018-063/2012 Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o.

Številka: 018-63/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava vodovodnih materialov v letu 2012", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja CMC Ekocon d.o.o., IOC Zapolje I/10, Logatec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o., Poljubinj 89 h, Tolmin (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 10. 4. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika v sklopu 1, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji javnega naročila po odprtem postopku z dne 27. 1. 2012. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 679,31 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu za dobavo vodovodnih materialov v letu 2012 objavil 16. 11. 2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN13191/2011.

Naročnik 16. 12. 2011 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, ki je bilo na podlagi vloženega zahtevka za revizijo razveljavljeno v sklopih 1 in 2.


Naročnik je 27. 1. 2012 izdal novo Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku (v nadaljevanju: Obvestilo o oddaji naročila), s katerim je vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika v sklopih 1 in 2 izbral ponudnika ZAGOŽEN d.o.o. Žalec, Cesta na Lavo 2a, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopih 1 in 2 je vlagatelj z vlogo z dne 9. 2. 2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku protipravno, v nasprotju z 82. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), omogočil dopolnitev njegove ponudbe, saj je nedopustno dopolnjevanje ponudbe z izjavami, ki v prvotni ponudbi sploh niso bile predložene, prav tako pa ponudnik v nobenem primeru ne sme dopolnjevati ponudbe, oziroma je spreminjati v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. V svoji dopolnitvi ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb je izbrani ponudnik v sklopu 1 umaknil svojo ponudbo za proizvode proizvajalcev Aquadustil S.L. in Technimex International BV, kar ima po prepričanju vlagatelja za posledico vnovčitev vlagateljeve menice za resnost ponudbe. Vlagatelj nadalje meni, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v sklopu 1 za LTŽ fazonske kose navedel štiri proizvajalce, podal variantno ponudbo, česar naročnik v razpisni dokumentaciji ni dopustil, tega pa ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolnost ponudbe. Vlagatelj še navaja, da so bile izjave o skladnosti za vse omenjene proizvajalce pomanjkljivo opisane, saj ni navedeno, na katere dokumente se izjave nanašajo, predvsem pa ni bilo predloženih Certifikatov o skladnosti s standardom EN 545 s strani usposobljenega akreditiranega organa s sedežem v EU za proizvajalca Bohamet Armatura in Materbud, zato je izbrana ponudba nepopolna tudi iz tega razloga, naročnik pa bi jo moral izločiti. Po mnenju vlagatelja je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi v sklopu 2, saj je izbrani ponudnik v fazi dopolnjevanja ponudbe priložil Slovensko tehnično soglasje za cevi in fazonske kose, ki ni več veljavno in ga naročnik ne bi smel upoštevati. Omenjeno tehnično soglasje tudi ni zadosten dokument, in ne dokazuje skladnosti proizvodov s standardom EN 545, izbrani ponudnik pa za ponujene cevi in fazonske kose iz sklopa 2 proizvajalca Sertubi ni priložil vseh zahtevanih ali pravilnih dokumentov. Vlagatelj izpostavlja certifikat Laboratorija za zdravo okolje in higieno Lyon, saj se ta nanaša samo na epoksi premaz, ne pa tudi na vse ostale elemente v ceveh, ki pridejo v stik s pitno vodo, prav tako ni nikjer izrecno zapisano, da ta premaz uporablja proizvajalec Sertubi, tako da se lahko ta nanaša na kateregakoli drugega proizvajalca. Certifikata o skladnosti s standardom EN 545 s strani Istituto Italiano di garanzia della qualita kakor tudi Poročilo o preiskavi vodovodne cevi se nanašajo samo na cevi, ne pa na fazonske kose. Poleg tega iz ponudbene dokumentacije ni razvidno, da so duktil fazonski kosi istega proizvajalca kot so cevi, čeprav je to tehnična zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji, zaradi česar ponujen material izbranega ponudnika v sklopu 2 tehnično ne ustreza zahtevam naročnika, naročnik pa bi njegovo ponudbo moral izločiti iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila za sklop 1 in sklop 2 ter v razveljavljenem delu vrnitev naročniku v ponovno odločanje. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov v višini vplačane takse.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 17. 2. 2012 izjasnil do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik v vlogi navaja, da z dopolnitvijo ponudbe ni kršil zakonskih določb, saj se pri dopolnitvi ni spreminjala tehnična specifikacija izdelkov, temveč se je samo dopolnila dokumentacija, na katero ga je pozval naročnik. Tehnična specifikacija izdelkov je ostala ista. Izbrani ponudnik še navaja, da več proizvajalcev ni navedel kot varianto, saj so fazonski kosi vseh proizvajalcev popolnoma enaki, tako v dimenzijah kot v tlačnem razredu, z enako zaščito, saj so vsi narejeni po standardu EN 545, ter so vsi ponujeni po isti ceni. Glede vlagateljevih navedb za sklop 2 izbrani ponudnik navaja, da se je dopolnitev ponudbe s Slovenskim tehničnim soglasjem za duktilne cevi in fazonske kose nanašala na prvotno objavo javnega razpisa z odpiranjem 8. 12. 2011, ko je bilo Slovensko tehnično soglasje edini veljavni dokument.

Naročnik je 21. 2. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da nepredložitev zahtevanih izjav o skladnosti in pripadajočega certifikata ali poročila, da so ponujeni proizvodi primerni za stik s pitno vodo, sama po sebi še ne pomeni izločitev ponudbe, ampak bi do izločitve ponudbe prišlo šele v primeru, da se dopolnitev ponudbe, kljub zahtevi po dopolnitvi, ne izvede. Glede variantnih ponudb naročnik poudarja, da te niso bile dopustne, s tem, ko je izbrani ponudnik za fazonske kose ponudil proizvode različnih proizvajalcev, pa ni predložil variantne ponudbe. S strani izbranega ponudnika so bili ponujeni zgolj zahtevani proizvodi po isti ceni in ne na podlagi različnih cen. Kljub temu, da je izbrani ponudnik navedel, da zahtevanih proizvodov dveh proizvajalcev ne bo ponujal, je z ostalimi ponujenimi proizvodi drugih dveh proizvajalcev v celoti izpolnil naročnikovo zahtevo, poleg tega pa je ponudba ostala nespremenjena. V zvezi z očitkom vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil vseh zahtevanih dokumentov, naročnik odgovarja, da je izbrani ponudnik za vse ponujene proizvode, tako v sklopu 1 kot v sklopu 2, predložil zahtevane listine.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 2. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj je 28. 2. 2012 Državni revizijski komisiji poslal dopis, v katerem je navedel, da v celoti vztraja pri zahtevah, navedenih v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je 19. 3. 2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.


Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve navedbe, da naročnik ni ravnal v skladu z določbami ZJNVETPS, ko je izbranemu ponudniku dopustil, da je po roku za oddajo ponudb dopolnil nepopolno ponudbo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se je naročnikov poziv izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe nanašal na predložitev izjav o skladnosti in certifikatov, kar pomeni, da je naročnik zahteval dopolnitev v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, takšna dopolnitev pa je glede na določbo drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS nezakonita, ponudba s takšno pomanjkljivostjo pa nepopolna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama postopka ni sporno, da izbrani ponudnik v sklopu 1 (litoželezni fazonski kosi) in v sklopu 2 (litoželezne ductil cevi in pripadajoči fazonski kosi) za vse sklope materialov, ki jih je ponudil, v ponudbi ni priložil "izjavo o skladnosti (25. člen Zakona o gradbenih proizvodih - ZGPro [â??] in pripadajoči certifikat ali poročilo, ki se nanaša na izjavo o skladnosti (skladnost proizvodov s standardom in skladnost proizvodov za stik s pitno vodo, navedenimi v točki 8 razpisne dokumentacije) [â??]", kot je to v 4. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil naročnik, zato ga je naročnik na podlagi 82. člena ZJNVETPS pozval na dopolnitev. Sporno pa je, ali je takšen poziv na dopolnitev ponudbe glede na omejitve v 82. členu ZJNVETPS sploh dopusten. Določba 82. člena ZJNVETPS določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS). 18. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, Državna revizijska komisija pa je že večkrat pojasnila, da je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je ponudbi izbranega ponudnika za sklop 1 in sklop 2 zaradi manjkajočih izjav o skladnosti oziroma certifikatov ali poročil, ki se nanašajo na izjavo o skladnosti, mogoče označiti za formalno nepopolni, saj gre za pisna dokazila, s katerimi je izbrani ponudnik dokazoval, da posamezni sklopi materialov, ki jih je ponudil, izpolnjujejo naročnikove zahteve. Ugotoviti gre, da je izbrani ponudnik že v ponudbi napisal, materiale katerih proizvajalcev ponuja v sklopih 1 in 2, prav tako je priložil izjavo, da vsi artikli ustrezajo tehničnim pogojem in specifikacijam iz razpisne dokumentacije, zgolj naknadno predložena izjava o skladnosti oziroma certifikat ali poročilo, ki se nanaša na izjavo o skladnosti, pa po oceni Državne revizijske komisije ne pomeni poseganja v ponudbo na način, da bi izbrani ponudnik tehnične specifikacije ponujenega blaga kakorkoli vsebinsko spremenil, ampak dokazuje, da blago proizvajalcev, ki ga je izbrani ponudnik v ponudbi ponudil, izpolnjuje zahtevane tehnične specifikacije. Konkretni primer tudi ni primerljiv s primeri, na katere se sklicuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, in v katerih je Državna revizijska komisija odločila, da ne gre za formalno, ampak vsebinsko pomanjkljivost. Za razliko od primerov, na katere se sklicuje vlagatelj, in v katerih je ponudnik že v ponudbi predložil dokumente, ki so izkazovali, da ponudnik določene zahteve razpisne dokumentacije v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval (prim. 018-11/2011, 018-66/2011), v predmetnem postopku dokumenti, ki bi izkazovali (ne)izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, v ponudbi izbranega ponudnika niso bili prisotni. Zato je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za formalno nepopolno in ga pozval k dopolnitvi ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavlja tudi naročnikovo ravnanje, ko je izbranemu ponudniku po tem, ko je razveljavil odločitev o oddaji naročila, omogočil dopolnitev njegove ponudbe. Državna revizijska komisija vlagatelju odgovarja, da naročniku zgolj zaradi tega, ker je izbranega ponudnika k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe pozval po tem, ko je na podlagi zahtevka za revizijo razveljavil prvotno sprejeto odločitev o oddaji naročila in (nove) odločitve o oddaji naročila še ni sprejel, ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja. Postopek oddaje javnega naročila se po tem, ko je v postopku pravnega varstva naročnikova odločitev o oddaji naročila razveljavljena, vrne v fazo pred sprejemom te odločitve, torej v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, ko naročnik (tudi ob upoštevanju ugotovitev iz postopka pravnega varstva) ponovno pregleda prispele ponudbe in omogoči dopolnitev formalno nepopolnih ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS, po tem postopku pa izloči ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS), in sprejme (novo) odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 83. člena ZJNVETPS). Poziv na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe je torej v skladu s 84. členom ZJNVETPS dopusten, če je izveden pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, ta pa v konkretnem primeru v trenutku, ko je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe za sklop 1 in sklop 2, še ni bila sprejeta.

Odprto pa ostaja vprašanje, ali je izbrani ponudnik s tem, ko je v sklopu 1 ponudil proizvode več različnih proizvajalcev, res ponudil variantno ponudbo, in ali je s tem, ko je na poziv naročnika na dopolnitev ponudbe umaknil ponudbo za proizvode proizvajalcev Aquaductil S.L. in Technimex International BV, svojo ponudbo nedopustno spremenil.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v sklopu 1 za skupine FF, FFK, FFR, T, TT in N litoželeznih fazonskih kosov (kot je posamezne skupine materialov v razpisni dokumentaciji označil naročnik) ponudil blago več proizvajalcev, sporno pa je, ali je s tem izbrani ponudnik ponudil variantno ponudbo.

42. člen ZJNVETPS (Variantne ponudbe) določa, da v primeru, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik lahko upošteva variante, ki jih predložijo ponudniki. Naročnik mora v tem primeru v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je potrebno upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predstavitev. Če je variantna ponudba dopustna, mora naročnik to v obvestilu o javnem naročilu posebej navesti (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJNVETPS). Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo biti v skladu z zakonom torej izpolnjeni naslednji trije pogoji: (1) naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variantne ponudbe, (2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena (naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev) in (3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba. V predmetnem postopku oddaje je mogoče ugotoviti, da ni izpolnjen nobeden izmed navedenih pogojev. Naročnik je namreč prepovedal oddajo ponudb v variantah, edino merilo za ocenitev ponudb pa je zgolj najnižja cena (vsakega posameznega sklopa).

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik tehnične zahteve, ki se nanašajo na ponujeno opremo, opredelil v Tehničnih pogojih in specifikacijah ter v Specifikaciji ponudbe za posamezen sklop. V sklopu 1 so morali ponudniki v ponudbi za vsako skupino litoželeznih fazonskih kosov napisati proizvajalca in priložiti Izjavo o skladnosti ter pripadajoči certifikat ali poročilo, ki se nanaša na Izjavo o skladnosti (točka 9.1.2 Atesti in certifikati). Drugih zahtev glede predmeta javnega naročila naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil, zato gre ugotoviti, da je ponudnik lahko ponudil material kateregakoli proizvajalca, v kolikor je ponujeno blago ustrezalo vsem postavljenim tehničnim zahtevam (kar je ponudnik izkazoval z Izjavo o skladnosti ter pripadajočim certifikatom oziroma poročilom).

Izbrani ponudnik je naročniku za skupine FF, FFK, FFR, T, TT in N litoželeznih fazonskih kosov istočasno ponudil blago različnih proizvajalcev, vendar njegove ponudbe zaradi tega ni mogoče obravnavati kot variantne ponudbe v smislu predstavljene zakonske določbe. Variantna ponudba predvideva različne rešitve, ki v določeni meri načrtno odstopajo od vnaprej določenih zahtev razpisne dokumentacije, kar pa v konkretnem primeru iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti. Izbrani ponudnik je pri omenjenih skupinah litoželeznih fazonskih kosov res navedel več proizvajalcev blaga, ki ga ponuja, vendar je kljub temu ponudil fazonske kose, ki naj bi bili (ne glede na proizvajalca) popolnoma enaki in skladni z naročnikovimi zahtevami, prav tako so bili vsi hkrati ponujeni po isti ceni. Izbrani ponudnik je torej ponudil tisto, kar je naročnik zahteval, in je opredelil, kaj mu ponuja. Vlagateljevim očitkom, da je izbrani ponudnik v sklopu 1 ponudil variantno ponudbo, tako ni mogoče slediti.

Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju, da je ponudba izbranega ponudnika v skopu 1 nepopolna že zato, ker je izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb umaknil ponudbo za proizvode proizvajalca Aquaductil S.L. in Technimex International BV in s tem spremenil ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar je glede na drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS nedopustno.

Kot že navedeno, je glede na določbe razpisne dokumentacije ponudnik lahko ponudil material kateregakoli proizvajalca, v kolikor ponujeno blago ustreza vsem postavljenim tehničnim zahtevam. Navedeno pomeni, da je ponudnik s ponudbo izpolnil pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, v kolikor je ponujeni material kateregakoli od proizvajalcev izpolnjeval vse postavljene tehnične zahteve naročnika, in zato ponudba v celoti odgovarja zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, taka ponudba pa je primerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in posledično popolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS).

Med strankama je nesporno dejstvo, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe slednjemu odgovoril, da mu fazonskih kosov dveh proizvajalcev, Aquaductil S.L. in Technimex International BV (ki jih je izbrani ponudnik navedel že v ponudbi), ne bo dostavil, saj lahko naročnikove zahteve za fazonske kose izpolni že s proizvajalcema Bohamet Armatura in Materbud.

Vendar po oceni Državne revizijske komisije izbrani ponudnik s svojim odgovorom glede tega, katerih proizvodov naročniku ne bo dobavil, ni posegel v ponudbo na način, da bi s tem spremenil tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Izbrani ponudnik je s tem odgovorom le natančneje definiral, katere izmed (že) ponujenih fazonskih kosov več proizvajalcev bo dejansko dobavil naročniku. Kljub temu, da je izbrani ponudnik navedel, da zahtevanih proizvodov dveh proizvajalcev ne bo ponudil, je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik glede istih proizvodov že v ponudbi navedel tudi druge proizvajalce in je njegova ponudba (kljub pojasnilu o "umiku" proizvodov dveh proizvajalcev) lahko še vedno primerna, v kolikor proizvodi teh (drugih) proizvajalcev v celoti izpolnjujejo naročnikove tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, vezane na vsebino predmeta javnega naročila. Za primernost ponudbe glede na določbe razpisne dokumentacije namreč zadostuje, da ponudnik s proizvodi enega od proizvajalcev izpolni vse tehnične zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju preverila vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 nepopolna, ker izbrani ponudnik za ponujene proizvode proizvajalcev Bohamet Armatura in Materbud ni priložil Certifikatov o skladnosti s standardom EN 545 s strani usposobljenega akreditiranega organa s sedežem v EU.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v Obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 27. 1. 2012 ugotovila, da je naročnik primernost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 za skupine FF, FFK, FFR, T, TT in N ugotovil na podlagi upoštevanja dokazil, ki jih je izbrani ponudnik v ponudbi in dopolnitvi ponudbe predložil za proizvode proizvajalcev Bohamet Armatura in Materbud.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, v obrazec 9.1.2 (Atesti in certifikati), kamor so ponudniki morali napisati ime proizvajalca, ugotovila, da je ta v skupinah FF, FFK, FFR, T, TT in N (poleg proizvajalcev Aquaductil S.L. in Technimex International BV) napisal, da ponuja proizvode proizvajalca Bohamet Armatura, ne pa tudi proizvajalca Materbud. Izbrani ponudnik je šele v odgovoru na poziv naročnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (vloga z dne 23. 1. 2012) zapisal, da lahko naročnikove zahteve glede fazonskih kosov izpolni tudi s proizvodi proizvajalca Materbud, kar pa je glede na zakonske določbe o pravočasnosti ponudbe (pravočasna ponudba je v skladu 19. točko 2. člena ZJNVETPS ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb) prepozno, na podlagi drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS pa tudi nedopustno, saj je izbrani ponudnik s tem spremenil ponujen predmet javnega naročila. Naročnik zato te dopolnitve pri presoji primernosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 ne bi smel upoštevati.

Ker je naročnik odločitev o primernosti ponudbe izbranega ponudnika za skupine FF, FFK, FFR, T, TT in N vezal na ustreznost proizvodov proizvajalca Materbud, ki mu jih izbrani ponudnik ni (pravočasno) ponudil, in tako svojo odločitev o primernosti (in s tem popolnosti) ponudbe izbranega ponudnika oprl na nedopustno spremembo ponudbe, za kar ni imel pravne podlage, je treba njegovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika v sklopu 1, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji naročila z dne 27. 1. 2012, že iz tega razloga razveljaviti.


Med strankama je spor tudi o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2. Državna revizijska komisija je o navedbah vlagatelja o tem, da naročnik izbranega ponudnika po 29. 12. 2011, ko je sprejel prvo (in kasneje razveljavljeno) odločitev o oddaji naročila, ne bi smel pozivati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, saj ponudba zaradi nepredloženih izjav ni bila formalno nepopolna, že odločila. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, naročnik pa je bil izbranega ponudnika upravičen pozvati na njeno dopolnitev, pri čemer naročniku zaradi tega, ker je izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe pozval po tem, ko je že sprejel prvo odločitev o oddaji naročila, ki je bila kasneje (pred spornim pozivom na dopolnitev ponudbe) razveljavljena, ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 predložil Slovensko tehnično soglasje za cevi in fazonske kose proizvajalca Sertubi S.p.A, ki mu je veljavnost potekla 29. 12. 2011, zato ga naročnik ne bi smel upoštevati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil posebnih zahtev glede veljavnosti certifikatov in poročil, ki so jih ponudniki morali predložiti ponudbi.

Glede izpolnjevanja pogojev je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-245/2007, št. 018-106/2009, št. 018-109/2010), da morajo biti pogoji vsebinsko izpolnjeni v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (77. člen ZJNVETPS) popolnoma brezpredmetna. Trenutek predložitve ponudbe je torej tisti, v katerem se ugotavlja, ali ponudnik izpolnjuje pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ker je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rok za predložitev ponudb določen na dan 8. 12. 2011, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo Slovensko tehnično soglasje z rokom veljavnosti do 29. 12. 2011 v trenutku predložitve ponudbe oziroma ob poteku roka za predložitev ponudb veljavno, zato naročniku ni mogoče očitati nepravilnega ravnanja, ko ga je pri preverjanju izpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije upošteval, vlagateljevim navedbam v tem delu pa ni mogoče slediti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik za blago v sklopu 2 ni priložil vseh zahtevanih ali pravilnih dokumentov.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 ponudil cevi in fazonske kose proizvajalca Sertubi S.p.A. Izbrani ponudnik je naročniku predložil Izjavo o skladnosti št. 9/11 z dne 12. 1. 2011, v kateri je izjavil, da so duktilne cevi in fazonski kosi proizvajalca Sertubi S.p.A. proizvedeni v skladu z EN 545:2010, ter da so bili v potrjevanje skladnosti vključeni naslednji organi: Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja. Izbrani ponudnik je Izjavi o skladnosti priložil Slovensko tehnično soglasje imetnika Sertubi S.p.A. za "Cevi in fazonski kosi iz duktilne litine za vodovode od DN 60 do DN 800", ki ga je izdal Zavod za gradbeništvo Slovenije, poleg tega pa še Poročilo o preiskavi vodovodne cevi (avgust 2003) in Poročilo o preiskavi tesnil (avgust 2003) Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Higienski certifikat o skladnosti Laboratorija za zdravo okolje in higieno Lyon, ter Certifikata o skladnosti s standardom EN 545, lastnik katerih je Sertubi S.p.A., ki sta ga za "litoželezne in jeklene cevi za podzemno vgradnjo: duktilne cevi" izdala DVGW VERT GmbH z dne 16. 2. 2010 in za "cevi za transport in distribucijo iz duktilne litine" Italijanski inštitut za potrjevanje kvalitete z dne 23. 6. 2011.

Vlagatelj v zvezi s Slovenskim tehničnim soglasjem STS-05/023 za cevi in fazonske kose, ki ga je za proizvajalca Sertubi S.p.A. predložil izbrani ponudnik, navaja, da ni zadosten dokument, in ne dokazuje skladnosti proizvodov s standardom EN 545, kot je bilo zahtevano v tehničnih pogojih razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da bi moral biti predložen certifikat o skladnosti s standardom EN 545 s strani usposobljenega akreditiranega organa s sedežem v EU, kot to v 6. in 7. členu zahteva Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS št. 52/2000 s spremembami; v nadaljevanju: ZGPro).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v 4. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določil, da mora ponudba vsebovati: "izjavo o skladnosti (25. člen Zakona o gradbenih proizvodih - ZGPro [â??]) in pripadajoči certifikat ali poročilo, ki se nanaša na izjavo o skladnosti (skladnost proizvodov s standardom in skladnost proizvodov za stik s pitno vodo, navedenimi v točki 8 razpisne dokumentacije) [â??]".

Kot gre razumeti navajanja obeh strank, se obe strinjata, da je naročnik v tehničnih pogojih in specifikacijah, v 8. točki razpisne dokumentacije, zahteval skladnost ponujenih proizvodov (cevi in spojnikov) s standardom EN 545 ter skladnost ponujenih proizvodov za stik s pitno vodo. Vendar si stranki nista edini v tem, ali je bilo za dokazovanje tega pogoja dovolj, da je ponudnik poleg izjave o skladnosti predložil le pripadajoči certifikat o skladnosti s standardom EN 545 ali le poročilo o skladnosti proizvodov za stik s pitno vodo, ali bi moral predložiti oba. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik glede na zahteve razpisne dokumentacije v ponudbi tako za cevi kot za fazonske kose predložiti certifikat (ali poročilo) o skladnosti s standardom EN 545 in tudi certifikat (ali poročilo) o primernosti uporabe proizvodov s pitno vodo. Naročnik pa nasprotno trdi, da je glede na določbe razpisne dokumentacije dovolj, če je ponudnik izjavi o skladnosti predložil ali pripadajoči certifikat o skladnosti proizvodov s standardom ali poročilo za stik s pitno vodo.

Državna revizijska komisija ob pregledu citirane določbe razpisne dokumentacije ugotavlja, da ni mogoče nedvoumno razbrati, kaj točno je naročnik zahteval od ponudnikov. Nesporno med strankama je, da so morali ponudniki predložiti izjavo o skladnosti iz 25. člena ZGPro (ki po prvem odstavku 25. člena ZGPro potrjuje skladnost gradbenega proizvoda z bistvenimi zahtevami), vendar pa je nejasno, kaj so morali ponudniki predložiti poleg izjave o skladnosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna zahteva dopušča več razlag. Po prvi razlagi, ki je možna glede na določbe razpisne dokumentacije, so morali ponudniki izjavi o skladnosti priložiti certifikat ali poročilo s skladnosti proizvodov s standardom in certifikat ali poročilo o skladnosti proizvodov za stik s pitno vodo. Mogoče je tudi razumeti, da so morali ponudniki, če se je izjava o skladnosti nanašala na skladnost s standardom, priložiti certifikat o skladnosti z zahtevanim standardom ali poročilo, ki se nanaša na izjavo o skladnosti s standardom, oziroma če se je izjava o skladnosti nanašala na skladnost proizvodov za stik s pitno vodo, certifikat ali poročilo o skladnosti proizvodov za stik s pitno vodo. Naročnik ponuja še svojo razlago, da je za izkazovanje skladnosti ponujenega proizvoda zadoščalo, če so ponudniki k izjavi o skladnosti priložili ali certifikat o skladnosti ponujenega proizvoda s standardom EN 545 bodisi poročilo o skladnosti proizvodov za stik s pitno vodo, kar nedvomno izkazuje, da je naročnik zahteve o tem, kaj morajo ponudniki predložiti, da bi se ugotovila skladnost ponujenih proizvodov z zahtevanimi tehničnimi pogoji in specifikacijami, zapisal zelo nejasno in dvoumno. Ker je Državna revizijska že večkrat zapisala, da nejasna razpisna dokumentacija ne more iti v škodo ponudnikov, je zato (upoštevajoč vlagateljeve revizijske navedbe) preverila, ali je izbrani ponudnik ponudil tisto, kar se je od njega (glede na različne možne razlage razpisne dokumentacije) najmanj pričakovalo. Državna revizijska komisija je zato preverila, ali je izbrani ponudnik za ponujene cevi in fazonske kose poleg izjave o skladnosti (med strankama je nesporno, da je ta za ponujeno blago bila predložena) predložil certifikat ali poročilo o skladnosti proizvoda s standardom EN 545 ali poročilo o skladnosti ponujenega proizvoda s pitno vodo.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da Slovensko tehnično soglasje STS-05/023 za cevi in fazonske kose, ki ga je za proizvajalca Sertubi S.p.A. predložil izbrani ponudnik, ni zadosten dokument, in ne dokazuje skladnosti proizvodov s standardom EN 545, kot je bilo zahtevano v tehničnih pogojih razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik za ponujene cevi predložil tudi certifikata o skladnosti s standardom EN 545, ki sta ju izdala DVGW VERT GmbH z dne 16. 2. 2010 in Italijanski inštitut za potrjevanje kvalitete z dne 23. 6. 2011. Izbrani ponudnik je tako že z omenjenima certifikatoma, ki jima tudi vlagatelj ne oporeka, dokazal, da so ponujene cevi skladne s standardom EN 545. Vendar Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je iz omenjenih certifikatov razvidno, da se nanašata samo na litoželezne ductil cevi, ne pa tudi na litoželezne ductil fazonske kose, čeprav je razpisna dokumentacija enaka dokazila zahtevala tudi za fazonske kose.

Skladnost fazonskih kosov s standardom EN 545 naj bi, kot gre razumeti naročnika in izbranega ponudnika, izbrani ponudnik dokazoval s Slovenskim tehničnim soglasjem izdajatelja Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Slednji je bil (sodeč po podatkih izbranega ponudnika iz Izjave o skladnosti ponujenih duktilnih cevi in fazonskih kosov s standardom EN 545:2010) vključen v potrjevanje skladnosti ponujenih proizvodov (torej tudi fazonskih kosov) s standardom EN 545:2010. Ob upoštevanju, da je razpisna dokumentacija dopuščala, da so ponudniki skladnost ponujenih proizvodov razen s certifikatom dokazovali tudi z drugimi dokazili (s poročilom), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel utemeljiti in dokazati, zakaj Slovensko tehnično soglasje ni dokument, ki bi izkazoval skladnost ponujenih fazonskih kosov z zahtevanim standardom. Vlagatelj glede Slovenskega tehničnega soglasja navaja le, da ne gre za certifikat o skladnosti s standardom EN 545 s strani usposobljenega akreditiranega organa s sedežem v EU, kar pa, glede na to, da certifikat ni bil edino možno dokazilo, še ne dokazuje, da skladnost fazonskih kosov s standardom EN 545 ni dokazana tudi s slovenskim tehničnim soglasjem. Razen omenjenega vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih pravno relevantnih dejstev niti dokazov, zakaj slovensko tehnično soglasje ni ustrezno dokazilo. Državna revizijska komisija poudarja, da mora v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (šesta točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ter ponuditi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti, čemur pa vlagatelj v konkretnem primeru ni zadostil. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da Slovensko tehnično soglasje, ki ga je ponudbi predložil izbrani ponudnik, ni zadosten dokument in ne izkazuje skladnosti fazonskih kosov s standardom EN 545, zato vlagateljevim navedbam v tem delu ni priznala utemeljenosti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tudi pravilnost ostalih dokazil, ki jih je izbrani ponudnik priložil ponudbi, in s katerimi je potrjeval ustreznost ponujenih proizvodov za stik s pitno vodo v sklopu 2. Državna revizijska komisija utemeljenosti revizijskih navedb, povezanih s temi dokazili, ni presojala. Ker od ponudnika ni mogoče zahtevati več, kot je od njega terjala razpisna dokumentacija, v konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je bilo zaradi nejasne oziroma dvoumne razpisne dokumentacije, ki ne sme iti v škodo ponudnikov, dovolj, če je (izbrani) ponudnik izjavi o skladnosti priložil certifikat oziroma poročilo o skladnosti proizvodov s standardom EN 545, ne pa tudi dokazil o skladnosti proizvodov za stik s pitno vodo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi morebitna utemeljenost revizijskih navedb, povezanih s temi dokazili, ne bi vplivala na odločitev Državne revizijske o tem, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2, na podlagi dokazil o skladnosti ponujenih proizvodov s standardom EN 545, spoznal za primerno in posledično popolno.

Ob vsem zapisanem je Državna revizijska komisija zaradi utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo v sklopu 1 vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tem delu, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika v sklopu 1, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji javnega naročila po odprtem postopku z dne 27. 1. 2012. V preostalem delu je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral v ponovljenem delu postopka, ki je bil razveljavljen, v sklopu 1 ponovno pregledati ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Naročnik bo tako moral preveriti, ali ponudba izbranega ponudnika v skupinah FF, FFK, FFR, T, TT in N litoželeznih fazonskih kosov izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika, opredeljene v razpisni dokumentacij, zgolj s proizvodi proizvajalca Bohamet Armatura.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev plačane takse v višini 1.202,27 EUR.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel zoper odločitev o izbiri ponudnika v sklopu 1, ne pa tudi v sklopu 2, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, povrne 679,31 EUR potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, saj je toliko znašala višina takse v sklopu 1 (154. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, in 70. člen ZPVPJN).

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 679,31 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od poteka navedenega roka do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 10. 4. 2012


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- CMC Ekocon d.o.o., IOC Zapolje I/10, Logatec
- Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o., Poljubinj 89 h, Tolmin
- ZAGOŽEN d.o.o. Žalec, Cesta na Lavo 2a, Žalec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)