ponudbi in sicer vlagateljevo ponudbo in ponudbo ponudnika KIG d.d., kateri je v nadaljevanju odprl, pregledal in ocenil. Kar pomeni, da naročnik v konkretnem primeru ne more zgolj objaviti novega roka za oddajo ponudbe zaradi dopolnitve razpisne dokumentacije v razveljavljenem delu, ne da bi predhodno sprejel odločitev o oddaji naročila v povezavi že z odprtimi ponudbami, saj gre za fazo, ki na podlagi prvega odstavka 70. člena ZJN-2 sledi fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je naročnik to tudi upošteval in s predmetno odločitvijo z dne 11.1.2012 odločil, da predmetno javno naročilo ne bo oddal. šele ko bo predmetna odločitev postala pravnomočna, pa bo lahko naročnik objavil novi rok za oddajo ponudbe na podlagi nove oz. dopolnjene razpisne dokumentacije, ki bo skladna z odločitvijo Državne revizijske komisije s sklepom št. 018-094/2011-2, z dne 16.5.2011. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da navedeno pravno posledico z vloženim revizijskim zahtevkom zasleduje tudi vlagatelj sam. Vlagatelj namreč želi, da se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo objave obvestila z namenom, da naročnik objavi nov rok za oddajo ponudbe, na podlagi nove oz. dopolnjene razpisne dokumentacije. Toda vlagatelj je pri tem po mnenju Državne revizijske komisije spregledal ključno dejstvo, da mora naročnik obstoječi postopek javnega naročanja, ki temelji na prvotni razpisni dokumenatciji, najprej zaključiti, da sploh lahko prične z novim postopkom javnega naročanja, kar pa naročnik v konkretnem primeru tudi poskuša storiti. Zato na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni izkazal nezakonitost naročnikovega ravnanja, s tem ko je sprejel odločitev, da predmetnega javnega naročila ne odda, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 17.4.2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje,
- Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.