018-085/2012 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Številka: 018-85/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba rekonstrukcije in dograditev operacijskega bloka v objektu paviljona A v Ortopedski bolnišnici Valdoltra", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MOLLIER, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 3. 2012

ODLOČILA

Vlagateljevi pritožbi z dne 7. 3. 2012 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot je razvidna iz sklepa št. 44/2-12 z dne 1. 3. 2012.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 5. 1. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. JN104/2012.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 1. 2012 vložil zahtevek za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije. V zahtevku za revizijo je vlagatelj ugovarjal zoper tehnične specifikacije, ki so po njegovem mnenju prepisane iz spletnega kataloga proizvajalca Maquet - Getinge Group, zaradi česar naj bi bilo drugim ponudnikom onemogočeno sodelovanje.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 1. 2012 zahtevku za revizijo ugodil in spremenil tehnične zahteve za OP svetilke, operacijsko mizo - mobilno ter OP svetilko - glavno, svetilko satelit, ročico za kamero s kamero, ročico za dva monitorja.

Z vlogo z dne 24. 2. 2012 je vlagatelj ponovno vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije. V zahtevku za revizijo ponovno ugovarja zoper tehnično dokumentacijo in navaja, da naročnik razpisni dokumentaciji ni priložil popisa del, saj pričakuje, da ga bodo sestavili ponudniki na podlagi projektne naloge. Ta se v določenih delih razlikuje od tehnične specifikacije, ki je bila priložena in naknadno delno spremenjena. Vlagatelju ni več jasno, ali so merodajne tehnične specifikacije ali projektna naloga. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v tehnični specifikaciji prepisoval kataloge proizvajalca Maquet - Getinge Group. Naročnik je prvemu zahtevku za revizijo sicer ugodil, vendar je popravil le tiste alineje, ki jih je vlagatelj navedel kot natančen prepis iz katalogov. Vlagatelj je navedel le tri primere, pri čemer je naročnik spremenil le opis stebra mize, ni pa spremenil dodatkov. To pomeni, da je naročnik res naredil splošnejši popis za steber, ni pa spremenil dodatkov, kar pomeni, da je to pozicijo nemogoče ponuditi pod spremenjenim opisom, pri čemer je naročnik tudi izrecno zahteval komplementarnost z obstoječimi operacijskimi mizami Maquet Magnus 118. To pomeni, da je celotna dokumentacija pripravljena za točno določenega proizvajalca. Vlagatelj je naročniku zastavljal številna vprašanja, na katera ni dobil odgovorov, hkrati pa je naročnik objavljal spremembe razpisne dokumentacije, kjer pa ni spremenil celotne dokumentacije, zaradi česar prihaja do nasprotij med spremembami in zahtevami iz projektne naloge. Vlagatelj meni, da je nedopustno pričakovati od ponudnikov, da sami pripravijo popis del, pri čemer niti ne poznajo zahtev naročnika. Naročnik bi moral predmet javnega naročila natančno predvideti, saj lahko ponudniki le tako pripravijo tehnično ustrezno ponudbo.

Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja tudi zoper določitev referenčnih zahtev, saj ni najti utemeljenih razlogov za zahtevo po šestih referencah. Naročnik ni pojasnil, zakaj naj bi bil predmetno naročilo sposoben izvesti le subjekt s tolikšnimi referencami, pri čemer reference predstavljajo tako pogoj kot tudi merilo.

Vlagatelj zaključuje, da je razpisna dokumentacija očitno pripravljena za proizvajalca Maquet - Getinge Group, kar izhaja iz njenih številnih delov. Poleg tega naročnik od ponudnikov zahteva nesorazmerne aktivnosti v zvezi s pripravo dokumentacije, pri čemer so s podrobnostmi naročila seznanjeni le določeni subjekti. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku.

Naročnik je dne 1. 3. 2012 sprejel sklep št. 44/2-12, s katerim je zahtevek za revizijo z dne 24. 2. 2012 zavrgel. V sklepu naročnik navaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo vložil 17. 1. 2012. Naročnik mu je ugodil in v celoti odpravil očitane kršitve. V isti fazi postopka je vlagatelj dne 24. 2. 2012 vložil nov zahtevek za revizijo, v katerem mu očita iste kršitve kot v prvem zahtevku ter tudi druge kršitve, ki so se nanašale na tehnično dokumentacijo, reference in druge kršitve, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, a zoper njih takrat ni ugovarjal. Glede na navedeno je naročnik na podlagi 16. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrgel, saj vlagatelj, ki je že vložil zahtevek za revizijo, o katerem je že bilo odločeno, ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz iste faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 7. 3. 2012 vložil pritožbo. V pritožbi vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, in sicer v roku osmih dni od objave zadnjih pojasnil in sprememb razpisne dokumentacije, ki jih je naročnik objavil 21. 2. 2012. Vlagatelj meni, da so bile izpolnjene vse procesne predpostavke, zato naročnik zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči. Po vložitvi zahtevka za revizijo je naročnik razpisno dokumentacijo obsežno spremenil kar šestkrat in jo povsem spremenil. Zato so se pojavile tudi kršitve, ki vlagatelju ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo niso mogle biti znane. Ne gre za iste kršitve, saj se nanašajo na spremenjeno razpisno dokumentacijo, ki je zaradi sprememb ni več mogoče šteti za isto razpisno dokumentacijo. Kljub obsežnim spremembam pa naročnik tehničnih specifikacij ni spremenil v takšni meri, da bi bila zagotovljena konkurenca med ponudniki. Vlagatelj meni, da se lahko ponudnik odloči za vložitev zahtevka za revizijo šele takrat, ko se seznani s pogoji, ki jih potrebuje za aktivno legitimacijo. Ob tem vlagatelj opozarja, da tudi v primeru prekluzije po 16. členu ZPVPJN naročnik zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči, temveč bi ga lahko le zavrnil v delih, v katerih je bil mnenja, da je vlagatelj prekludiran. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel.

Po preučitvi pritožbe in predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPVPJN. Ta določa, da vlagatelj v primeru, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. V skladu z navedeno določbo mora vlagatelj že v prvem vloženem revizijskem zahtevku navesti vse kršitve, ki so mu bile glede na fazo postopka znane oz. bi mu morale biti znane. Če vlagatelj v isti fazi istega postopka ponovno vloži zahtevek za revizijo, lahko to stori le v primeru, če mu v novem zahtevku očitane kršitve ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo niso mogle biti znane ali če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije oz. če ponavlja isto kršitev.

V zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZPVPJN je treba najprej pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi navaja, da je ta določba kvečjemu podlaga za zavrnitev zahtevka za revizijo oz. zavrnitev vsebinske presoje tistih domnevnih kršitev, ki bi jih vlagatelj lahko uveljavljal že v prvem zahtevku za revizijo. V tem primeru namreč ne gre za procesno vprašanje pravočasnosti pravnega sredstva, temveč za vprašanje, ali je posamezna revizijska navedba glede na svojo vsebino takšne narave, da bi moral biti vlagatelj z njo seznanjen že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo. Navajanje domnevnih kršitev, ki so vlagatelju bile oz. bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo, ima torej za posledico neobravnavanje (neupoštevanje) z njimi povezanih revizijskih navedb, ne pa zavrženje revizijskega zahtevka zaradi nepravočasnosti. Že iz teh razlogov je treba pritožbi vlagatelja z dne 7. 3. 2012 ugoditi.

Poleg tega je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, da vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo ugovarja zoper dva sklopa določb razpisne dokumentacije. Na eni strani vlagatelj ugovarja zoper tehnični del razpisne dokumentacije, ki naj bi bil po njegovem mnenju prilagojen enemu izmed potencialnih ponudnikov, pri čemer naj bi razpisna dokumentacija zaradi številnih sprememb postala neusklajena in od ponudnikov zahteva nesorazmerne aktivnosti. Po drugi strani vlagatelj ugovarja tudi zoper način določitve referenc, ki jih je naročnik določil kot pogoj in kot merilo.

Čeprav je res, da je vlagatelj zoper tehnični del razpisne dokumentacije že ugovarjal v prvem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik po vložitvi prvega zahtevka za revizijo obširno spreminjal določbe razpisne dokumentacije. Naročnik je tako po 17. 1. 2012, ko je bil vložen prvi zahtevek za revizijo, na portalu javnih naročil in na svoji spletni strani objavil številna pojasnila, dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije, ki so se nanašale tako na tehnični del razpisne dokumentacije kot tudi na reference. Razpisna dokumentacija, kot je bila vlagatelju na voljo ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo, zato niti v tehničnem delu niti v delu, ki se nanaša na tehnično usposobljenost (reference) oz. merila, ni enaka spremenjeni in dopolnjeni razpisni dokumentaciji, kot je bila dostopna ob vložitvi drugega zahtevka za revizijo. Z drugimi besedami, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni podlage za ugotovitev, da vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo navaja kršitve, s katerimi je bil oz. bi moral biti seznanjen že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo. Naročnik bi zato zahtevek za revizijo (ob ugotovitvi obstoja vseh procesnih postavk) moral vsebinsko obravnavati.

Ker naročnik glede na zapisano v ZPVPJN ni imel podlage za zavrženje zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 7. 3. 2012 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot je razvidna iz sklepa št. 44/2-12 z dne 1. 3. 2012.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.




V Ljubljani, dne 26. 3. 2012



mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:

- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran
- MOLLIER, d.o.o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv