018-075/2012 Univerza v Ljubljani

Številka: 018-075/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Odstranitev dela objekta UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg, Ljubljana", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Makro 5 Gradnje, d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 3. 2012

ODLOČILA

1. Primarni in podrejeni zahtevek vlagatelja se zavrneta kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Odstranitev dela objekta UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg, Ljubljana", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 9. 12. 2011, pod št. objave JN14147/2011. Naročnik je dne 20. 1. 2012, pod št. 700-05/11 JN 19/2011, izdal Obvestilo o oddaji naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik izbere družba Sekopt, d.o.o., Keršičev hrib 17, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 2. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter vrnitev postopka v fazo pregledovanja ponudb, oziroma podrejeno, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj trdi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in pri tem najprej navaja, da je Razpisni obrazec št. 1b za podizvajalca S. žigosan z žigom družbe izbranega ponudnika in ne z žigom podizvajalca, prav tako izbrani ponudnik za navedenega podizvajalca ni predložil Razpisnega obrazca št. 1c. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral od izbranega ponudnika zahtevati dopolnitev ponudbe, saj manjkajočih dejstev ni mogel sam preveriti. Vlagatelj dalje navaja, da je bil postopek oddaje javnega naročila voden napačno in v nasprotju z razpisno dokumentacijo, v zvezi z ravnanjem naročnika v primeru, ko ponudniki spreminjajo pogoje in zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji in obrazcih. Naročnik je pri preverjanju popolnosti in ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika ter pri razvrščanju ponudnikov, glede na merilo najnižja cena, upošteval tudi dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je predložil na dan odpiranja ponudb, dne 3. 1. 2012. Vlagatelj poudarja, da je naročnik s tem, ko je upošteval navedeno dopolnitev ponudbe, ravnal napačno, saj bi moral ugotoviti, da je bila dopolnitev ponudbe sicer pravočasna, vendar ne v skladu z razpisno dokumentacijo, saj ni bila predložena na predpisanem obrazcu razpisne dokumentacije (razpisni obrazec št. 3). Prav tako je bilo ravnanje naročnika zmotno, upoštevajoč dejstvo, da je dopolnitev ponudbe vsebovala drugačno ceno (in ne samo popust) za vrednost del po ponudbenem predračunu, brez priloženega popisa spremenjenih cen po postavkah oziroma novega popisa, in glede na to, da so te dopolnitve, glede vrednosti, samo od podizvajalcev, ne pa od izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral za navedeno nepopolnost ravnati skladno z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in 10. točko razpisne dokumentacije, nikakor pa ni sprejemljivo, da je naročnik dopis izbranega ponudnika sprejel kot dopolnitev ponudbe.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 16. 2. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da so očitki vlagatelja takšne narave, da zaradi njih ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot nepopolne, ampak zgolj kot formalne nepopolnosti, ki so takšne, da jih je lahko odpravil sam naročnik, na podlagi podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Iste osebe so tako zakoniti zastopniki izbranega ponudnika, kot podizvajalca S., zaradi česar ni bilo smiselno dvakrat izpolniti in priložiti isti obrazec št. 1c za iste zakonite zastopnike, saj ima naročnik že na podlagi enega obrazca možnost pridobiti podatek iz kazenske evidence. Pri žigosanju obrazca št. 1b pa je prišlo očitno do lapsusa, saj je obrazec žigosan s strani izbranega ponudnika in ne podizvajalca S. Kljub temu je v ponudbi dogovor o poslovnem sodelovanju, iz katerega je razvidno, da družba S. na predmetnem razpisu sodeluje kot podizvajalec, v 2. členu pa je tudi navedeno, kolikšen obseg in katero vrsto del bo podizvajalec izvedel, ter za kakšno ceno. Ker je navedeni dogovor pravilno podpisan in žigosan, vsebuje pa tudi vse pravno relevantne podatke o podizvajalcu S., je naročnik lahko ugotovil, da je pri žigosanju prišlo do lapsusa, ki ni takšne narave, da bi bilo treba zahtevati dopolnitev ponudbe. V zvezi s preostalimi revizijskimi očitki izbrani ponudnik opozarja, da ni jasno, kaj naj bi naročnik kršil, saj vlagatelj ne pove, v nasprotju s katerim določilom razpisa je bil voden predmetni postopek, niti ni jasno, katere pogoje je naročnik kršil. Vlagatelj se strinja, da je bila dopolnitev ponudbe pravočasna, moti pa ga, da dopolnitev ponudbe ni na obrazcu št. 3, kar pa po mnenju izbranega ponudnika ni bistveno. Iz dopolnitve ponudbe gre razbrati, da so podani vsi pravno relevantni podatki, tako da se dopolnitev lahko upošteva. Iz danega popusta izhaja, da je bil dan na postavko rušitvena dela, zaradi česar se spremeni tako vrednost predračuna, ponudbena vrednost, pogodbena vrednost in vrednost finančnega plana. Poleg tega je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša tudi, če tega popusta izbrani ponudnik ne bi dal.
Naročnik je dne 28. 2. 2012, pod št. 700-05/11 JN 19/2011, izdal sklep, da se zahtevek za revizijo v delu Ad 5 zavrže, v preostalem delu pa kot neutemeljen zavrne, oziroma podredno, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. V zvezi z manjkajočim obrazcem št. 1c za podizvajalca S. naročnik pojasni, da so zakoniti zastopniki navedenega podizvajalca iste osebe, kot zakoniti zastopniki izbranega ponudnika. Ker je izbrani ponudnik predložil obrazec št. 1c za izbranega ponudnika, torej tudi za vse zakonite zastopnike podizvajalca S., je naročnik štel, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, zaradi česar ponudba izbranega ponudnika ni formalno nepopolna. Poleg tega gre za takšno pomanjkljivost, ki jo je lahko odpravil naročnik sam, na podlagi podatkov v ponudbi izbranega ponudnika. Smiselno enako naročnik ugotavlja tudi glede očitka, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker je razpisni obrazec št. 1b za podizvajalca S. opremljen z žigom izbranega ponudnika. Tudi v tem primeru gre za nebistveno formalno nepopolnost, oziroma nepravilnost, ki jo je lahko naročnik odpravil sam. Kot že navedeno, imata izbrani ponudnik in podizvajalec S. iste zakonite zastopnike, obrazec št. 1b pa je bil podpisan s strani zakonitih zastopnikov in vsebuje vse zahtevane podatke za podizvajalca. Izbrani ponudnik je ponudbi priložil tudi dogovor o poslovnem sodelovanju z navedenim podizvajalcem, iz katerega je razvidno, da družba S. sodeluje kot podizvajalec, določen pa je tudi obseg in vrsta del ter cena, za katero bo podizvajalec opravil dela. Navedeni dogovor je podpisan in žigosan s strani izbranega ponudnika in podizvajalca. Naročnik še poudarja, da žig ni obvezen pri poslovanju gospodarskih družb. Glede navedb vlagatelja v točki Ad 5 zahtevka za revizijo naročnik poudarja, da vlagatelj ni pojasnil, katere konkretne določbe ZJN-2 oziroma razpisne dokumentacije naj bi naročnik kršil. Naročnik se sklicuje na pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, zaradi česar meni, da je treba navedbe vlagatelja zavrniti. V zvezi z dopolnitvijo ponudbe naročnik prav tako izpostavi, da vlagatelj ni konkretiziral določbe ZJN-2 ali razpisne dokumentacije, katero naj bi naročnik kršil, ker je upošteval popust, ki ni bil podan na predpisanem obrazcu. Gre za pomanjkljivost, ki je nebistvena, saj je bil naročnik z dopolnitvijo ponudbe seznanjen prav z vsemi zahtevanimi podatki za sestavo ponudbene cene. Oddaja dopolnitve ponudbe, ki ni na predpisanem obrazcu št. 3, ne pomeni spreminjanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je s tem, ko je upošteval dopolnitev ponudbe, ravnal skladno z 11. točko II. poglavja razpisne dokumentacije. Končno pa naročnik poudarja, da je bila ponudba izbranega ponudnika cenejša od ponudbe vlagatelja, tudi brez upoštevanega popusta, kar pomeni, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo sploh ne izpolnjuje pogojev za aktivno legitimacijo, saj mu s tem, ko je naročnik upošteval dopolnitev ponudbe, ne more nastati škoda, ker je izbrani ponudnik, tudi brez popusta, najugodnejši ponudnik. V tem delu zato naročnik zahtevek za revizijo zavrača zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, podredno pa ga zavrača kot neutemeljenega.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 3. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, v katero je v dokazne namene vpogledala Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo. Ostale dokazne predloge je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno z listinskimi dokazi iz odstopljene spisovne dokumentacije.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 3. 1. 2012 in Obvestila o oddaji naročila z dne 20. 1. 2012. Naročnik je po razvrstitvi ponudb, glede na merilo najnižja cena, najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno ter na tej podlagi odločil, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku. Vlagatelju je navedeno ravnanje naročnika sporno, saj meni, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo pod točko Ad 4 zatrjuje, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker pred odločitvijo o oddaji javnega naročila izbranega ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe, saj Razpisni obrazec št. 1b ni bil žigosan s strani podizvajalca S., izbrani ponudnik pa tudi ni predložil Razpisnega obrazca št. 1c za navedenega podizvajalca.

Naročnik je v poglavju III. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, točki 2, navedel, da morajo ponudniki za to, da bo ponudba formalno popolna, v ponudbi priložiti vse dokumente in priloge, navedene v tej točki navodil. V A) točki je naročnik zahteval tudi predložitev Razpisnega obrazca št. 1b (Seznam vseh podizvajalcev in podatki o podizvajalcih) ter Razpisnega obrazca št. 1c (Podatki o zakonitih zastopnikih ponudnika in zakonitih zastopnikih podizvajalcev). Enako je naročnik določil v točki F), kjer je opredelil pogoje za ponudbo s podizvajalci in od ponudnikov zahteval, da v tem primeru predložijo izpolnjen Razpisni obrazec št. 1b.

V poglavju II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil način izpolnitve ponudbenih obrazcev, in sicer je navedel, da morajo ponudniki v ponudbi priložiti pravilno izpolnjene, žigosane in s strani zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe (razen, kjer je izrecno zahtevano, da jih podpiše zakoniti zastopnik) podpisane razpisne obrazce ter vzorce, dokazila o izpolnjevanju pogojev in originalno bančno garancijo ter originalni izjavi bank. Naročnik je še navedel, da morajo ponudniki vse dokumente skrbno pregledati in v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s tušem, črnilom ali pisalnim strojem, z jasnimi tiskanimi črkami, vsi dokumenti pa morajo biti na mestih, kjer je to označeno, podpisani s strani zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe in žigosani z žigom ponudnika.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se stranki strinjata v tem, da v ponudbi izbranega ponudnika Razpisni obrazec št. 1b za podizvajalca S. ni bil žigosan s strani družbe podizvajalca S., ampak s strani družbe izbranega ponudnika (Sekopt, d.o.o.), in da navedena nepravilnost ne predstavlja razloga za izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne, saj vlagatelj trdi, da bi moral naročnik izbranega ponudnika pozvati na dopolnitev ponudbe, naročnik pa meni, da gre za nebistveno pomanjkljivost, oziroma formalno nepopolnost, ki jo je lahko odpravil sam.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona, in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Po določbi 78. člena ZJN-2 mora naročnik, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, dalje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali, na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz navedenih določb izhaja, da mora naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila oziroma izločitve ponudbe kot nepopolne, preveriti, ali ima ponudba morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti, zaradi katerih mora opraviti ravnanja, ki jih predpisuje 78. člen ZJN-2 (torej gre za formalno nepopolno ponudbo), ali pa so te pomanjkljivosti takšne nebistvene narave, da ponudba ni niti formalno nepopolna in ponudbe zato ni potrebno dopolnjevati.

Državna revizijska komisija dejstvo, da Razpisni obrazec št. 1b ni bil žigosan s strani družbe podizvajalca S., ampak s strani družbe izbranega ponudnika (Sekopt, d.o.o.), ocenjuje za nebistveno pomanjkljivost (napako) ponudbe, zaradi katere naročniku ni bilo potrebno pozivati izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe. Navedeni obrazec je bil namreč podpisan s strani vseh oseb, pooblaščenih za zastopanje podizvajalca S. (kar izhaja v povezavi z Rednim izpisom iz sodnega/poslovnega registra za podizvajalca S. z dne 22. 12. 2011, predloženega v ponudbi izbranega ponudnika), to pa je, po oceni Državne revizijske komisije, zadostovalo naročniku za to, da je pridobil potrebne podatke od podizvajalca (obrazec je bil izpolnjen z zahtevanimi podatki), in da je pri pristojnem ministrstvu pridobil potrebne podatke iz kazenske evidence za pravno osebo. Kot namreč izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik na podlagi istega Razpisnega obrazca št. 1b (ki ni bil pravilno žigosan) zaprosil pristojno ministrstvo za podatke iz kazenske evidence (vloga z dne 6. 12. 2011) in podatke tudi prejel (potrdilo z dne 11. 1. 2012).

Napačno žigosanje obrazca tako ni v ničemer vplivalo na seznanitev in pridobitev potrebnih podatkov, zato je tudi iz tega razloga ugotovljene nepravilnosti mogoče oceniti kot nebistvene. Nenazadnje uporaba žiga pri poslovanju gospodarskih družb (po slovenskem pravu), v kateri je organizirana tudi družba podizvajalca S., ni predpisana z zakonom, naročnik pa v konkretnem primeru (kljub siceršnjimi jasnimi pravili v razpisni dokumentaciji o načinu predložitve ponudbenih obrazcev in potrebnem žigosanju teh) žigosanju ni pripisal takšnega pomena, da bi bilo potrebno ponudbo zaradi tega v vsakem primeru dopolnjevati. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z 78. členom ZJN-2, s tem, ko je kljub ugotovljeni nepravilnosti, ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, saj, ob upoštevanju 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, formalna pomanjkljivost ponudbe, ki je nebistvena, ne pomeni formalno nepopolne ponudbe, pri kateri bi moral naročnik ravnati skladno z 78. členom ZJN-2.

V zvezi z revizijskim očitkom vlagatelja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil Razpisnih obrazcev št. 1c za zakonite zastopnike podizvajalca S., Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tri Razpisne obrazce št. 1c za osebe, pooblaščene za zastopanje izbranega ponudnika (zakonitega zastopnika in dva prokurista). Ker pa so te iste osebe pooblaščene tudi za zastopanje podizvajalca S. (razlikuje se le njihova funkcija, saj je zakoniti zastopnik eden od prokuristov izbranega ponudnika, ostali dve osebi pa sta prokurista), kar izhaja v povezavi z drugimi dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (Rednimi izpisi iz sodnega/poslovnega registra za izbranega ponudnika in za podizvajalca S. z dne 22. 12. 2011, Razpisnega obrazca št. 1b idr.), je po oceni Državne revizijske komisije razumljivo, da izbrani ponudnik ni predložil navedenih obrazcev še v enem izvodu, saj je naročnik predpisal en Razpisni obrazec št. 1c za zakonite zastopnike ponudnikov in podizvajalcev.
Izbrani ponudnik je tako sledil zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije, ki je od ponudnikov zahteval le, da predložijo Razpisni obrazec št. 1c (Podatki o zakonitih zastopnikih ponudnika in zakonitih zastopnikih podizvajalcev) in ga fotokopirajo za potrebno število vseh zakonitih zastopnikov (kar je bilo navodilo na obrazcu), torej predložijo v toliko izvodih izpolnjenih Razpisnih obrazcev št. 1c, kolikor je bilo različnih zakonitih zastopnikov. Izbrani ponudnik je namreč predložil en Razpisni obrazec št. 1c za zakonitega zastopnika izbranega ponudnika, drug Razpisni obrazec št. 1c pa za zakonitega zastopnika podizvajalca S.

Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ni bila formalno nepopolna in je ni bilo treba dopolnjevati, saj je bila ponudba dejansko predložena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navedeno pa potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik na podlagi Razpisnih obrazcev št. 1c (ki so bili predloženi v ponudbi izbranega ponudnika) zaprosil pristojno ministrstvo za podatke iz kazenske evidence za navedene osebe (vloga z dne 6. 12. 2011) in podatke tudi prejel (potrdila z dne 11. 1. 2012). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ki od naročnika zahteva določena ravnanja le v primeru, da gre za formalno nepopolno ponudbo.

Državna revizijska komisija je obravnavala še revizijske očitke iz točke Ad 5 zahtevka za revizijo, v kateri vlagatelj naročniku očita ravnanje v nasprotju z 78. členom ZJN-2 in pravili iz razpisne dokumentacije, ker je naročnik upošteval dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ki ni bila na predpisanem Razpisnem obrazcu št. 3. Ker je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja v tem delu (primarno) zavrgel zaradi neizpolnjevanja pogojev za aktivno legitimacijo, je Državna revizijska komisija najprej presodila, ali je vlagatelj izkazal, da bi mu zaradi zatrjevanih domnevnih kršitev nastala ali bi mu lahko nastala škoda.

Aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku ureja ZPVPJN v 14. členu, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

V obravnavanem primeru naročnik vlagatelju ne odreka dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj je vlagatelj predložil pravočasno ponudbo, ampak meni, da vlagatelju v tem delu ne more nastati škoda, ker je ponudba izbranega ponudnika, tudi brez upoštevanja (po mnenju vlagatelja sporne) dopolnitve ponudbe, še vedno cenejša od ponudbe vlagatelja in, glede na merilo (najnižja cena), najugodnejša ponudba.

Državna revizijska komisija stališču naročnika ne more pritrditi, saj ocenjuje, da bi vlagatelju z domnevnimi zatrjevanimi kršitvami lahko nastala škoda. Vlagatelj namreč trdi, da je naročnik z upoštevanjem dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika ravnal nezakonito (v nasprotju z 78. členom ZJN-2) in v nasprotju s pravili, ki jih je določala razpisna dokumentacija. Zato bi v primeru utemeljenosti revizijskih očitkov v tem delu zahtevku za revizijo naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila lahko bila razveljavljena, postopek pa bi se vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. S tem bi se, kolikor bi se naročnik odločil, da prejete ponudbe pregleda in oceni ter odda javno naročilo, odprla možnost dodelitve naročila vlagatelju (npr. v primeru, če izbrani ponudnik ne bi dopolnil ponudbe na zahtevo naročnika, ali če bi se v postopku pravnega varstva ugotovilo, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika moral izločiti kot nepopolno). Zatrjevane kršitve bi zato utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nemožnosti predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je vlagatelju treba priznati aktivno legitimacijo in je zato v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi zatrjevanih kršitev.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je izbrani ponudnik skupaj s ponudbo, dne 3. 1. 2012, ob 10:37 uri (pravočasno), predložil tudi ovojnico, označeno z "Dopolnitev ponudbe", v njej pa je bil priložen dokument "Popust k ponudbi št. PON-11160", ki je bil podpisan s strani zakonitega zastopnika izbranega ponudnika. V dokumentu je izbrani ponudnik navedel, da glede na ponudbo, št. PON-11160 z dne 28. 12. 2011, na ponujeno ceno 138.357,50 EUR brez DDV nudi 29 % popust na rušitvena dela, tako da znaša ponudbena vrednost: 1. Rušitveno in gradbeno obrtniška dela: Ureditev in zavarovanje gradbišča: 28.998,00 EUR, Rušitvena dela: 69.771,35 EUR, 2. Strojne instalacije: Ogrevanje: 2.680,00 EUR, Vodovod: 2.160,00 EUR, Plinska instalacija: 2.950,00 EUR in 3. Elektro instalacije: 2.950,00 EUR, skupaj: 109.859,35 EUR, DDV: 21.971,87 EUR, vse skupaj: 131.831,22 EUR. Na koncu je še navedel, da se vsled tega spremeni vrednost predračuna, ponudbena vrednost, pogodbena vrednost in vrednost finančnega plana.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejstva, da je bil navedeni dokument naročniku predložen istočasno s ponudbo (in pravočasno, o čemer med strankama ni spora), ocenjuje, da dokument po vsebini dejansko ne predstavlja dopolnitve oziroma spremembe ponudbe, ampak njen sestavni del. Ker je z navedenim dokumentom izbrani ponudnik ponudil popust na eno od ponujenih postavk, in sicer na postavko Rušitvena dela, ki je brez popusta znašala v višini 98.269,50 EUR, z 29 % popustom pa v višini 69.771,35 EUR, je naročnik upravičeno v vseh delih ponudbe izbranega ponudnika, kjer se nahaja navedena postavka, upošteval ponujeno ceno te postavke s popustom, posledično temu pa upošteval tudi skupno ponujeno ceno v višini 109.859,35 EUR brez DDV, znesek DDV v višini 21.971,87 EUR in skupno ponudbeno ceno z DDV v višini 131.831,22 EUR.

Državna revizijska komisija zato kot neutemeljeno zavrača navedbo vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo razpisne dokumentacije, iz točke 2. v okviru poglavja II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (stran 6 razpisne dokumentacije), v kateri je naročnik navedel, da ponudniki ne smejo spreminjati pogojev in zahtev naročnika, ki so določeni v celotni razpisni dokumentaciji in obrazcih, morebitne spremembe pa bodo razumljene kot nestrinjanje ponudnika z razpisno dokumentacijo in o taka ponudba izločena kot nepravilna oziroma neprimerna. Ker je izbrani ponudnik z navedenim dokumentom zgolj podal popust na ponujeno ceno v ponudbi, ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je izbrani ponudnik s tem nedopustno spreminjal pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, oziroma da je kršil navodila naročnika, ker popusta ni podal na Razpisnem obrazcu št. 3. Čeprav je bil ponujen popust na ločenem dokumentu, je postal sestavni del ponudbe in tako tudi Razpisnega obrazca št. 3.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je bilo ravnanje naročnika zmotno, upoštevajoč dejstvo, da je dopolnitev ponudbe vsebovala drugačno ceno (in ne samo popust) za vrednost del po ponudbenem predračunu, brez priloženega popisa spremenjenih cen po postavkah oziroma novega popisa, Državna revizijska komisija, ugotavlja, da je izbrani ponudnik v dokumentu, s katerim je podal popust, jasno navedel višino popusta (29 %) in postavko, pri kateri ponuja popust (Rušitvena dela), hkrati je navedel tudi skupno rekapitulacijo ponujenih del, z upoštevanim popustom. Zato naročniku ni mogoče očitati kršitev zakonskih pravil oziroma pravil iz razpisne dokumentacije, ker je pri ocenjevanju ponudb upošteval ponudbeno vrednost izbranega ponudnika z vključenim popustom.

Ni pa jasno, kaj je vlagatelj želel izpostaviti z navedbo, da so dopolnitve glede vrednosti samo od podizvajalcev, ne pa od izbranega ponudnika, saj je dokument podal izbrani ponudnik in ne podizvajalec. Prav tako vlagatelj ne pojasni, zakaj bi moral naročnik ravnati skladno z 10. točke razpisne dokumentacije (stran 8), v kateri je naročnik postavil zahtevo za veljavnost ponudbe, ki mora veljati najmanj 90 koledarskih dni od datuma odpiranja ponudb, v primeru ponujenega krajšega roka veljavnosti ponudbe pa se ponudba izloči (vlagatelj namreč ne zatrjuje s tem povezanih kršitev). Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravili iz razpisne dokumentacije oziroma 78. členom ZJN-2.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2 oziroma pravili iz razpisne dokumentacije, zato je primarni zahtevek vlagatelja za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter vrnitev postopka v fazo pregledovanja ponudb, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz enakih razlogov je Državna revizijska komisija zavrnila tudi podrejeni zahtevek vlagatelja, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj, glede na dejstvo, da naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel konkretne višine takse, ki bi jo vlagatelj moral plačati za vloženi zahtevek za revizijo, plačal previsok znesek takse, in sicer je namesto zneska 1.318,31 EUR (kar predstavlja 1 % od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika z DDV v višini 131.831,22 EUR) plačal znesek 1.966,69 EUR (kar je 1 % od vrednosti ponudbe vlagatelja z DDV v višini 196.669,08 EUR). Zato bo Državna revizijska komisija za preveč plačani znesek takse (v višini 648,38 EUR) ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo, skladno s tretjim odstavkom 72. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 16. 2. 2012, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zahteval povračilo odvetniških stroškov za zastopanje v višini 1.400,00 EUR in 20 % DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo pooblaščenca, ki je odvetnik; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov odvetniških storitev (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je upravičen le do povrnitve potrebnih in ne vsakršnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Zato je bilo potrebno zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov, zaradi njihove nepotrebnosti, zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 22. 3. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana
- Makro 5 Gradnje, d.o.o., Obrtniška ulica 5, Koper
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu