018-029/2012 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj

Številka: 018-029/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ostalih storitev" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Celovite storitve trgovina in storitve d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.3.2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 29.12.2011, se ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročanja "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ostalih storitev", objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN14409/2011, z dne 16.12.2011, s popravki pod objavo št. JN811/2012, z dne 20.1.2010, št. JN1434/2012, z dne 6.2.2012 in objavo št. JN1967/2012, z dne 21.2.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki.

3. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, z dne 18.1.2012, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik predmetno javno naročilo "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ostalih storitev" oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN14409/2011, z dne 16.12.2011, s popravki pod objavo št. JN811/2012, z dne 20.1.2010, št. JN1434/2012, z dne 6.2.2012 in objavo št. JN1967/2012, z dne 21.2.2012.

Zoper navedeno objavo razpisne dokumentacije je vlagatelj dne 29.12.2011 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj v zahtevku zatrjuje, da je naročnik predmet naročila oblikoval na način, ki zmanjšuje možnost dostopa do javnega naročila večjemu številu ponudnikov, saj je naročnik v enotno naročilo združil storitve čiščenja in storitve transporta, ki med seboj niso v ničemer povezane. Hkrati pa naročnik od ponudnikov zahteva, da se izkažejo z referencami iz obeh področij. Takšno oblikovanje predmeta naročila po vlagateljevem prepričanju kaže na očitno favoriziranje ponudnikov, ki opravljajo obe dejavnosti, pri čemer pa ni nobenega utemeljenega razloga, da ne bi mogla vsako vrsto storitev opravljati dva različna izvajalca, saj gre za povsem ločene in med seboj neodvisne storitve. Takšna nepovezanost po vlagateljevem prepričanju izhaja tudi iz obrazca P-4 Predračuna, v katerem sta zgolj dve postavki in to za vsako vrsto storitev posebej, kot tudi iz obrazca P-5 Specifikacije, v katerem je podrobneje opredeljen predmet javnega naročila. Tudi v tem dokumentu so posamezne vrste storitev de facto že ločene med seboj, saj jih je naročnik izrazito ločil v točki 1 in 2. Po vlagateljevih navedbah prav tako iz opisa posamezne vrste storitev jasno izhaja, da gre za povsem nepovezane storitve, ki jih tudi običajno opravljajo različni gospodarski subjekti. Pri storitvah čiščenja gre dejansko za čiščenje, pri storitvah internega transporta pa za transport bolnikov (spremstvo in prevoz bolnikov na področju bolnišnice), lekarniškega materiala (zdravila in potrošni material), biološkega materiala, kurirskih del in ostali transport po potrebi. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja tudi naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije glede referenc, določenih v 8. točki 7.1 poglavja razpisne dokumentacije, po kateri naročnik od ponudnikov zahteva, da se izkažejo s tremi referencami, pri čemer mora vsaka trajati kar 2 leti. Po vlagateljevem prepričanju je naročnik pogoj oblikoval tako, da pridobitev javnega naročila onemogoči krogu ponudnikov, ki so enako usposobljeni kot tisti, ki se izkažejo z zahtevanimi referencami. V primeru nezadovoljivega izvajanja pogodbe vsak naročnik na voljo celo vrsto vzvodov za prekinitev pogodbe, pogosto pa tudi unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo del. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik reference očitno predimenzioniral tako glede trajanja kot tudi glede njihovega števila. Prav tako naročnik pri opredelitvi referenc ni upošteval dejstva, da so prostori, ki se čistijo, med seboj izrazito različni tudi glede njihove površine. Enako vlagatelj meni glede naročnikove zahteve po referencah prevoza, določenih v 9. točki 7.1 poglavja razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je naročnik pogoj oblikoval tako, da pridobitev javnega naročila onemogoči krogu ponudnikov, ki so enako usposobljeni kot tisti, ki se izkažejo z zahtevano referenco. Pri tem je po vlagateljevem mnenju neutemeljena naročnikova zahteva, da mora ponudnik izvajati storitve transporta za po velikosti enakovredno ustanovo, saj velikost ustanove ni v ničemer povezana s samimi storitvami. Tako postavljen pogoj pa je nesorazmeren tudi zaradi dejstva, da bo naročnik za te storitve zagotovil kar štiri svoje delavce, kot to izhaja iz dokumenta P-5 Specifikacije, hkrati pa ne predvideva nobenih delavcev izbranega ponudnika. Prav tako je po vlagateljevem prepričanju postavljeni pogoj v točki 13 poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na predložitev certifikata ISO OHSAS 18011, v očitnem nesorazmerju s predmetom javnega naročila. Omenjeni certifikat se po vlagateljevih trditvah v pretežni meri nanaša na organizacijo varstva pri delu pri izvajalcu, gre za standard kakovosti, ki se nanaša na organizacijo ponudnika, ne veže pa se neposredno na izvajanje storitev, ki so predmet tega javnega naročila. Naročnik je s postavitvijo navedenega pogoja, po mnenju vlagatelja, neutemeljeno zožil krog potencialnih ponudnikov, pri čemer pa ni mogoče utemeljiti, da bi ponudnik, ki se izkaže s takšnim certifikatom, storitve bolje opravljal. Nesorazmeren s predmetom javnega naročila je po vlagateljevem prepričanju tudi postavljen pogoj v 14. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije glede nadzorne osebe. Naročnik v razpisni dokumentaciji po vlagateljevih navedbah ni določil nobenega posebnega nadzora, ki naj bi ga izbrani ponudnik nad čiščenjem in vodenjem čiščenja izvajal. Ravno nasprotno, naročnik po vlagateljevih navedbah na več mestih navaja, da bo nadzor vršil naročnik, kot npr. Obrazec P-5, 7. točka Nadzor kakovosti, Obrazec P-3 Vzorec okvirnega sporazuma. Vlagatelj meni, da lahko storitve, kot se zahtevajo, opravlja tudi kdo drug, ki nima te vrste in stopnje izobrazbe. Poleg tega se glede nadzora bolj zahtevajo znanja organizatorja dela kot sanitarnega inženirja. Sanitarni inženir naj bi deloval predvsem na področju varovanja javnega zdravja, njegove naloge niso vodenje in nadzor čiščenja. Poleg tega je omenjeni pogoj nesorazmeren tudi iz razloga, ker od ponudnikov zahteva, da je nadzorna oseba že zaposlena pri njih, kar je povsem nedopustno. Ponudnik lahko z nadzorno osebo po vlagateljevem mnenju sklene tudi drugačno obliko pogodbe, na podlagi katere bi ta opravljala storitve zanj, in ni nujno, da gre za delovno razmerje. Tako oblikovani pogoj, po vlagateljevih navedbah, daje prednost tistim, ki imajo osebo s tako vrsto in stopnjo izobrazbe že zaposleno, izključuje pa vse ostale. Vlagatelj meni, da bi moral zadoščati že dogovor med ponudnikom in bodočo nadzorno osebo, na podlagi katerega bi ta oseba za ponudnika opravljala storitve, če bi bil ta izbran kot najugodnejši ponudnik v predmetnem postopku javnega naročanja. Poleg tega je nesorazmerno in izključujoče postavljen tudi pogoj, da ima ta oseba izkušnje tako pri nadzoru in vodenju storitev čiščenja kot transporta, saj te storitve niso komplementarne. Nesorazmerna pa je po vlagateljevem prepričanju tudi zahteva, da morajo biti vsi delavci pri izvajalcu v delovnem razmerju. Ponudnik lahko po vlagateljevem prepričanju sklene tudi drugačno obliko pogodbe, na podlagi katere bi opravljal storitve zanj in ni nujno, da gre za delovno razmerje, če zanj niso izpolnjeni vsi predpisani kriteriji oz. elementi, kot jih določa delovnopravna zakonodaja. Za vlagatelja pa je sporna tudi določba 20. člena Vzorca okvirnega sporazuma, in sicer da se bo, po vlagateljevem prepričanju, okvirni sporazum sklenil pod odložnim pogojem, da je izvedena uspešna primopredaja med dosedanjim izvajalcem in novim izvajalcem, kar predstavlja nedopustne možnosti: da dosedanji izvajalec uspešno primopredajo onemogoči, s čimer doseže, da pogodba ne prične veljati; da dosedanji izvajalec sam regulira tempo primopredaje in glede na to, da se pogodbo sklepa pod odložnim pogojem in v primeru, da se ta izpolni, bo okvirni sporazum, sklenjen za štiri leta učinkoval za nazaj, kar pomeni, da bo obdobje dejanskega izvajanja lahko skrajšal na približno 3,5 leta. Po vlagateljevih navedbah je dosedanji izvajalec v privilegiranem položaju glede na besedilo vzorca okvirnega sporazuma, saj mu ne bo treba narediti primopredaje, kar pomeni, da ne bo odvisen od volje tretje osebe, ki ni podpisnik pogodbe v tem postopku oddaje javnega naročila, kot bodo odvisni vsi ostali ponudniki, če bodo izbrani kot najugodnejši.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev vse objave in razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila oz. podrejeno, da se razveljavi razpisna dokumentaciji v naslednjih delih:
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 8 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede izkazovanja referenc za dejavnost čiščenja,
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 9 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede izkazovanja referenc za dejavnost internega transporta,
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 13 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede certifikata ISO OHASAS 18001,
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 14 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede stalne prisotnosti nadzorne osebe z izobrazbo sanitarne oz. zdravstvene smeri,
- v dokumentu Obrazec P-5 Specifikacije: besedilo "Vsi delavci, ki bodo izvajali storitve po tej pogodbi, morajo biti pri izvajalcu v rednem delavnem razmerju." v točki 1. na strani 1,
- v dokumentu Obrazec P-3 Vzorec okvirnega sporazuma: 2. odstavek 20. člena vzorca okvirnega sporazume ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 11.1.2012 sprejel odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.

V obrazložitvi sklepa naročnik, glede vlagateljev zahteve po delitvi na sklope, pojasnjuje, da je pri pripravi naročila temeljito raziskal trg in preučil možnosti izvedbe naročila in ugotovil, da združevanje teh storitev ni neobičajno. še več praksa v drugih bolnišnicah, po naročnikovih navedbah kaže, da je z vidika ekonomičnosti, gospodarnosti, optimizacije stroškov in učinkovitosti smiselno razpisane storitve združiti in jih prepustiti v izvajanje enemu izvajalcu, ki tako lahko poskrbi za učinkovitejšo razporeditev delovne sile in posledično zmanjšanje stroškov. Poleg tega je bila razdelitev postavk v predračunu izvedena zgolj zaradi boljše preglednosti. Glede stroškov pa naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da bo zaradi združitve storitev upravljanja transporta in čiščenja res prišlo do povišanja stroškov, saj ni predložil nobenih dokazov za navedbe. Naročnik meni, da bo z navedenim načinom izvajanja storitev zagotovil učinkovitejšo in gospodarnejšo porabo sredstev, zato se je odločil razpisane storitve združiti in ne oddati posamezno. Glede razpisnega pogoja, da se morajo ponudniki izkazati s tremi referencami, od katerih mora vsaka trajati dve leti, naročnik pojasnjuje, da se s predmetnim javnim naročilom oddaja v izvajanje storitve za obdobje štirih let, zato ni nesorazmerja v časovni komponenti, saj pričakuje, da bo izbrani izvajalec sposoben storitve izvajati skozi celotno obdobje veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik se pri tem ne strinja z vlagateljevo navedbo, da ni razlike med izvajalci, ki imajo več "dolgotrajnih referenc" za izvajanje storitev in takimi, ki imajo s področja eno "kratkotrajno referenco". Razpisane so namreč izvedbene storitve, ki se bodo izvajale daljši čas, v ustanovi, kjer veljajo posebej visoki kriteriji izvedbe in se storitve opravljajo vsakodnevno, zato je naročnik prepričan, da kriterij razlikovanja med izvajalci, kot ga je postavil v razpisni dokumentaciji, ni diskriminatoren. Naročnik pri tem izpostavlja, da vlagatelj ne šteje kot sporno zahtevati več kot eno referenco, s čimer naročnik šteje, da ni uspel dokazati, da je zahtevanje treh referenc diskriminatorno. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevimi očitki o nesorazmernosti reference, ki se nanaša na storitve upravljanja transporta. Naročnik ugotavlja, da se s predmetnim javnim naročilom oddajajo v izvajanje storitve za obdobje štirih let, zato ni nesorazmerja v časovni komponenti pogoja. Prav tako se naročnik ne strinja z vlagateljevo navedbo, da je zahtevanje po velikosti enakovredne ustanove nesorazmerno, ker velikost ustanove ni v ničemer povezana s storitvami navedenimi v pogoju, saj naj bi bil tisti, ki je sposoben izvajati takšne storitve za manjšo ustanovo, sposoben izvajati enake storitve tudi za večjo ustanovo. Naročnik pri tem opozarja, da je velikost ustanove, v kateri izvajalec opravlja referenčne storitve, bistveno za razlikovanje ponudnikov med tiste, ki so sposobni izvajati storitve v tako veliki ustanovi, kot je naročnik in tistimi, ki tega niso sposobni. Glede vlagateljevih navedb, da naročnik ni jasno opredelil, koliko delavcev bo potrebno zagotavljati za potrebe internega transporta, naročnik pojasnjuje, da je na 10. strani dokumenta P-5 Specifikacije to povsem jasno opredelil. Ker skupna površina naročnikovih prostorov presega 15.000 m2, je naročnik prepričan, da predmetni pogoj, po katerem bo kot enakovredno ustanovo štel ustanovo, katere kvadratura znaša vsaj 15.000 m2, ni nesorazmeren, saj kot minimum za enakovredno ustanovo ne postavlja ustanove, katera je po površini večja, kot je naročnik sam. V zvezi z vlagateljevimi očitki o predložitvi zahtevanega certifikata, naročnik pojasnjuje, da se je sporen certifikat zahteval iz razloga, ker standard OHSAS 18001 vsebinsko dopolnjuje standard ISO 9001 in ISO 14001 ter temelji na procesu nenehnih izboljšav in zagotavlja, da so ustanove in njihovi zaposleni, ki pridobijo predmetni certifikat, ustrezno usposobljeni za odgovorno ravnanje, s katerim se preprečujejo okužbe in širjenje okužb ter znajo pravilno ravnati s kužnimi odpadki. Poleg tega standard zagotavlja, da ima družba višji nivo, kot ga zahteva zakon, s čimer se s takšnim sistemom vodenja varnosti in zdravja odstranjuje ali zmanjšuje tveganje za zaposlene in druge osebe, kar je v bolnišnicah še posebej pomembno. Poleg tega je naročnik dopusti, da ponudniki dokažejo izpolnjevanje pogoja s predložitvijo morebitnega drugega dokazila o vzpostavitvi enakovrednih ukrepov za zagotavljanje vodenja poklicnega zdravja in varnosti. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljem, da je pogoj 14. točke v poglavju 7.1 razpisne dokumentacije v nesorazmerju s predmetom javnega naročanja, saj od naročnika ni mogoče pričakovati, da bo opravljal nadzor nad vsako osebo, ki bo opravljala storitve čiščenja, saj za to nima ne sredstev in ne strokovne podlage. Naročnik pričakuje, da bo izvajalec zagotovil nadzorno osebo, ki bo strokovno kompetentna za izvajanje nadzora nad procesi izvajanja storitev čiščenja na nivoju izvajalca. Poleg tega naročnik opozarja, da že od trenutnega izvajalca zahteva zagotavljanje nadzorne osebe z navedenimi kvalifikacijami in zato ne gre za novost ali zahtevanje višjega nivoja storitev, ki bi jo naročnik uvajal z namenom zoževanja kroga potencialnih ponudnikov. Poleg tega mora imeti nadzorna oseba znanja za strokovni nadzor čiščenja v bolnišnici, kjer so določeni standardi. Imeti mora sposobnost in znanje za ukrepanje v primeru epidemioloških situacij po navodilih KOBO. Kot navaja vlagatelj delo take osebe po Zavodu RS za zaposlovanje zajema sklop različnih opravil na zdravstveno-ekološkem, socialno-medicinskem in higiensko-epidemiološkem področju, zato je naročnik prepričan, da je takšna oseba najbolj strokovno usposobljena za izvajanje nadzora nad izvedbo storitev čiščenja v ustanovi, kot je naročnik. Glede vlagateljeve trditve, da je pogoj nesorazmeren zaradi zahteve, da mora biti oseba pri ponudniki zaposlena, pa naročnik meni, da glede na čas in trajanje pogodbe ni neutemeljena, saj bo moral izbrani izvajalec zagotavljati dnevno prisotnost osebe na lokaciji, kjer se bodo izvajale razpisane storitve in ne samo občasne prisotnosti. Ker se bodo izvajalci transportnih storitev in storitev čiščenja pogosto srečevali tudi z infektivnimi in nevarnimi odpadki, je pomembno, da je tudi nadzorna oseba ustrezno strokovno izobražena in ima delovne izkušnje s področja, saj bo edino tako lahko ustrezno predvidela nevarnost, možnost posledic in stopnje ogroženosti in ustrezno ukrepala. Poleg tega naročnik poudarja, da je zdravstvena ustanova, v kateri je čistoča nadvse pomembna, zato ne more sprejeti ponudnika, ki bo storitve opravljal samo s podizvajalci. S podizvajalci naročnik ni v pogodbenem razmerju, nima nad njimi nadzora in možnosti ukrepanja v primeru napak. Poleg navedenega naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da navedene zahteve ne more izpolniti, zato ni izkazal, da mu v tem delu lahko nastane škoda. Naročnik pa v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da je pogoj v drugem odstavku 20. člena obrazca P-3 Vzorec pogodbe odložni pogoj, zaradi česar je posledično odložena veljavnost pogodbe in pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za razvezni pogoj, ki ne odlaga veljavnosti pogodbe, temveč v primeru, da se izpolni, povzroči, da preneha pravni temelj. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je z dopisom z dne 23.1.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.1.2012, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18.1.2012 opredeli do naročnikovih navedb in hkrati vložil pritožbo za povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija je dne 14.2.2012, na podlagi 37. člena ZVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno naročnikovo oblikovanje predmeta predmetnega javnega naročila, ki je storitev čiščenja in storitev internega transporta združil v enotno javno naročilo. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah (npr. št. 018-70/2009, 018-122/2009, 018-179/2010) že večkrat zavzela stališče, da je namen zakona usmerjati naročnike, da predmet javnega naročanja oblikujejo v sklope v smislu 31. točke 1. odstavka 2. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spr. v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je "sklop" del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno. Naročnik je pri oblikovanju predmeta javnega naročanja načeloma avtonomen. Prepovedano je le oblikovanje naročila v vrednostno prenizke ali previsoke sklope z namenom, da se naročnik izogne predpisanim postopkom oddaje javnega naročila (kot izhaja iz 3. odstavka 14. člena ZJN-2), oziroma da naročnik s tem neupravičeno privilegira večje ponudnike (kar izhaja iz 2. odstavka 6. člena ZJN-2). Namen ZJN-2 namreč ni, da bi posegal v objektivno opravičljive poslovne odločitve naročnika, pri katerih je le-ta (v okviru določil ZJN-2) avtonomen, vendar pa je potrebno zakon interpretirati v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (ki v 2. odstavku 6. člena ZJN-2 usmerja naročnike k oddaji javnih naročil v sklopih, pri čemer mora biti zagotovljena nediskriminatorna obravnava in s tem večja dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom). Vlagatelj pravilno izpostavlja, da odločitev o tem, ali se bo posamezno javno naročilo oddalo po sklopih ali ne, ni stvar povsem proste presoje naročnika, ampak mora slednji pri odločitvi o tem upoštevati tudi okoliščino ali je (ne)oddaja po sklopih morebiti diskriminatorna do ponudnikov, oziroma ali jih takšna odločitev ovira, ali jim celo onemogoča sodelovanje v posameznem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da naročniki sicer praviloma ravno iz razloga, ker predmet javnega naročila razdelijo na več zaokroženih enot, pridobijo cenovno ugodnejše ponudbe. Vendar je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da lahko nabava več vrst storitev od istega ponudnika privede do ugodnejših cen ponujenih storitev, seveda pod pogojem, da obstaja za takšno storitev v enotnem sklopu na relevantnem trgu dovolj ponudnikov, pri čemer relevanten trg ne pomeni nujno le domačega (nacionalnega) trga.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik samo z argumentacijo, da je združitev razpisanih storitev in njihova prepustitev enemu izvajalcu smiselna z vidika ekonomičnosti, gospodarnosti in optimizacije stroškov, saj lahko izvajalec poskrbi za učinkovitejšo razporeditev delovne sile, s čimer se posledično znižajo stroški, ni izkazal objektivne opravičljivosti, oziroma večje gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe naročila kot enovitega naročila. Kajti iz Obrazca P-5 razpisne dokumentacije, kjer je naročnik poleg popisa del za čiščenja napravil še popis del za interni transport: "
1. POPIS DEL - INTERNI TRANSPORT
Izvajalec storitev upravljanja transporta bo upravljal delavce na transportu:
â"˘ Bolnikov ( spremstvo in prevoz bolnikov na področju bolnišnice).
â"˘ Lekarniškega materiala ( zdravila in potrošni material).
â"˘ Biološkega materiala.
â"˘ Kurirskih del.
â"˘ Ostali transport po potrebi.",
je razvidno, da gre za po vsebini za dve povsem zaključeni celoti, ki bi ju bilo mogoče oddati ločeno. Po mnenju Državne revizijske komisije namreč ni običajno, da bi isti ponudnik ponujal storitev čiščenja, hkrati pa bil specializiran za opravljanje kurirskih del ter za prevoz biološkega materiala, kajti že po svoji naravi omenjeni storitvi ne predstavljata isti pogodbeni predmet. Navedeno po presoji Državne revizijske komisije napeljuje na dejstvo, da naročnik daje konkurenčno prednost ponudniku, ki je registriran za opravljanje več dejavnosti hkrati in ne zgolj le za čiščenje, ki je primarni predmet obravnavanega javnega naročila. Zato je potrebno, po presoji Državne revizijske komisije, vlagatelju pritrditi, da bi naročnik, zaradi zagotovitve večje gospodarnosti in učinkovitosti, kot tudi enakopravnosti in konkurenčnosti ponudnikov, predmetno naročilo lahko razdelil na dva ločena sklopa. Tako bi lahko naročnik oblikoval ločena sklopa za storitev čiščenja in poseben sklop za opravljanje transportnih storitev, s čimer bi omogočil večjo dostopnost javnega naročila tudi ostalim gospodarskim subjektom, ki opravljajo le eno izmed razpisanih dejavnosti ter s tem zagotovil večjo konkurenčnost med vsemi ponudniki. Na drugi strani pa bi bilo še vedno omogočeno sodelovanje ponudnikom, ki so registrirani za opravljanje obeh storitev, s čimer bi naročnik tudi v navedenem primeru lahko pridobil cenovno ugodnejšo ponudbo, saj mora takšen ponudnik računati ne samo na ponudbe ponudnikov, ki so registrirani za opravljanje obeh dejavnosti, temveč tudi na ponudbe ponudnikov, ki opravljajo zgolj eno izmed razpisanih storitev. Na ta način pa lahko naročnik še vedno optimizira stroške, kakor to zatrjuje v svoji odločitvi o zavrnitvi revizijskega zahtevka. Izvajalec, ki opravlja obe storitvi, pa učinkovitejše razporedi delovno silo in s tem posledično zmanjša svoje stroške, kar se lahko odrazi preko cenovno najugodnejše ponudbe. Naročnik namreč, kljub dejstvu, da predmet konkretnega javnega naročila to dopušča, predmeta javnega naročila in razpisne dokumentacije ni oblikoval na način, da bi bilo mogoče ponudbo oddati po sklopih, ker tako naročnik ni prepričljivo izkazal, da je z združitvijo vseh storitev v enotno naročilo vplival na ekonomičnost, gospodarnost in optimizacijo stroškov. Državna revizijska komisija je zato, upoštevaje navedene okoliščine, v konkretnega primera zaključila, da je vlagatelj izkazal, da je naročnik s tem, ko predmetnega javnega naročila ni razdelil v ločena sklopa, ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 7. člena ZJN-2. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu zahtevku in odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke glede v razpisni dokumentaciji določenih referenc, ki jih naročnik zahteva od ponudnikov kot dokaz, da so tehnično in kadrovsko usposobljeni za izvedbo predmetnega javnega naročila. ZJN-2 slednje ureja v a) točki drugega odstavka 45. člena, ki določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov, med drugim s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Naročnik je referenčne zahteve oblikoval v 8. točki 7. poglavja Preverjanje sposobnosti razpisne dokumentacije, kjer je določil: "Ponudnik je v preteklih 3 letih uspešno izvajal razpisane storitve čiščenja v najmanj treh bolnišnicah (pri vsakem naročniku v trajanju najmanj dve leti brez prekinitev), kjer je opravljal dejavnost čiščenja v:
- bolniških sobah,
- ambulantah,
- operacijskih dvoranah,
- porodnih sobah,
- intenzivnih terapijah,
- dializi,
- fizioterapiji,
- rentgenu,
- transfuziji,
- lekarni,
- laboratorijih,
- skupnih prostorov bolnišnice."
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik navedeno referenco predimenzioniral tako glede trajanja kot glede njihovega števila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v zvezi s tem konkretnim primerom vlagatelj prepričljivo pojasnil, da ni razloga, da za izvedbo storitve čiščenja ne bi bil enako usposobljen tudi tisti ponudnik, ki je uspešno izvajal storitev čiščenja pri drugih naročnikih (bodisi javnih ali zasebnih) krajše obdobje od zahtevanega (dveh let). Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da se lahko naročila oddajo tudi za krajše obdobje od obravnavanega primera, kar pa še ne dokazuje, kakor utemeljeno navaja vlagatelj, da posamezen ponudnik ni sposoben izvajati naročila tudi daljši čas. To se pokaže zlasti v primeru, ko ponudnik npr. uspešno opravlja storitve čiščenja za drugega naročnika (vendar zaradi roka za prejem ponudbe v predmetnem postopku javnega naročanja) zgolj leto dni in devet mesecev in se kljub kakovostno opravljenem delu ne more sklicevati na opravljena referenčna dela. Slednjega po presoji Državne revizijske komisije ne more izpodbiti niti dejstvo, na katero se sklicuje naročnik, in sicer da se predmetno javno naročilo oddaja za obdobje štirih let, zaradi česar ni nesorazmerja v časovni komponenti. Naročnik po prepričanju Državne revizijske komisije ni z ničemer objektivno opravičil in dokazal, da postavljena zahteva dokazuje minimalno usposobljenost za izvedbo naročila in da ponudnik, ki je storitev kontinuirano opravljal leto in devet mesecev, predmetnega naročila v zahtevanem štiriletnem obdobju ni usposobljen izvesti. Takšna naročnikova zahteva po presoji Državne revizijske komisije omejuje krog potencialnih ponudnikov in ustvarja okoliščine, ki diskriminira ponudnike in omejuje konkurenco, kar je v nasprotju s temeljnima načeloma zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Na drugi strani pa se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljevim stališčem, da je mogoče svojo usposobljenost izkazati že s tem, da je ponudnik uspešno čistil prostore v enem takšnem objektu in da je postavljena zahteva po izkazanih izkušnjah na treh objektih nesorazmerna. V zvezi s tem je po prepričanju Državne revizijske komisije naročnik prepričljivo pojasnil, da se izvajalci, ki storitve opravljajo pri enem naročniku razlikujejo od tistih, ki takšne storitve opravljajo pri več naročnikih hkrati, saj morajo zagotoviti nadomeščanje delavcev in njihovo razporejanje, kar pa je tudi po prepričanju Državne revizijske komisije zahtevno. Kar se izkaže zlasti v primeru, če ponudnik storitve že izvaja ali jih tekom trajanja okvirnega sporazuma še bo izvajal tudi za drugega naročnika, česar mu naročnik ne more onemogočiti. Poleg tega se vlagatelju ne zdi sporno, da bi naročnik zahteval izpolnjevanje dveh referenc. Na drugi strani pa vlagatelj glede naročnikove zahteve po izkazovanju treh referenc po oceni Državne revizijske komisije ni dokazal, v čem bi slednje kakorkoli vplivalo na njegov položaj in bi mu bila zaradi postavljene zahteve naročnika bila povzročena škoda, zato Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku v tem delu ni mogla slediti.

Enako stališče glede časovne komponente Državna revizijska komisija zavzema glede 9. točke 7. poglavja Preverjanje sposobnosti postavljenega pogoja. V omenjeni točki je določeno: "Ponudnik je v preteklih treh letih izvajal storitve upravljanja ali izvajanja internega transporta (bolnikov, lekarniškega materiala, biološkega materiala, kurirskih del ) v najmanj eni po velikosti enakovredni ustanovi (v trajanju najmanj dve leti brez prekinitev). Kot po velikosti enakovredno ustanovo bo naročnik štel ustanovo katere kvadratura znaša vsaj 15.000 m2." Tudi glede slednjega je po presoji Državne revizijske komisije naročnik neprepričljivo pojasnil, da je pogoj "v trajanju najmanj dve leti" postavil z namenom, da mu je omogočen izbor med ponudniki, ki dalj časa opravljajo storitve in zato izkazujejo zanesljivost in sistematičnost, s pojasnilom, da je pri primerljivih naročnikih nemogoče dolgotrajno izvajati tovrstne storitve, če izvajalec ni ustrezno usposobljen in sistematičen. Če izvajalec ni ustrezno usposobljen in sistematičen, po presoji Državne revizijske komisije naročnik takšnemu izvajalcu ne bo potrdil reference, s katero se dokazuje, da je bila storitev kakovostno opravljena, kar nima nikakršne povezave s časovno kontinuiteto opravljanja storitev. Prav tako dejstvo, da izvajalec, ki je opravljal storitev transporta manj kot dve leti, še ne pomeni, da izvajalec ne bo sposoben štiri leta opravljati tovrstne storitve. Časovna komponenta po presoji Državne revizijske komisije ne zagotavlja sistematičnosti opravljanja storitev, kar je bil namen naročnika, kakor to izhaja iz naročnikove odločitve o zavrnitvi revizijskega zahtevka,. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagatelju pritrdila, da je naročnik referenčni pogoj oblikoval na način, da je omejil krog potencialnih ponudnikov, na podlagi česar je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v navedenem delu ugodila. Državna revizijska komisija je tudi sledila vlagateljevim očitkom, da zahteva po določeni velikost ustanove nima povezava z opravljanjem predmetnih storitev. Naročnik ni z ničemer utemeljil niti dokazal, da je kakovost opravljenih storitev internega transporta v kakršnikoli vzročni povezavi s kvadraturo stavbe. Smiselneje bi bilo, da bi bila slednja uporabljena pri oblikovanju pogoja čiščenja. Pri oblikovanju predmetne reference, pa bi moral naročnik po oceni Državne revizijske komisije določiti takšne parametre, ki so z zahtevanimi storitvami povezani in v primeru njihovega izpolnjevanja dokazujejo, da je ponudnik sposoben opraviti kakovostne storitve transporta. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku v omenjenem delu v celoti sledila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke glede certifikata ISO OHASAS 18001. V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod 13. točko 7. poglavja Preverjanje sposobnosti določil: "Ponudnik ima vzpostavljen sistem zaščite poklicnega zdravja in varnosti, kar izkaže izkazovati z veljavnim certifikatom ISO OHSAS 18001 ali drugim enakovrednim dokazilom o zagotavljanju sistema vodenja poklicnega zdravja in varnosti." V zvezi s tem je v osmem odstavku 41. člena ZJN-2 določeno, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Pri tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno, ali je zahtevani certifikat povezan s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da se sporni certifikat v pretežni meri nanaša na organizacijo varstva pri delu pri izvajalcu, ne gre pa za standard kakovosti. Tako se certifikat nanaša na organizacijo ponudnika, ne veže pa se neposredno na storitev, s čimer se Državna revizijska komisija v celoti strinja. Državna revizijska komisija je namreč v dokazne namene vpogledala dne 29.2.2012 na spletno stran http://www.tuv-sud.si/si/certificiranje_sistemov_vodenja/ohsas_18001_-_poklicno_zdravje_in_varnost, ki jo je v revizijskem zahtevku kot dokaz predlagal vlagatelj in ugotovila enako kot vlagatelj, in sicer da se sporni certifikat nanaša na organizacijo oz. proces dela pri ponudniku, ne pa na vsebino oz. kakovost opravljanja storitve čiščenja ali transporta. Navedeno dokazuje tudi dejstvo, da z omenjenim certifikatom razpolagajo družbe, kot so: Družba Istrabenz plini, d.o.o., Termoelektrarna Trbovlje, d.o.o., Impol d.d. (industrija metalnih polizdelkov), ki pa se s preprečevanjem bolnišničnih okužb ne ukvarjajo, vendar s takšnim certifikatom razpolagajo. Zato tudi ni mogoče slediti naročnikovi argumentaciji, da je zahtevani certifikat nujen glede na okoliščine, da gre v obravnavanem primeru za opravljanje storitev v bolnišnici, kjer so zahtevani višji standardi pri izvajanju zahtevnih storitev. Certifikat namreč ni povezan s predmetom naročila, zato gre vlagatelju pritrditi, da je naročnik s postavitvijo takšnega pogoja omejil potencialni krog ponudnikov in s tem ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku v tem delu v celoti sledila.

Glede vlagateljevih očitkov, da je naročnik neutemeljeno postavil pogoj glede izobrazbe nadzorne osebe, je Državna revizijska komisija v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 14. točki 7. poglavja Preverjanje sposobnosti določil: "Ponudnik mora za namen nadzora izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila zagotoviti dnevno prisotnost nadzorne osebe z izobrazbo sanitarne oz. zdravstvene smeri z najmanj 7. stopnjo izobrazbe, z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na področju vodenja in nadzora storitev čiščenja in transporta v zdravstvenih ustanovah, ki je redno zaposlena pri ponudniku." Pri tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da izhodišče za določanje kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v točkah b) in e) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu, oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti. V zvezi s temi določbami je treba opozoriti, da je naročnik tisti, ki mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji določiti, kakšno izobrazbeno strukturo oz. strokovno usposobljenost zahteva za posamezne kategorije oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi javnega naročila, ter koliko oseb mora ponudnik zagotoviti za uspešno izvedbo posla. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik v obravnavanem primeru prepričljivo pojasnil, da si je s postavljenim pogojem pridržal možnost nadzora nad kakovostjo izvedenih storitev s strani izvajalca. Pri tem je Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovi argumentaciji, da ni mogoče od njega pričakovati, da bo upravljal nadzor nad sleherno osebo, ki bo opravljala storitev čiščenja, ker za to ni strokovno usposobljen ali kadrovsko podkrepljen in zato potrebuje strokovno osebo, ki pa mora imeti ustrezno strokovno znanje. Takšna naročnikova zahteva je po prepričanju Državne revizijske komisije v celoti povezana s predmetom javnega naročanja in njegovo vsebino, prav tako pa je tudi objektivno opravičljiva. Vlagatelj ni z ničemer dokazal, da bi takšna zahteva ožila krog potencialnih ponudnikov ali ustvarjala okoliščino, ki bi imela za posledico diskriminiranje ponudnikov. Se pa Državna revizijska komisija z vlagateljem strinja, da je nadaljnja naročnikova zahteva : "[â??]ki je redno zaposlena pri ponudniku" nesorazmerna s predmetom javnega naročanja. Že omenjena določba točka b) 2. odstavka 45. člena ZJN-2 določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo storitve: "z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, [â??]" dopušča različne oblike pravnega oz. pogodbenega sodelovanja med strokovno osebo in ponudniki in ponudnikov ne sili k sklepanju pogodb o zaposlitvi, kakor to želi naročnik v obravnavanem primeru. Navedeno potrjuje tudi določba 3. odstavka 45. člena ZJN-2, ki ponudnikom omogoča, kadar je to primerno, da se za posamezno naročilo sklicujejo na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. Naročnik z navedeno zahtevo to onemogoča. Medtem ko naročnik na drugi strani v obravnaven primeru ni z ničemer izkazal, da je tako oblikovana zahteva tudi objektivno opravičljiva, ampak je zgolj pojasnil, da je zahtevo postavil iz razloga, ker bo moral izbrani izvajalec zagotoviti prisotnost osebe na lokaciji, kjer se bodo izvajale razpisane storitve in ne samo občasne prisotnosti. Pri tem pa ni dokazal, da bi pravna narava razmerja med izvajalcem in nadzorno osebo v čemerkoli vplivala na izvedbo pogodbenih obveznosti iz predmetnega naročila. Ker takšna zahteva močno omejuje krog potencialnih ponudnikov, ki bi v predmetnem postopku javnega naročila lahko sodelovali, je Državna revizijska komisija v tem delu vlagateljevemu predlogu sledila.

Enako Državna revizijska komisija meni glede naročnikove zahteve, da morajo biti vsi delavci pri izvajalcu v rednem delovnem razmerju, kakor to izhaja iz Obrazca P-5 specifikacije. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, poleg navedenega pogoja, v 15. točki 7. poglavja Preverjanje sposobnosti določil še: "Ponudnik bo za obdobje trajanja okvirnega sporazuma prevzel naročnikove delavce, ki izvajajo storitve čiščenja pri trenutnem izvajalcu storitev čiščenja in sicer pod enakimi pogoji in skladno z zakonodajo v RS Sloveniji. Manjkajoče delavce izvajalec zaposli sam in sicer skladno z zakonodajo veljavno v RS Sloveniji. Ponudnik bo za potrebe nadomeščanja odsotnosti delavcev iz transporta zagotavljal lastne kadre." Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v obravnavanem primeru objektivno opravičljiva naročnikova zahteva, da izvajalci z naročnikovimi obstoječimi kadri sklenejo pogodbe o zaposlitvi za čas trajanja pogodbe, s čimer želi naročnik poskrbeti za svoje obstoječe kadre, s čimer po mnenju Državne revizijske komisije v ničemer ne posega v krog potencialnih ponudnikov, kar med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno. Sporna je namreč le zahteva, da morajo biti vsi delavci pri izvajalcu v rednem delovnem razmerju. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v obravnavanem primeru ni uspel izkazati objektivne opravičljivosti tako postavljene zahteve. Tako kot glede nadzorne osebe, tudi v primeru zaposlitve preostalih delavcev Državna revizijska komisija ugotavlja, da zakonodaja javnega naročanja ponudnikom ne narekuje sklenitev v naprej določenega pogodbenega razmerja. Namreč, tudi v tem primeru določba 3. odstavka 45. člena ZJN-2 ponudnikom omogoča, da se, kadar je to primerno (naročnik ni z ničemer dokazal, da bi bilo to v obravnavnem primeru neprimerno), za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, kar pa naročnik s tako oblikovano zahtevo onemogoča. Pri tem ni mogoče slediti niti naročnikovi argumentaciji, da ne more sprejeti ponudnika, ki bo storitve opravljal samo s podizvajalci. Naročnik namreč od ponudnikov ne more zahtevati točno določene organizacijske oblike pri izvajanju naročila, zato naročnikovi argumentaciji v konkretnem primeru tudi ni mogoče slediti. Je pa potrebno vlagatelju pritrditi, da je naročnik s tako oblikovano zahtevo vsekakor zožil krog potencialnih ponudnikov, na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku v obravnavanem delu sledila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke glede sporne določbe drugega odstavka 20. člena vzorca okvirnega sporazuma, in sicer: "Okvirni sporazum je sklenjen pod pogojem, da je bila izvedena uspešna primopredaja med trenutnim izvajalcem in izbranim izvajalcem po tem javnem razpisu ter izvedena uspešna predaja transportne dejavnosti med naročnikom in izbranim izvajalcem v roku 180 dni od sklenitve okvirnega sporazuma. Stranke morajo o primopredaji sestaviti primopredajni zapisnik, iz katerega izhaja, da je bila primopredaja uspešna, ki ga mora izvajalec predložiti naročniku. Primopredajni zapisnik mora vsebovati: število in seznam zaposlenih, ki bodo opravljali storitve, dokazila o kvalifikacijah, dokazila o uvedenih postopkih cepljenja proti Hepatitisu B za izvajalce čiščenja in transporta v bolnišnici. Primopredajni zapisnik mora biti podpisan s strani trenutnega izvajalca, izbranega izvajalca in predstavnika naročnika." Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik v omenjeni sporni določbi postavil odložni pogoj. Iz prvega odstavka 20. člena vzorca pogodbe sicer izhaja, da je okvirni sporazum sklenjen z dnem podpisa zadnje od obeh pogodbenih strank in velja za čas veljavnosti, kot je opredeljeno v okvirnem sporazumu, vendar pa je naročnik v nadaljevanju sporne določbe jasno zapisal, da je sklenjen pod pogojem, da je bila izvedena uspešna primopredaja med trenutnim izvajalcem in izbranim izvajalcem po tem javnem razpisu ter izvedena uspešna predaja transportne dejavnosti med naročnikom in izbranim izvajalcem v roku 180 dni od sklenitve okvirnega sporazum. Navedeno pomeni, da v primeru, če do primopredaje ne pride, okvirni sporazum ne more začeti veljati, ker pogoj ni izpolnjen. Navedeno nakazuje na dejstvo, da postavljeni pogoj predstavlja odložni in ne razvezni pogoj, kakor to zatrjuje naročnik. V primeru razveznega pogoja, bi okvirni sporazum pričel učinkovati takoj, ko pa bi se pogoj izpolnil (primopredaja), bi okvirni sporazum prenehal veljati. Glede na to, da je naročnik pravno naravo pogoja napačno razumel, Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik vlagatelju pritrjuje, da tako postavljen pogoj spravlja v boljši položaj trenutnega izvajalca storitve, saj je učinkovanje pogodbe povsem odvisno od njegove volje.

Glede na ugotovljene kršitve in vlagateljev pravovarstveni predlog, s katerim je zahteval razveljavitev vseh objav in razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi ugotovljenih kršitev v obravnavanem primeru, odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku tudi napotke za pravilno izvedbo postopka, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v kolikor bo sprejel odločitev, da predmetno javno naročilo odda v novem postopku javnega naročila, mora v tem postopku upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, materialne stroške v višini 20 EUR, vse povečano za 20 % DDV in takso v višini 1.500,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v postopku pravnega varstva nastopa brez pooblaščenca, ki bi bil odvetnik, zato nagrade za sestavo revizijskega zahtevka vlagatelju ni mogoče priznati, ker za to ni ustrezne pravne podlage, vlagatelj pa v nadaljevanju ni izkazal nastanek stroškov v zahtevni višini, zaradi česar mu jih ni mogoče priznati. Državna revizijska komisija pa vlagatelju kot potrebne stroške priznava stroške plačane takse.

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo vlogo z dne 18.1.2012, s katero je vlagatelj vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s 1. odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s 1. odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 15.3.2012

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, Ptuj,
- Celovite storitve trgovina in storitve d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.