018-086/2012 Elektro Maribor, d.d.

Številka: 018-86/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila za "KABELSKI PRIBOR" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELTIMA, d. o. o., Ljubljana - Črnuče, Ljubljana, šlandrova ulica 8C, Ljubljana - Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, d. d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 04. 04. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. 02. 2012 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18. 07. 2011 sprejel sklep (številka 12-RZ/JN-13/2011) o začetku postopka oddaje naročila za kabelski pribor, obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 19. 07. 2011 (pod številko objave JN8124/2011) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: naročilo).

Gospodarski subjekt MR, d. o. o., Miklavčeva ulica 7, Maribor (v nadaljevanju do nadaljnjega: gospodarski subjekt MR, d. o. o.), je v postopku oddaje zadevnega naročila vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil. Državna revizijska komisija je dne 05. 10. 2011 sprejela sklep, s katerim je med drugim takratni zahtevek za revizijo gospodarskega subjekta MR, d. o. o., kot neutemeljenega zavrnila, obenem pa je zavrnila tudi zahtevo gospodarskega subjekta MR, d. o. o., za povrnitev stroškov, nastalih v takratnem predrevizijskem in revizijskem postopku.

Naročnik je dne 24. 10. 2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, znak naročnika 12-DP/JN-438/2011, iz katere med drugim izhaja, da se kot najugodnejšega ponudnika izbere "MR d.o.o.". Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev "stroškov za takso". Državna revizijska komisija je dne 26. 01. 2012 sprejela sklep, s katerim je takratnemu vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, razveljavila takratno naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, znak naročnika 12-DP/JN-438/2011, z dne 24. 10. 2011, obenem pa je ugodila tudi takratni vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 15. 02. 2012 sprejel "OBVESTILO O ZAVRNITVI VSEH PONUDB", znak naročnika 12-DS/DP/N-49/2012 (v nadaljevanju: obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb), ki ga je vlagatelj prejel dne 20. 02. 2012.

Vlagatelj je dne 24. 02. 2012 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 24. 02. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni omejeval konkurence in je zato v konkretnem primeru (saj ni izkazal upravičenih razlogov za zavrnitev vseh ponudb) neupravičeno zavrnil vse ponudbe. Vlagatelj ob tem dodaja, da so naročnikove navedbe v tem delu v celoti pavšalne, tako da ne more podrobneje navajati razlogov za to, da postavljene tehnične specifikacije niso bile diskriminatorne, sklicuje pa se tudi na sklep Državne revizijske komisije, številka 018-258/2011-12, z dne 05. 10. 2011 (v nadaljevanju: sklep številka 018-258/2011-12), v katerem naj bi, po zatrjevanju vlagatelja, Državna revizijska komisija sprejela in potrdila naročnikovo stališče, da njegove tehnične specifikacije niso diskriminatorne in ne omejujejo konkurence, ampak obstajajo objektivno opravičljivi razlogi za njihovo določitev. V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov.

Naročnik je dne 08. 03. 2012 sprejel sklep o vloženem zahtevku za revizijo, znak naročnika 12-DP/N-127/2012, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb navedel upravičeni razlog, ga primerno pojasnil in razložil, da bo postopek javnega naročanja ponovil pod spremenjenimi pogoji. Naročnik nadaljuje, da je vlagatelj na podlagi svojega dokazovanja napačno sklepal glede neobstoja omejevanja konkurence med ponudniki, vlagatelju pa očita tudi, da je njegovo razumevanje sklepa Državne revizijske komisije številka 018-258/2011-12, napačno.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 12-DP/N-134/2012, z dne 13. 03. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 14.03.2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila, predrevizijski postopek in postopek revizije postopka oddaje tega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb med drugim zapisal, da v skladu s tretjim odstavkom 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) zavrača vse ponudbe, pa tudi, da bo zadevno naročilo oddal na podlagi novega postopka pod spremenjenimi razpisnimi pogoji. Naročnik je svojo odločitev obrazložil z ugotovitvijo, da je v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila nenamerno zapisal tehnične pogoje, ki omejujejo konkurenco med ponudniki, ob tem pa presodil, da ni ustvaril pogojev, ki bi mu omogočali izbor zanj najugodnejše ponudbe. Naročnik je v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb tudi napovedal, da bo v ponovljenem postopku razpisno dokumentacijo prilagodil na način, da ne bi po nepotrebnem omejeval konkurence med ponudniki, tako pa omogočil večjemu številu ponudnikov, da oddajo pravilne ponudbe in s tem pridobil predmet naročila po ugodnejši ceni.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da navedba naročnika, da je nenamerno omejeval konkurenco med ponudniki, ni resnična. Po zatrjevanju vlagatelja naročnik v razpisni dokumentaciji ni omejeval konkurence in je zato v konkretnem primeru (saj ni izkazal upravičenih razlogov za zavrnitev vseh ponudb) neupravičeno zavrnil vse ponudbe. Glede na navedeno je (ob upoštevanju preostale vsebine zahtevka za revizijo) Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo po vsebini izpodbija razloge, ki jih je naročnik navedel v utemeljitev svoje odločitve, da zavrne vse ponudbe, v posledici pa naročniku očita, da je z navedbo razlogov, s katerimi utemeljuje zavrnitev vseh ponudb, kršil tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS (vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik "v konkretnem primeru neupravičeno zavrnil vse ponudbe, saj skladno s 84. členom ZJNVETPS ni izkazal upravičenih razlogov za zavrnitev vseh ponudb").

Naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb) je potrebno presojati z vidika tretjega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo in (razen v primeru postopka iz 6. točke prvega odstavka 32. člena ZJNVETPS) vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena ZJNVETPS, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala vprašanje zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske Unije, ki je pri razlagi prava Evropske unije navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje), pri čemer pravo Evropske unije o javnih naročilih ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (v zvezi s tem pogledati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije, sprejeto v zadevi številka C-27/98, točki 23 in 25, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, sprejeto v zadevi številka C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna (popolna v smislu ZJNVETPS), v sodbi zadeve številka C-27/98 navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (v zvezi s tem pogledati zlasti točki 33 in 34). Je pa Sodišče Evropske Unije opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (v zvezi s tem pogledati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije, sprejeto v zadevi številka C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (v zvezi s tem pogledati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije, sprejeto v zadevi številka C-244/02, točka 36). Upoštevaje navedeno mora naročnik v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila postopek zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, ravnati v skladu z (formalnimi) zahtevami iz 84. člena ZJNVETPS, hkrati pa zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Glede na navedeno velja ugotoviti, da niti predpisi javnega naročanja niti sodna praksa (Evropske unije) ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi (vseh) ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila prava Evropske unije o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi (vseh) ponudb v postopku pravnega varstva (po ZPVPJN) ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v mejah zahtevka za revizijo - prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili prava Evropske unije o javnem naročanju (predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno, oziroma, ali je ponudnike obravnaval neenakopravno).

Ker torej v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN presoja vsebine razlogov za zavrnitev vseh ponudb (v kolikor ne gre za domnevne kršitve predstavljenih določil ZJNVETPS ali temeljnih načel javnega naročanja oziroma prava Evropske unije) ni mogoča, se Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni spuščala v vsebinsko presojo revizijskih očitkov, s katerimi vlagatelj izpodbija utemeljenost vsebinskih razlogov za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb), ampak je presodila le revizijske očitke v obsegu dolžnih formalnih ravnanj naročnika.

Kot izhaja iz izpodbijanega obvestila o zavrnitvi vseh ponudb je naročnik v konkretnem primeru vse ponudbe zavrnil v fazi po poteku roka za odpiranje ponudb postopka oddaje zadevnega naročila (tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 73. členom ZJNVETPS), o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, da bo začel nov postopek, pa je pisno obvestil ponudnike, ki so v postopku oddaje zadevnega naročila predložili ponudbo. Iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb namreč izhaja pisarniška odredba "Poslati (po ZUP-u):" "vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe v tem postopku", prav tako pa se v odstopljenem spisu zadeve nahajajo vročilnice, ki potrjujejo vročitev obvestila o zavrnitvi vseh ponudb ponudnikom. Naročnik je v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb ponudnike opozoril tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva (tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s prvim odstavkom 83. člena ZJNVETPS), obenem pa je vanj zapisal pisarniško odredbo "Poslati (po ZUP-u):" "Nadzorni svet družbe Elektro Maribor d.d.". Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da naročnik kljub pisarniški odredbi v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb morebiti svojega nadzornega organa ne bi obvestil skladno s tretjim odstavkom 84. člena ZJNVETPS.

V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb (kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb) je naročnik navedel podatke iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS, saj je svojo odločitev obrazložil in navedel ugotovitve ter razloge zanjo (tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s prvim odstavkom 83. člena ZJNVETPS). Glede na navedeno je smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 2) zatrjuje, da je "navedel upravičen razlog, ga primerno pojasnil" ter "pri tem ravnal skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti javnega naročanja". Naročnik je v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb med drugim pojasnil tudi, da je v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila nenamerno zapisal tehnične pogoje, ki omejujejo konkurenco med ponudniki (ti po njegovi oceni ne omogočajo večjemu številu ponudnikov, da oddajo pravilne ponudbe), ob tem pa presodil, da ni ustvaril pogojev, ki bi mu omogočali izbor zanj najugodnejše ponudbe, v posledici česar ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (četrti odstavek točke 5) zatrjuje, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb) ne vsebuje "razlogov o tem zakaj oz. v čem šteje, da je omejeval konkurenco".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal niti svojih zatrjevanj (četrti odstavek točke 5), da v zahtevku za revizijo "sploh ne more podrobneje navajati razlogov za to, da postavljene tehnične specifikacije niso bile diskriminatorne". Državna revizijska komisija je že doslej zapisala, da presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi (vseh) ponudb v postopku pravnega varstva (po ZPVPJN) ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v mejah zahtevka za revizijo - prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili prava Evropske unije o javnem naročanju (predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno, oziroma, ali je ponudnike obravnaval neenakopravno). Neodvisno od navedenega je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je vlagatelj ustrezno razumel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb), njeno obrazložitev in ugotovitve ter razloge zanjo, pa tudi, da je dobro seznanjen z dosedanjimi postopki pravnega varstva postopka oddaje zadevnega naročila za "KABELSKI PRIBOR", v katerih so bile izpostavljene sporne tehnične zahteve naročnika. Vlagatelj se tako v zahtevku za revizijo sam sklicuje na sklep Državne revizijske komisije številka 018-258/2011-12, v postopku pravnega varstva, v katerem je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-407/2011-7, z dne 26. 01. 2012 (v nadaljevanju: sklep številka 018-407/2011-7), pa je bil prav sam vlagatelj (zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju dejstva, da
- (kot je bilo to zapisano že doslej) presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v postopku pravnega varstva (po določbah ZPVPJN) ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v mejah zahtevka za revizijo - prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili prava Evropske unije o javnem naročanju (predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno, oziroma, ali je ponudnike obravnaval neenakopravno),
- vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita zgolj, da je z navedbo razlogov, s katerimi utemeljuje zavrnitev vseh ponudb, kršil tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS, ne očita pa mu, da je pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (kot izhaja iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb) morebiti ravnal v nasprotju s temeljnimi pravili prava Evropske unije o javnem naročanju, niti, da je v konkretnem primeru ravnal diskriminatorno, oziroma, da ga je v razmerju do katerega od ostalih dveh ponudnikov obravnaval neenakopravno (15. člen ZJNVETPS),
je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila oziroma določbe ZJNVETPS. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. 02. 2012 zavrnila.

Čeprav navedeno ne vpliva na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija še pripominja, da je vlagatelju sicer pritrditi v tem, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo, številka 12-DP/N-214/2011, z dne 08. 08. 2011, zavrnil vse očitke takratnega vlagatelja, da je tehnična specifikacija postopka oddaje zadevnega naročila prepisana iz kataloga Raychem Tyco (oziroma Tyco Raychem), ter zatrjeval, da tehnična specifikacija postopka oddaje zadevnega naročila ne diskriminira posameznih ponudnikov in ne omejuje konkurence med ponudniki, vendar pa je navedeno zatrjeval še preden je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-407/2011-7. Naročnik je tako v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 3) prepričljivo pojasnil, da je bil do prejema sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-407/2011-7, vseskozi mnenja, da razpisanim pogojem lahko zadosti več ponudnikov na trgu, oziroma, da bo lahko izbiral med več pravilnimi (posledično pa popolnimi) ponudbami, skupek "vseh tehničnih pogojev" pa je "privedel do tega, da ni bila zagotovljena zadostna konkurenca med ponudniki". Naročnik je namreč v postopku oddaje zadevnega naročila (kot izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 17. 08. 2011, pa tudi iz Odločitve o oddaji javnega naročila, številka 12-DP/JN-438/2011, z dne 24. 10. 2011) prejel tri pravočasne ponudbe, od katerih je eno od njih označil za nepravilno, glede druge pa je vlagatelj v svojem predhodno vloženem zahtevku za revizijo uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije ter določbe ZJNVETPS, ker je kot neprimerne, s tem pa tudi nepopolne, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila. Prav tako gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v svojem sklepu številka 018-258/2011-12
- ni "sprejela in potrdila" naročnikovega stališča, da "njegove tehnične specifikacije niso diskriminatorne in ne omejujejo konkurence ampak obstajajo objektivno opravičljivi razlogi za določitev tehničnih specifikacij" (prvi odstavek na tretji strani vlagateljevega zahtevka za revizijo),
- razlage naročnika, "zakaj se je odločil za takšne zahteve kot se je", ni sprejela kot utemeljene, niti ni "sprejela razlago naročnika o tem zakaj je postavil takšne tehnične specifikacije" (alinea B) na tretji strani vlagateljevega zahtevka za revizijo),
- ni "jasno in nedvoumno odločila, da" naročnik "v svojih zahtevah v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila ni bil diskriminatoren" (rubrika "Dejstva:" alinee B) na tretji strani vlagateljevega zahtevka za revizijo),
pač pa je med drugim ugotovila, da je trditvena podlaga takratnega vlagatelja v takratnem zahtevku za revizijo (praktično) v celoti izostala, v posledici pa (upoštevaje pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena) zaključila, da takratni vlagatelj v takratnem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati kršitev naročnika pri pripravi dela (tehničnih specifikacij) razpisne dokumentacije. Na smiselno enak zaključek upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2) opozarja tudi naročnik, ko zapiše, da je Državna revizijska komisija v sklepu številka 018-258/2011-12 "zgolj ugotovila, da takratni vlagatelj ni uspel izkazati kršitve, da je naročnik z očitanimi ravnanji v določenih delih razpisne dokumentacije kršil ZJNVETPS".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov "za takso iz prvega in drugega odstavka 71. člena" ZPVPJN in stroškov odvetniškega zastopanja v znesku 1.400,00 EUR, povečano za 20 % davek na dodano vrednost. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 04. 04. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- ELEKTRO MARIBOR, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije