018-015/2012 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-15/2012-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Obvezilni material in operacijsko perilo za enkratno uporabo", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SIMPSâ??S d.o.o., Motnica 3, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 16. 3. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma z vlagateljem v delu, ki se nanaša na blago v 5. sklopu, podsklopu 6, zap. št. 1, kot izhaja iz Obvestila ponudnikom o oddaji javnega naročila - sklenitev okvirnega sporazuma z dne 5. 12. 2011, št. 16-34/11.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopka oddaje javnega naročila "Obvezilni material in operacijsko perilo za enkratno uporabo", ki je bil razveljavljen v prejšnji točki izreka tega sklepa.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 1.569,15 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu za nakup obvezilnega materiala in operacijskega perila za enkratno uporabo po odprtem postopku, s sklenitvijo okvirnega sporazuma, objavil 6. 7. 2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN7501/2011, ter 9. 7. 2011 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 130-215875. Popravke razpisne dokumentacije je naročnik na Portalu javnih naročil objavil 20. 7. 2011 (JN8158/2011), 25. 7. 2011 (JN8342/2011), 18. 8. 2011 (JN9342/2011) in 24. 8. 2011 (JN9607/2011).

Naročnik je z Obvestilom ponudnikom o oddaji javnega naročila - sklenitev okvirnega sporazuma (v nadaljevanju: Obvestilo ponudnikom) z dne 5. 12. 2011, št. 16-34/11, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da bo okvirni sporazum za dobavo predmetnega blaga sklenil z vsemi ponudniki, ki so za posamezen podsklop (zaprti podsklopi), oziroma za posamezne vrste blaga (odprti podsklopi), predložili popolne ponudbe. Naročnik je opredelil, za katere podsklope in posamezne vrste blaga bo sklenil okvirne sporazume s posameznimi ponudniki, tudi z vlagateljem. V obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, za katero blago je zaradi neizpolnjevanja strokovnih zahtev iz razpisne dokumentacije izločil ponudbe posameznih ponudnikov, tudi vlagateljevo.

Obvestilo ponudnikom je naročnik s sklepoma z dne 16. 12. 2011 in 23. 12. 2011 popravil v I. točki izreka, kjer je navedel vrste blaga, za katere bo s ponudniki sklenil okvirni sporazum. Pri vlagatelju je dodal štiri vrste blaga, glede katerih je odločil, da bo z vlagateljem sklenil okvirni sporazum.

Vlagatelj je 23. 12. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev, da vlagatelju ne prizna sposobnosti za naslednje ponujeno blago: 1. sklop, podsklop 24/1 (preveza netkana, set, s prijemalko), 1. sklop, podsklop 24/2 (preveza netkana, set, s pinceto), 1. sklop, podsklop 40/1 - 9 (povoj krep elastični - vse velikosti), 5. sklop, podsklop 6/1 (set za ginekološko abdominalne posege), 5. sklop, podsklop 11/7 (kompresa lepljiva 75x75 z odprtino), sklop 5, podsklop 16/1 (rjuha oftamološka 137x137), sklop 8, podsklop 3/1 (vrečka zbiralna za tekočino). Vlagatelj navaja, da je naročnik ponujeno blago izločil iz razloga, ker naj bi na testiranju ugotovil njegovo nefunkcionalnost, čeprav funkcionalnosti niso bile natančno določene v razpisni dokumentaciji. Naročnik bi po vlagateljevem mnenju moral vnaprej določiti, katere lastnosti bo testiral in kaj bo s testiranjem preverjal, česar pa ni storil. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik sam navedel, da sporno ponujeno blago izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, zato so navedbe naročnika o neustreznosti blaga, ugotovljene na testiranju blaga, povsem subjektivne. Vlagatelj še opozarja, da naročnik svoje ugotovitve o neustreznosti blaga utemeljuje s tem, da ponujeno blago ne izpolnjuje zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti, čeprav naročnik pojma funkcionalne kakovosti materiala ni opredelil v razpisni dokumentaciji, s čimer je po roku za odpiranje ponudb nedopustno spreminjal tehnične zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da njegovi ponujeni izdelki v tehničnih zahtevah popolnoma ustrezajo zahtevam naročnika, kar je priznal tudi naročnik. Vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi sklep o oddaji javnega naročila z dne 16. 12. 2011, podredno pa tudi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 5. 12. 2011, ter da mu naročnik povrne priglašene stroške revizijskega postopka.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 1. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je testiranje blaga napovedal že v razpisni dokumentaciji. Naročnik se strinja z vlagateljem, da ni natančneje opredelil, katere lastnosti bo testiral, vendar je napovedal, da bo preverjal ustreznost blaga. Iz tega po naročnikovem mnenju izhaja, da bo preverjal skladnost ponujenega blaga s strokovnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, seveda pa tudi uporabnost blaga, pri čemer je namen uporabe razviden iz naziva blaga in opisov v strokovnih zahtevah naročnika. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da iz razloga, ker ni natančno specificiral, kaj bo testiral in na kakšen način, ni zagotovil enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik testiral vse zahtevane vzorce blaga, ki ga ni poznal, na enak način, in sicer tako, da je vzorce uporabil za namen, za katerega je bilo posamezno blago razpisano. Naročnik je za vse vrste blaga, za katere vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da so ustrezni, pojasnil, zakaj jih je označil kot neustrezne. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik je z vlogo z dne 11. 1. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, ki jo je na poziv Državne revizijske komisije dopolnil 2. 2. 2012.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 13. 1. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj v vlogi prereka posamezne ugotovitve naročnika in v celoti vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je 22. 2. 2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v vlogi z dne 11. 1. 2012 kot sporno izpostavil dejstvo, da je pri vlagatelju pooblastilo odvetniški družbi podpisal V.M., kot direktor družbe SIMPSâ??S d.o.o., čeprav slednji v vlagateljevi ponudbi nikjer ni omenjen kot zakoniti zastopnik. Naročnik izpostavlja, da je vlagatelj kot zakonitega zastopnika v ponudbi navedel le Ž. S., prokurista, iz podatkov AJPES pa izhaja, da sta poleg Ž. S. pooblaščeni osebi za zastopanje vlagatelja tudi S. S., prokuristka, in V. M., direktor. Naročnik pa je pri pregledu konkurenčnega ponudnika, družbe ALAMED d.o.o., ugotovil, da je kot zakoniti zastopnik naveden V. M., direktor, in pričakuje, da bo to dejansko stanje, v kolikor je potrebno, razjasnila Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da naročnik šele v vlogi, s katero je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku pravnega varstva, navaja nova dejstva, ki po naročnikovem mnenju kažejo na nepopolnost vlagateljeve ponudbe. Tako naročnik opozarja, da vlagatelj v ponudbi kot zakonitega zastopnika ni navedel V.M. in S.S., čeprav sta po podatkih AJPES pooblaščena za zastopanje družbe. Naročnik izpostavlja tudi dejstvo, da je ista oseba zakoniti zastopnik dveh gospodarskih družb, ki kot ponudnika nastopata v predmetnem postopku oddaje javnega naročila z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da zaradi možnosti učinkovitega pravnega varstva, ki mora biti ponudniku omogočena, naročnik v postopku pravnega varstva ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila. Ker vlagatelj v nadaljevanju pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ali v nadaljnjih vlogah, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o zahtevku za revizijo in se je zato lahko omejila le na presojo razlogov za domnevno nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki so bili vlagatelju znani do vložitve zahtevka za revizijo in zoper katere vlagatelj tudi ugovarja, medtem ko ostale navedbe, na katere naročnik opozarja šele v vlogi z dne 11. 2. 2012, za presojo Državne revizijske komisije v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne.

Med strankama postopka je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je blago, ki ga je ponudil vlagatelj, na podlagi testiranja označil za neustrezno in zato vlagateljevo ponudbo v tem delu izločil kot nepopolno. Vlagatelj v zvezi s tem izpostavlja, da naročnik blaga ne bi smel izločiti na podlagi testiranja, katerega postopek in metode v razpisni dokumentaciji niso bili vnaprej določeni, poleg tega je naročnik na testiranju preverjal funkcionalnosti, ki niso bile natančno določene v razpisni dokumentaciji, in je tako brez podlage v določbah razpisne dokumentacije samovoljno odločal, kateri produkti mu ustrezajo in kateri ne.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama ni sporno, da si je naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal pravico do testiranja blaga, ki so ga ponudniki ponudili, z namenom preverjanja ustreznosti ponujenega blaga, kar potrjuje tudi vsebina razpisne dokumentacije. Naročnik je v točki 2.11 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe namreč določil: "Ponudniki nosijo sami vse stroške [â??] vzorcev, če jih bo naročnik zahteval v fazi preverjanja ustreznosti ponujenega blaga. [â??]". Iz odstopljene dokumentacije je razvidno tudi, da naročnik vlagatelju pritrjuje, da postopka testiranja v razpisni dokumentaciji ni natančneje opredelil. Vendar je naročnik prepričan, da je že iz napovedanega "preverjanja ustreznosti ponujenega blaga" razvidno, da bo naročnik preverjal skladnost ponujenega blaga s strokovnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in njegovo uporabnost, pri čemer je namen uporabe razviden iz naziva blaga in opisov v strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije.

Treba je pritrditi naročniku, da so bili ponudniki že v razpisni dokumentaciji seznanjeni s tem, da bo naročnik njihovo blago testiral. Drži sicer, da naročnik postopka testiranja in lastnosti, ki jih bo testiral, v razpisni dokumentaciji ni natančno določil, kot mu to očita vlagatelj, vendar pa je treba istočasno ugotoviti tudi, da vlagatelj (ali drugi ponudniki) temu do poteka roka, določenega za predložitev ponudb, ni ugovarjal. Vlagatelj bi lahko, v kolikor je imel pomisleke glede tega, katere lastnosti ponujenega blaga in na kakšen način bo naročnik testiral blago, tekom roka za predložitev ponudbe naročnika o tem povprašal, naročnik pa bi mu bil, v skladu z določbo drugega odstavka 81. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), dolžan preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Prav tako bi vlagatelj lahko zoper določbo razpisne dokumentacije o testiranju, v kolikor je menil, da je zaradi presplošne opredelitve sporna, vložil zahtevek za revizijo pred potekom roka za predložitev ponudb, ko bi njena vsebinska ustreznost lahko bila predmet presoje v okviru pravnega varstva (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že pretekel, pa vsebinska presoja kršitev glede zahtev iz razpisne dokumentacije, ki so bile vlagatelju znane in so bile objektivno ugotovljive že pred potekom tega roka, ni več dopustna (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Kljub temu, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni posebej zapisal, kaj bo pri testiranju preverjal, gre ugotoviti, da meje testiranja oziroma preverjanja ustreznosti blaga določa že sam zakon.

ZJN-2 v 37. členu določa, da mora naročnik tehnične specifikacije, torej lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, določiti v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji. Zakon naročniku tudi nalaga, da mora izločiti ponudbo, ki ni popolna (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), pri čemer ponudba ni popolna, če je neprimerna. Kot slednjo zakon definira ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. točka v povezavi z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Izhodišče za naročnikovo presojo o neprimernosti ponudbe so torej tiste naročnikove zahteve glede predmeta javnega naročila, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

Glede na navedeno naročnikovega besedila "preverjanje ustreznosti ponujenega blaga", tudi v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), v fazi testiranja blaga ni mogoče interpretirati drugače kot na način, da je bil naročnik pri testiranju upravičen in dolžan preverjati tiste lastnosti blaga, ki so bile v zvezi s predmetom javnega naročila določene v razpisni dokumentaciji, in s katerimi so bili ponudniki vnaprej seznanjeni.

Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali je naročnik za vsako od več vrst blaga, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, pravilno ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.

Kot je razvidno iz Opredelitve predmeta javnega naročila (1.2.1 točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), je naročnik strokovne zahteve za razpisane vrste blaga natančneje opredelil v točki C) Specifikacija strokovnih zahtev naročnika (v Prilogi - 1) in v Predračunu - Seznamu razpisanega blaga (Obr-8a, excelova datoteka).

Iz Predračuna - Seznama razpisanega blaga izhaja, da je naročnik v 1. sklopu, podsklopu 24, pod zap. št. 1 razpisal blago "preveza netkana, set, s prijemalko", za katerega je določil naslednje lastnosti: "2x kompresa netkana 10x10, 2x kompresa netkana 5x5, 7x tampon netkan št. 3, PVC prijemalka, sterilno, pakirano v treh ovojninah [â??]".

Iz naročnikovega Obvestila ponudnikom je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo za to vrsto blaga izločil zato, ker ponujeno blago zaradi zatikanja prijemalke v sterilni material ni izpolnjevalo strokovnih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila je naročnik vlagatelju pojasnil, da: "[â??] je iz ponudbene dokumentacije ponudnika za predmetno blago razvidno, da blago v okviru podanih pisnih dokazil in podatkov o blagu (prospektni material) sicer res izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, da pa je naročnik že v razpisni dokumentaciji napovedal testiranje blaga z namenom, da preveri funkcionalnost oz. funkcionalno kakovost ponujenega blaga (ki sicer na osnovi ponudbene dokumentacije izpolnjuje strokovne zahteve naročnika). Pri testiranju blaga I.24/1 ponudnika je bilo tako ugotovljeno, da je prijemalka hrapava in se zatika v material, zaradi česar se ob izvlečenju prijemalke iz sterilnega polja izvleče tudi del sterilnega materiala, ki se tako onesterili. Navedeno je za naročnika nesprejemljivo in pomeni, da ponujeno blago ne izpolnjuje zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti, ki jo pri svojem delu od predmetnega blaga pričakuje naročnik.[â??]"

Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo o opravljenem testiranju vzorcev ponujenega blaga ugotovila, da je naročnik ugotovitve o vsakem vzorcu vsakega od ponudnikov, ki ga je testiral, zapisal na Obrazcu za testiranje blaga, ki je bil enak za vse vzorce. Na obrazcu so osebe, ki so testirale vzorce, zapisale, ali blago ustreza ali ne, in v primeru neustreznosti vzorca zapisale tudi razloge za izločitev. Ti razlogi so razvidni tudi iz Poročila in ocene ponudb za sukcesivno dobavo blaga za predmetno javno naročilo, ki ga je strokovna komisija naročnika sprejela 4. 12. 2011, naročnik pa je iste razloge navedel tudi v Obvestilu ponudnikom (in njegovih spremembah).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je za predmetno vrsto blaga ponudil blago, ki v tehničnih zahtevah popolnoma ustreza zahtevam naročnika, kar je priznal tudi naročnik. Vlagatelj navaja, da je naročnik ponujeno blago izločil z argumentacijo, da ne izpolnjuje zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti, čeprav pojem funkcionalne kakovosti materiala ni bil opredeljen v razpisni dokumentaciji niti kot tehnična niti kot splošna zahteva za razpisano blago. Vlagatelj še dodaja, da morajo biti tehnične specifikacije naročnika ne samo vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, temveč tudi natančno določene. Po prepričanju vlagatelja ne zadostuje, da ima naročnik določena pričakovanja v zvezi s funkcionalnostjo ponujenega blaga, temveč mora te funkcionalnosti jasno in natančno opredeliti. Hrapavosti prijemalke naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, zato tega parametra ne bi smel preverjati.

Državna revizijska komisija se strinja, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti vse lastnosti, ki jih mora imeti predmet javnega naročila, vendar tega ni mogoče interpretirati na vlagateljev način, da se kot take štejejo le tiste, ki so izrecno ubesedene v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija se v zvezi s tem strinja z naročnikom, da so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik posebej in izčrpno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane. Naročnik je pri testiranju, glede na namen uporabe, za katerega je bilo blago razpisano, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, pa je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila.

Pričakovane lastnosti blaga se štejejo za zahtevane, saj so neločljivo povezane z uporabo stvari, za katero je bilo blago razpisano. Tudi od vlagatelja se sme utemeljeno pričakovati, da mu je kot ponudniku predmetnega javnega naročila znano, kakšna je običajna in normalna raba blaga, ki se naroča, in zato ve, katere lastnosti so za to bistvene, ter da to upošteva pri pripravi svoje ponudbe. Prav tako je nerealno od naročnika pričakovati, da bo specificiral vse lastnosti blaga do podrobnosti. Kot že izpostavlja naročnik, bi to glede na namen uporabe, za katerega se blago naroča, pomenilo, da bi moral naročnik za vsak kos medicinskega potrošnega materiala navesti, kaj vse od blaga pričakuje, oziroma kaj vse se pri uporabi blaga ne sme zgoditi, kar pa bi bilo od njega nerealno pričakovati. Ni namreč mogoče pričakovati, da bi naročnik, kljub še tako premišljenim in natančno izdelanim pravilom, predvidel vse situacije, ki se pri dejanski uporabi blaga lahko pojavijo, sploh pri kompleksnem naročilu kot je ta v predmetni zadevi.

V konkretnem primeru gre pri blagu "preveza netkana, set, s prijemalko", za katerega je bilo v strokovnih zahtevah zapisano, da mora biti sterilen, po prepričanju Državne revizijske komisije kot pričakovano lastnost nedvomno šteti, da mora tak set oziroma preveza biti sterilna vse do trenutka njene uporabe, torej do stika z rano oziroma mestom, ki ga je potrebno oskrbeti. Kot je naročnik prepričljivo pojasnil, je v konkretnem primeru namen sterilnega seta, da ostane sterilen do trenutka njegove uporabe, tj. do stika s kožo pacienta, čemur vlagatelj v zahtevku za revizijo ali v nadaljnjih vlogah ne oporeka. Sterilnega materiala, ki se s prijemalko izvleče na nepravilen način in se tako onesterili, naročnik ne more uporabiti za namen oskrbe rane oziroma za očiščenje mesta pred posegom. V takem primeru set ne omogoča aseptične tehnike rokovanja, ki je pogoj za strokovno oskrbo rane. Tudi po logiki stvari je osnovni namen prijemalke v sterilnem setu nedvomno ta, da svojo funkcijo prijema preveze opravi tako, da s tem omogoči uporabo preveze. V konkretnem primeru je naročnik pri testiranju ugotovil, da set ne dosega "zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti blaga", pri čemer tega ni mogoče razumeti kot preverjanje nove tehnične zahteve blaga, ki je naročnik v razpisni dokumentaciji ni razpisal, kot to razume vlagatelj, ampak kot ugotovitev, da ponujeni set ne omogoča njegove običajne rabe, za katero je bil zahtevan. Naročnik je pojasnil, da set pri običajni rabi, kateri je bil namenjen, zaradi prijemalke ni opravil svoje funkcije, saj se ob izvlečenju prijemalke zaradi njene "hrapavosti" iz sterilnega polja izvleče tudi del sterilnega materiala, ki s tem postane nesterilen in zato neuporaben. Zato je "hrapavost" prijemalke do te mere, da iz seta povleče sterilni material na način, da ta ostane sterilen do uporabe, po oceni Državne revizijske komisije nedvomno lastnost, ki jo je v konkretnem primeru (čeprav ni bila numerično ali kako drugače izrecno opisana) naročnik upravičeno pričakoval glede na predvideno rabo prijemalke oziroma celotnega seta.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je na testiranju preveril, ali blago "preveza netkana, set, s prijemalko" ustreza namenu, za katerega je bilo razpisano. Lastnost, ki jo je bil naročnik upravičen preveriti, je nedvomno tudi t.i. "hrapavost" prijemalke, saj je bila ta glede na namen običajne rabe sterilnega seta pričakovana, in jo je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik upravičeno štel kot zahtevo razpisne dokumentacije. Ker je naročnik pri testiranju ugotovil, da prijemalka zaradi svoje "hrapavosti" pri izvlečenju iz seta izvleče tudi del sterilnega materiala in ga tako onesterili, tem ugotovitvam pa vlagatelj v zahtevku za revizijo, kljub trditvenemu in dokaznemu bremenu na njegovi strani (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), konkretizirano ne nasprotuje, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo v tem delu izločil kot neprimerno, vlagateljeve navedbe v tem delu pa je zavrnila.

Podobno gre ugotoviti tudi za naročnikovo odločitev, da vlagateljevo ponudbo za blago, ki ga je vlagatelj ponudil v 1. sklopu, podsklopu 24, pod zap. št. 2, "preveza netkana, set, s pinceto", izloči kot neprimerno. Za omenjeno blago je naročnik v razpisni dokumentaciji določil naslednje lastnosti: "2x kompresa netkana 10x10, 2x kompresa netkana 5x5, 7x tampon netkan št. 3, PVC pinceta, sterilno, pakirano v treh ovojninah [â??]", pri testiranju pa je ugotovil, da ponujeno blago ne izpolnjuje zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti, ki jo pri svojem delu od predmetnega blaga pričakuje naročnik, ker pinceta ne tesni in s tem ne omogoča dobrega oprijema tampona.

Kot že ugotovljeno, naročniku tudi za blago "preveza netkana, set, s pinceto" ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ker je ponujeno blago testiral. Državna revizijska komisija se v izogib ponavljanju glede razlogov za dopustnost njegovega ravnanja v celoti sklicuje na navedeno obrazložitev, ko je ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji imel podlago za izvedbo testiranja, pri testiranju pa je lahko preverjal tiste lastnosti blaga, ki so razvidne iz razpisne dokumentacije. Kot take se ne štejejo le tiste, ki jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji, ampak tudi tiste, ki so, v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, pri blagu že po naravi stvari pričakovane, naročnik pa jih je pri testiranju bil upravičen preizkusiti.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da se pri blagu "preveza netkana, set, s pinceto" že po naravi stvari pričakuje, da pinceta tesni in omogoči dober oprijem tampona. Lastnost dobrega oprijema pincete tampona je v setu s tamponi nedvomno samoumevna in pričakovana, četudi ni izrecno navedena v razpisni dokumentaciji, celo za nepoznavalca medicinske opreme, zato so vlagateljeve navedbe, da ponudniki niso jasnovidni in da potreb naročnika ne morejo kar ugotoviti, v konkretnem primeru neutemeljene in pretirane. Naročnik je upravičeno pričakoval, da bo že na podlagi opisa blaga v strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije, v katerih je v setu zahteval PVC pinceto, slednja izpolnjevala tudi lastnost, ki se glede na njeno normalno rabo pričakuje, torej dober prijem tampona, ki se je nahajal v setu z njo. Ker je na testiranju ugotovil, da ta lastnost, glede na njeno običajno rabo, ni bila izpolnjena, vlagatelj pa tej ugotovitvi, kljub trditvenemu in dokaznemu bremenu na njegovi strani, konkretizirano ne nasprotuje, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo v tem delu izločil kot neprimerno, vlagateljeve navedbe v tem delu pa je zavrnila.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo za blago v 1. sklopu, v zaprtem podsklopu 40, pod zap. št. 1 - 9 (krep elastični povoji) izločil kot neprimerno. Naročnik je v Obvestilu ponudnikom o oddaji javnega naročila zapisal, da je povoj slabo oprijemljiv, v dodatni obrazložitvi pa dodatno pojasnil, da : "[â??] kljub visoki stopnji elastičnosti, ki je razvidna iz priložene tehnične dokumentacije ponudnika (ponujena raztegljivost 150 %, zahtevana je bila 130 %), ponujeni povoj ne omogoča dobre oprijemljivosti, se raztegne, viha in drsi oz. "leze dol". Navedeno je za naročnika nesprejemljivo in pomeni, da ponujeno blago ne izpolnjuje zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti, ki jo pri svojem delu od predmetnega blaga pričakuje naročnik.[â??]"

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudil elastični krep povoj različnih dimenzij, narejen iz bombažne preje, z raztegljivostjo 130 %, ter da je naročnik njegovo ponudbo v tem delu zavrnil na podlagi zahtev, ki niso bile vnaprej zapisane v razpisni dokumentaciji, naročnik pa mu odgovarja, da se od elastičnega povoja pričakuje, da opravlja svojo osnovno funkcijo namena, kar pomeni fiksacijo oblog in zložencev na posamezne dele telesa, poleg tega pa je naročnik ugotovil, da ima ponujeni povoj preveliko elastičnost, in sicer kar 150 %, v razpisni dokumentaciji pa je bila zahtevana 130 %, brez dopustnih odstopanj. Vlagatelj v vlogi, v kateri se je opredelil do navedb naročnika, zatrjuje, da je elastičnost povoja do največ 150 %, kar je morebiti le še boljše.

Naročnik je v Predračunu - seznamu razpisanega blaga razpisne dokumentacije, za razpisani podsklop, razpisal devet različnih dimenzij krep elastičnih povojev, katerim so bile skupne naslednje lastnosti: vsi povoji so morali biti iz bombažne preje, s 130 % raztegljivostjo in nesterilni.

Z vpogledom v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudil krep elastični povoj različnih dimenzij proizvajalca Betasan. Iz predložene dokumentacije za omenjeno blago je razvidno, da gre za povoj "Betalast Â"", katerega elastičnost znaša 150 %.

Državna revizijska komisija glede na navedeno pritrjuje naročniku, da je vlagatelj v tem podsklopu za vse velikosti ponudil povoj, katerega elastičnost presega tisto iz strokovnih zahtev razpisne dokumentacije. Zahtevana elastičnost je bila 130 % in brez odstopanj, blago, ki ga je ponudil vlagatelj, pa ima elastičnost 150 %. Vlagatelj sicer zatrjuje, da je večja elastičnost od zahtevane eventualno le še boljša, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tega ni uspel dokazati. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje le na izjavo proizvajalca Betasan, ki pa je v vlogi, v kateri se nanjo sklicuje, ni priložil. Državna revizijska komisija tudi po pregledu odstopljene dokumentaciji omenjene izjave ni našla. Naročnik je v sklopu 1, v podsklopu 40, pri vseh zap. št. zahteval 130 % elastičnost povoja, brez odstopanj, vlagatelj pa je ponudil "povoj krep elastični" različnih dimenzij, katerih elastičnost ni skladna s tisto, zahtevano v strokovnih zahtevah naročnika, je Državna revizijska komisija zaključila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z določbami razpisne dokumentacije in zakonom, ko je njegovo ponudbo v tem podsklopu izločil kot neprimerno.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo kot neprimerno izločil tudi zaradi neustreznosti blaga v 5. sklopu, v podsklopu 6, pod zap. št. 1, "ginekološko - abdominalni set".

Iz Predračuna - seznama razpisanega blaga v razpisni dokumentaciji je razvidno, da je naročnik zahteval sterilni ginekološko - abdominalni set, ki mora vsebovati: "1 rjuha za inštrumentarsko mizo 150x190cm; 1 prevleka Mayo 80x145cm; 1 ginekološka rjuha z abdominalno lepilno odprtino in z vaginalno odprtino ter integriranimi všitki za noge 260x320cm/9X14cm; brisačke vpojne - 4 kom; 1 op plašč standard L; 2 op plašč standard XL; 10x tkani tampon št. 6 z Rtg nitko, 10 zloženci iz gaze z Rtg nitko 10x12 cm; prevleka za kamero 15x250 cm".

Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudil ginekološko abdominalni set, ki je sestavljen iz naslednjih komponent: "1 rjuha za inštrumentarsko mizo 150x190cm; 1 prevleka Mayo 79x145cm; 1 ginekološko laparoskopska rjuha 250/270x275 z všitki za noge, lep. odp 26x20 cm, perineal odp 7,5x 13 cm; 4 brisačke vpojne; 1 op plašč standard L, 130 cm; 2 op plašč standard XL-L, 150 cm; 10x tkani tampon 40x60 cm z Rtg nitko; 10 zloženci iz gaze z Rtg nitko 10x12 cm, 8 soj.: 1 prevleka za kamero 17x240 cm".

Naročnik je vlagateljevo ponudbo v tem delu izločil, ker je na testiranju ugotovil, da kljub temu, da je vlagatelj ponudil zaščito za kamero z odprtino 17 cm, ki je širša od zahtevane širine 15 cm, ta za naročnika ni sprejemljiva, saj ima premajhno odprtino ob "izhodu", kjer je potrebno spojiti glavo kamere in optiko, tako da jo je bilo potrebno na tem mestu raztrgati za namen uporabe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik njegove ponudbe zaradi karakteristik blaga, ki jih ni jasno specificiral oziroma jih pomotoma ni specificiral v tehničnih zahtevah za predmetni sklop, ne bi smel izločiti.

Državna revizijska komisija se v tem delu strinja z vlagateljem. Vlagatelj utemeljeno opozarja, da je naročnik glede prevleke za kamero zahteval le, da morajo biti dimenzije 15 x 250 cm, kar je (kot priznava tudi naročnik) vlagatelj s svojo ponudbo izpolnil. Naročnik pa v odgovoru na zahtevek za revizijo sam priznava, da tehničnih zahtev za to vrsto blaga ni jasno specificiral. Naročnik tako pojasni, da do tega primera ni imel potrebe specificirati zgornje širine zaščite za kamero, saj imajo okularji optike kamere standarden premer, kar dokazuje dejstvo, da je v preteklem in predmetnem razpisu pridobil več dimenzijsko ustreznih zaščit za kamero. Naročnik s tem priznava, da je v razpisni dokumentaciji predvidel le eno, "spodnjo" širino prevleke za kamero, ne pa tudi "zgornje" širine, čeprav se je ravno v vlagateljevem primeru pokazalo, da so slednje pri različnih ponudnikih lahko različne. Razlog, da vlagatelj ni ponudil prevleke za zaščito kamere, ki bi ustrezala naročnikovim potrebam, zato ni na vlagateljevi strani, ampak naročnikovi, ki svojih potreb ni dovolj natančno opredelil v določbah razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj naročniku ponudil blago, ki je ustrezalo vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa vlagateljeve ponudbe v tem delu zaradi neustrezne "zgornje" širine prevleke za kamero, ki z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana, ni bil upravičen izločiti kot neprimerne.

Državna revizijska komisija še dodaja, da v primeru, ko naročnik z razpisno dokumentacijo ne vključi vseh lastnosti, ki jih od blaga pričakuje, in tako prejme blago, ki sicer izpolnjuje vse razpisane zahteve, ni pa v skladu z njegovimi pričakovanji, v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnik lahko tudi zavrne vse ponudbe v tem delu in se odloči, da za to blago začne nov postopek.

Vlagateljeva ponudba je bila kot neprimerna izločena tudi v 5. sklopu, v podsklopu 11, pod zap. št. 7, kjer je naročnik v Predračunu - Seznamu razpisanega blaga zahteval "rjuha oper. z odprtino 75x75 cm" in postavil zahtevo, da mora imeti kompresa 75x75 cm lepljivo odprtino 15x6 cm.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik strokovne zahteve za 5. sklop natančneje opredelil v točki C) Specifikacija strokovnih zahtev naročnika (Priloga 1), kjer je določil:
"Sterilno operacijsko perilo spada v skupino medicinskih pripomočkov, ki se uporabljajo za prekrivanje bolnika, opreme in površin, da preprečijo mikroorganizmom, ki so prisotni na bolnikovi koži in drugih nesterilnih površinah, dostop do operativne rane in morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
- izdelki so narejeni iz netkanih materialov in za enkratno uporabo;
- ustrezati morajo direktivam EU 93/42/EEC o medicinskih pripomočkih, ki določajo, da njihova uporaba ne sme predstavljati tveganje za uporabnika ali bolnika ter standardu SIST EN13795-1; [â??]

Izdelki morajo biti voljni za oblikovanje, pri prekrivanju se morajo lepo prilegati. Za omejitev operativnega polja omogočajo lepljenje na kožo ali opremo, lepila ne povzročajo poškodovanja. Izdelki morajo zagotavljati vpijanje in zbiranje odvečnih tekočin in so popolnoma nepropustni in nizke gorljivosti. [â??]"

Vlagatelj je za predmetni podsklop ponudil epiduralno rjuho, lepljivo, velikost 75x80 cm z odprtino 6x15 cm.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo v tem delu izločil kot neprimerno, z razlogom, da se lepljiva površina komprese preveč prime na kožo pacienta, kar je za pacienta neudobno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponujeno blago zadošča vsem tehničnim zahtevam naročnika, in prilaga potrdilo in izjavo proizvajalca blaga, da lepilo ne vsebuje colofomium-a, ki je alergen, kar potrjuje, da je lepilo hipoalergeno, ter da je lepilo testirano in potrjeno za uporabo.

Državna revizijska komisija kljub dokazom, ki jih je za svoje trditve o hipoalergenosti in potrjenosti lepila za uporabo predložil vlagatelj, ne more prezreti dejstva, da je naročnik na testiranju ugotovil, da blago ne ustreza strokovni zahtevi, da lepilo ne povzroča poškodovanja. Kot že ugotovljeno, si je naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal pravico testirati blago, zato naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je s testiranjem preveril, ali blago ustreza razpisanim zahtevam. Sicer drži, da postopek testiranja ni bil natančno opisan, vendar zoper to pomanjkljivost v razpisni fazi, ko bi jo bilo mogoče še odpraviti, ni bilo ugovora. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali je bilo testiranje izvedeno in ali je naročnik na testiranju ugotovil neustreznost ponujenega blaga z zahtevami razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v Obrazec za testiranje blaga in ugotovila, da je naročnik testiral vzorec vlagatelja v 5. sklopu, v podsklopu 11, pod zap. št. 7, kot razlog za izločitev v primeru neustreznosti pa je bilo navedeno, da je lepilna površina prevelika, da se lepilo preveč prime na kožo in da je neudobno za pacienta.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da blago v tem delu ne izpolnjuje funkcionalne zahteve, ki jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, da lepilo ne povzroča poškodovanja kože. Naročnik je pojasnil, da je pri odstranjevanju komprese zaradi lepilne površine, ki se je preveč "prijela na kožo", prišlo do iritacije kože. Državna revizijska komisija ne oporeka vlagatelju, da lepilo ne vsebuje colofomium-a, ki povzroča alergije pri stiku s kožo, vendar je naročnik na testiranju kljub temu ugotovil, da je do poškodbe kože prišlo. Vlagatelj sicer navaja, da ob pravilni uporabi ne sme priti do iritacije kože, kar gre razumeti kot očitek naročniku o nepravilnem ravnanju naročnika z rjuho pri testiranju, ki pa je preveč pavšalen in nekonkretiziran, da bi ga Državna revizijska komisija sprejela kot utemeljenega. Tudi zatrjevano dejstvo, da vlagatelj doslej še ni prejel reklamacij drugih uporabnikov v zvezi z iritacijo kože ali alergenostjo lepila, ne pomeni, da ta ni mogoča ali dopustna v konkretnem primeru. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Podobno gre ugotoviti tudi za blago, ki ga je vlagatelj ponudil v 5. sklopu, v podsklopu 16, pod zap. št. 1, za katerega je naročnik v Predračunu - Seznamu razpisanega blaga zahteval: "rjuha oftamološka 137x137; kompresa oft. z incizijsko folijo in zbiralno vrečko; 137x137 cm; incizijsko območje 8x10 cm; repelentni tekstil; sterilno".

Vlagatelj je v ponudbi ponudil oftamološki set proizvajalca Molnlycke, naročnik pa je njegovo ponudbo za to blago izločil kot neprimerno, ker je na testiranju ugotovil, da je incizijska folija pretanka, da se pri rezanju guba in se ne prilega dobro na kožo. Naročnik je ugotovil, da ponudba ne izpolnjuje zahtevanega nivoja funkcionalne kakovosti, ki jo pri svojem delu od predmetnega blaga pričakuje naročnik, in tudi ne strokovnih zahtev naročnika za sklop 5, saj je naročnik zahteval, da mora sterilno operacijsko perilo izpolnjevati tudi zahtevo, da mora ustrezati direktivi EU 93/42/EEC o medicinskih pripomočkih, ki določajo, da njihova uporaba ne sme predstavljati tveganje za uporabnika ali bolnika, ter da so izdelki voljni za oblikovanje in se pri prekrivanju lepo prilegajo.

Naročnik je sicer v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, dodatno navajal, da je ob testiranju, zaradi slabega oprijema prerezane folije na kožo, med izpiranjem tekočina zatekala pod zaščito in je bil pacient moker, zaradi česar blago ne ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, da izdelki zagotavljajo vpijanje in zbiranje odvečnih tekočin in so popolnoma nepropustni, vendar se Državna revizijska komisija do teh domnevnih nepravilnosti ni opredeljevala. Pri teh domnevnih kršitvah gre namreč za nove razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe za to blago, s katerimi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in zoper njih ni mogel ugovarjati, zato v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponujeno blago izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika, in prilaga dokaze, s katerimi dokazuje, da lepilo ne vsebuje colofomium-a in da je lepilo testirano in potrjeno za uporabo. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je perilo zloženo tako, da omogoča uporabniku enostavno nameščanje, oblikovanje in prileganje pa je stvar skrbnosti nameščanja uporabnika. Vlagatelj ponavlja navedbe v zvezi s testiranjem in določanjem tehničnih zahtev.

Državna revizijska komisija v zvezi s testiranjem in določanjem tehničnih zahtev vlagatelju odgovarja enako kot že navedeno. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico testirati blago, zato naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je s testiranjem preveril, ali blago ustreza razpisanim zahtevam. Sicer drži, da postopek testiranja ni bil natančno opisan, vendar zoper to pomanjkljivost v razpisni fazi, ko bi jo bilo mogoče še odpraviti, ni bilo ugovora. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali je bilo testiranje izvedeno in ali je naročnik na testiranju ugotovil neustreznost ponujenega blaga z zahtevami razpisne dokumentacije.

Nesporno je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora blago izpolnjevati tudi zahtevo, da je blago voljno za oblikovanje in se lepo prilega na kožo. To je razvidno iz točke C) Specifikacija strokovnih zahtev naročnika (Priloga 1), kjer je naročnik zapisal: "Izdelki morajo biti voljni za oblikovanje, pri prekrivanju se morajo lepo prilegati."

Kot izhaja iz Obrazca za testiranje blaga, je naročnik pri testiranju vlagateljevega vzorca ugotovil, da se incizijska folija pri rezanju guba in se ne prilega dobro na kožo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je oblikovanje in prileganje stvar skrbnosti nameščanja uporabnika, čemur Državna revizijska komisija načeloma ne oporeka, vendar vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da naročnik pri testiranju blaga ni ravnal s pričakovano skrbnostjo, niti kako drugače ne izkaže, da blago nima napak, ki mu jih očita naročnik. Tehnični list, ki ga prilaga vlagatelj, dokazuje, da je blago v skladu s standardom EN 13795-1, vendar naročnik vlagateljeve ponudbe v tem delu ni izločil zaradi neizpolnjevanja zahteve glede skladnosti z omenjenim standardom, ampak zaradi druge, funkcionalne zahteve, da mora biti izdelek volján za oblikovanje in da se mora lepo prilegati pri prekrivanju. Enako velja tudi glede izjave proizvajalca o skladnosti z Direktivo 93/42/EEC. Naročnik je na testiranju ugotovil, da se incizijska folija pri rezanju guba in se ne prilega dobro na kožo, zato Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno ne more odločiti drugače kot tako, da pritrdi naročniku, da je ravnal pravilno, ko je ponudbo zaradi ugotovljenega neizpolnjevanja funkcionalne zahteve glede voljnosti za oblikovanje in prileganja na kožo izločil kot nepopolno.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja v sklopu 8, podsklopu 3, zap. št. 1 (Vrečka zbiralna za tekočino) izločil kot neprimerno, ker je na podlagi prejetih reklamacij iz preteklih obdobij ugotovil, da se zbiralna vrečka za tekočino pri uporabi hitro odlepi, ob večjih obremenitvah se strga, je rigidna in se ne prilagaja vsebini oziroma mestu nastavitve.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila z namenom sklenitve okvirnega sporazuma ponudil blago istega proizvajalca in z isto kataloško številko kot v preteklem 4-letnem obdobju, ko je naročnik z vlagateljem sklenil okvirni sporazum za to blago, in sicer vrečko zbiralno za tekočino proizvajalca Molnlycke, kat. št. 831200.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo, zaradi domnevnih reklamacij za to blago iz preteklega postopka oddaje javnega naročila, izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da vlagatelj v preteklem štiriletnem trajanju okvirnega sporazuma ni prejel reklamacije, ki jo je bil obvezan reševati, ter da se navedbe naročnika nanašajo na način rokovanja naročnika, ki vrečke ni uporabljal v skladu z navodili proizvajalca oziroma njegovega predstavnika. Vlagatelj še dodaja, da je imel naročnik možnost, da bi v razpisni dokumentaciji določil, da bo iz postopka izločil ponudnike, ki so v preteklosti storili hudo strokovno napako, pa naročnik tega ni storil, niti ni z nobeno drugo določbo v razpisni dokumentaciji določil, da bo ocenjeval preteklo zadovoljstvo s ponujenimi produkti.

Vendar Državna revizijska komisija na podlagi odstopljene dokumentacije ugotavlja, da vlagateljeve navedbe ne držijo. Kot je razvidno iz Reklamacijskega zapisnika z dne 20. 11. 2008, je naročnik za sporno zbiralno vrečko za tekočino že v preteklem postopku oddaje javnega naročila ugotovil, da odstopa v kvaliteti na način, da: "[â??] se pri uporabi hitro odlepi, ob večjih obremenitvah se je strgala, je rigidna in se ne prilagaja vsebini oz. mestu nastavitve." Da je bil s to reklamacijo obveščen vlagatelj, potrjuje njegov dopis z dne 10. 12. 2008, v katerem vlagatelj priznava, da ga je naročnik obvestil, da se je pri tem artiklu "[â??] pojavila potreba po dodatni pritrditvi z op trakom [â??]",vlagatelj pa je naročniku sporočil, da "[â??] bomo za celotno količino kupljenega artikla 831200, kot blagovni rabat priznali enako količino op pritrditvenega traku [â??]". Oba dopisa nedvomno kažeta na to, da je vlagatelj bil seznanjen s težavami pri dobavljenem izdelku in jih je glede na ukrepe za njihovo odpravo očitno priznal. Zato vlagateljeve navedbe, da v zvezi s spornim artiklom ni prejel nobene upravičene reklamacije s strani naročnika, niso utemeljene.

Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v 2.12 členu (Obvezni pogoji) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 9. točki določil, da bo priznal tehnično sposobnost ponudniku, če: "[â??] naročniki zoper njega niso vlagali upravičenih reklamacij glede kakovosti blaga ali nespoštovanja drugih določil pogodb. In da soglaša, da lahko v primeru, če naročnik razpolaga z dokazili o nespoštovanju pogodbenih obveznosti po pogodbah z naročniki, ponudnika izloči iz predmetnega postopka. Dokazilo: izjava ponudnika (OBR-14)."

Vlagatelj je priložil izpolnjeno Izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-14), s katero je potrdil izpolnjevanje tehničnega pogoja glede reklamacij o kakovosti blaga.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj za popolnost ponudbe postavil zahtevo, da naročniki zoper ponudnika niso vlagali upravičenih reklamacij glede kakovosti blaga, zato je bil ponudbo, ki tega pogoja ni izpolnjevala, upravičen izločiti kot nepopolno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer opozarja, da bi morala bila takšna določba, če bi jo naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji, v revizijskem postopku razveljavljena, vendar v konkretnem primeru tega očitka, zaradi upoštevanja omejitev iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

V konkretnem primeru je naročnik s predloženimi dokazili izkazal, da razpolaga z upravičenimi reklamacijami zoper vlagatelja glede kakovosti blaga, zahtevanega v sklopu 8, podsklopu 3, zap. št. 1 (Vrečka zbiralna za tekočino), zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da mu ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z zahtevami razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo v tem podsklopu izločil kot neprimerno, vlagateljeve navedbe v tem delu pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Ob vsem zapisanem je Državna revizijska komisija zaradi utemeljenosti vlagateljevega očitka glede naročnikovega ravnanja z njegovo ponudbo v 5. sklopu, v podsklopu 6, pod zap. št. 1 (ginekološko - abdominalni set), vlagateljevemu zahtevku za revizijo, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma z vlagateljem v delu, ki se nanaša na blago v 5. sklopu, podsklopu 6, zap. št. 1 (ginekološko - abdominalni set), kot izhaja iz Obvestila ponudnikom o oddaji javnega naročila - sklenitev okvirnega sporazuma z dne 5. 12. 2011, št. 16-34/11. V preostalem delu je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral v ponovljenem delu postopka, ki je bil razveljavljen, ponovno izvesti pregled vlagateljeve ponudbe in sprejeti ustrezno odločitev v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer mora upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Obvezilni material in operacijsko perilo za enkratno uporabo", ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora (skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN) vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, povračilo stroškov po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) v višini 20,00 EUR, 20 % DDV, ter povračilo takse za zahtevek za revizijo v višini 10.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 10.000,00 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV na odvetniško nagrado in pavšalni znesek, vse skupaj v znesku 10.984,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel le v eni od sedmih napadenih odločitev naročnika o tem, da vlagatelja ne izbere za stranko okvirnega sporazuma, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, povrne 1.569,15 EUR potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku (154. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 16. 3. 2012



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana
- Splošna bolnišnica Novo mesto, šmihelska cesta 1, Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv (tu)