018-036/2012 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-036/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.2.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 13.1.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije" objavil dne 13.7.2011, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN7870/2011, s popravki pod objavo št. JN8789/2011 z dne 2.8.2011. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku.

Naročnik je dne 22.12.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se vse ponudbe zavrnejo. Pri tem je v obrazložitvi svoje odločitve navedel, da glede na zagotovljena sredstva, so vse ponudbe nesprejemljive.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 13.1.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi, s katero vse prejete ponudbe zavrača iz razloga njihove nesprejemljivosti. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik v konkretnem primeru ponudb ni izločil, ampak jih je z odločitvijo z dne 22.12.2011 zavrnil. Pri tem pa ni izločil ponudbe ponudnika ESOTECH d.d., katerega ponudbo je sklepom z dne 22.12.2011 spoznal za nepopolno, sklep pa je postal pravnomočen. Po vlagateljevem prepričanju bi moral naročnik, če se je odločil za zavrnitev vseh prejetih ponudb, predhodno nepopolne ponudbe na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti, česar pa naročnik s ponudbo ponudnika ESOTECH d.d. ni storil, zaradi česar je njegova odločitev nezakonita. Poleg tega razlogi za izločitev ponudbe omenjenega ponudnika niso zgolj njena nesprejemljivost, pač pa tudi neprimernost in nepravilnost. Poleg tega je naročnik kot pravno podlago za sprejeto odločitev navedel prvi odstavek 79. člena ZJN-2, medtem ko se odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejema na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. Vlagatelj opozarja, da je naročnik v obrazložitvi svoje odločitve navedel, da bo moral zagotoviti dodatna sredstva in začeti z novim postopkom ali s postopkom s pogajanji v okviru zakonskih možnosti. Vlagatelj poudarja, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb naročniku ne omogoča, da bi isti postopek nadaljeval v postopku s pogajanji, takšne pravne podlage ni mogoče najti ne v 28. niti v 29. členu ZJN-2. še več, četrti odstavek 80. člena ZJN-2 po vlagateljevih navedbah naročniku ne omogoča, da bi začel nov postopek javnega naročanja za isti predmet, razen, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da je naročnikova odločitev skupaj z dodatno obrazložitvijo in njeno dopolnitvijo nezakonita in jo je potrebno razveljaviti. Glede naročnikove ocene o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe vlagatelj trdi, da naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel nobenih razlogov, zakaj ni oddal javnega naročila samo za sklop 1, za katerega je vlagatelj kot najugodnejši ponudnik ponudil ceno 2.550.023,72 EUR z DDV, kar je manj od ocenjene vrednosti in zagotovljenih sredstev naročnika, ki naj bi znašala 3.258.000,00 EUR. Vlagatelj se pri tem ne strinja z naročnikovim pojasnilom v dodatni obrazložitvi, da bi bilo pri vlagateljevi ponudbi potrebno upoštevati ceno kot vsoto cen za izvedbo, vzdrževanje (6,96 EUR/obratovalna ura x 60.000 ur) in nastavitve/prilagajanja (3.600 EUR) in za to ceno ugotavljati ali je nižja od zagotovljenih sredstev. Vlagatelj navaja, da so zagotovljena sredstva v celoti sredstva kohezijskega sklada, ki so v celoti namenjena izvedbi, nikakor pa jih naročnik ne more porabiti za vzdrževanje ali nastavitve oz. prilagajanja. Za vzdrževanje, nastavitve in prilagajanja bo moral naročnik po vlagateljevih trditvah nameniti druga sredstva, zato vlagateljeva ponudba za sklop 1 ne more biti nesprejemljiva, če cena za izvedbo skupaj s predvidenim vzdrževanjem, nastavitvami in prilagajanjem presega naročnikova zagotovljena sredstva zgolj za izvedbo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu o začetku postopka zapisal, da ima zagotovljena sredstva v višini 2.715.000,00 EUR z DDV, pri čemer gre za sredstva RS Ministrstva za gospodarstvo, po pogodbi, sklenjeni z RS Ministrstvom za zdravje, ki se vodijo na proračunskih postavkah 9624 in 9622, preostanek pa bo zagotovil iz lastnih sredstev. Vlagatelj zatrjuje, da so sredstva ministrstva iz omenjenih postavk v celoti sredstva kohezijskega sklada in se lahko nanašajo samo in izrecno le na izvedbeni del javnega naročila sklopa 1 in 2. Nikakor pa ne morejo in ne zajemajo ponudbenih vrednosti za namestitev in prilagajanje, še manj pa stroškov servisa, ampak zagotavljajo le nakup, vgradnjo in zagon opreme. Vlagatelj je prepričan, da je pri oceni ali je vlagateljeva ponudba za sklop 1 in 2, kot zgolj za sklop 2, sprejemljiva, potrebno upoštevati le ponudbo za izvedbo. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba kot najugodnejša za sklop 1 in 2 v okviru zagotovljenih sredstev. Enako velja za primer, če bi naročnik naročilo oddal le za sklop 1, kjer je vlagatelj kot najugodnejši ponudnik za izvedbo trigeneracije ponudil ceno 2.550.023,72 EUR z DDV. Na ta način je po vlagateljevih navedbah potrebno ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ni nesprejemljiva, saj ponudba za izvedbo v nobenem primeru ne dosega višine zagotovljenih sredstev za izvedbo (3.258.000,00 EUR z DDV), ki so naročniku zagotovljena iz sredstev kohezijskega sklada. Ker naročnik tega ni storil, temveč je kot zagotovljena sredstva upošteval le sredstva za izvedbeni del, vlagateljevi ponudbi pa prištel še ponudbo za nastavitve/prilagajanja in vzdrževanje, je naročnikova odločitev, v kolikor bi šlo za izločitev ponudb in ne njihovo zavrnitev, nezakonita. Odločitev pa je po vlagateljevih navedbah nezakonita tudi iz razloga, ker naročnik glede zagotovljenih sredstev za nastavitve/prilagajanja in vzdrževanja ni dal nobenih pojasnil. Vlagatelj v nadaljevanju poudarja, da si je naročnik pridržal pravico, da prične z novim postopkom oz. izvede postopek s pogajanji v okviru zakonskih možnosti. Na podlagi diskrecijske pravice pa naj bi se naročnik odločil ne oddati naročila zgolj za sklop 1, temveč izvesti pogajanja, češ da lahko v pogajanjih doseže nižjo ceno. Pri tem po vlagateljevih trditvah naročnik pozablja, da je v zvezi z vlagateljevo ponudbo slednjega dne 12.9.2011 pozval k pojasnitvi zaradi domnevno neobičajno nizke cene. Tako naročnik z zadnjo odločitvijo in s svojo dodatno obrazložitvijo nasprotuje svojim lastnim predhodnim ugotovitvam, saj potem, ko je prvotno vlagateljevo ponudbo s prvotno odločitvijo o oddaji naročila izločil kot neobičajno nizko (ta odločitev je bila s strani naročnika po vloženem revizijskem zahtevku razveljavljena), z odločitvijo, ki jo vlagatelj izpodbija s tem zahtevkom, izraža pričakovanje, da bo dosegel zanj ugodnejšo ceno. Poleg tega postopka s pogajanji ni mogoče izvesti, ker je naročnik izločil vse ponudbe, zato je naročnikova odločitev neutemeljena tudi iz teh razlogov. Prav tako pa po vlagateljevih navedbah domnevni razlog pričakovanja, da bo dosegel nižjo ceno, glede na njegovo utemeljenost (gre namreč zgolj za zavajajoče trditve) ne utemeljuje naročnikove odločitve, da naročila ni oddal vlagatelju za sklop 1, kakor si je pridržal v razpisni dokumentaciji. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila z dne 22.12.2011, Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 30.12.2011 ter Dopolnitev k dodatni obrazložitvi odločitve z dne 4.1.2012 in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 20.1.2012 sprejel odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je naročnik v ponovnem postopku odločanja o razveljavitvi prvotne odločitve vse ponudbe zavrnil kot nesprejemljive, torej kot nepopolne. Naročnik navaja, da je pri tem ravnal skladno z določilom prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in odločil o izločitvi vseh ponudb iz razloga njihove nesprejemljivosti in s tem njihove nepopolnosti. Naročnik je pri tem uporabil zgolj napačni termin, vsebinsko pa je odločal po citiranem določilu zakona. Pri tem je naročnik nakazal na možnost izvedbe novega postopka po 28. členu zakona s pogajanji brez predhodne objave, kar mu omogoča zakon, s čimer bi pridobil ugodnejšo ponudbo. Po naročnikovih navedbah je predmet oddaje javnega naročila eden od štirih sestavin celotne operacije, ki jo delno financira EU, in sicer iz Kohezijskega sklada. Vrednost nepovratnih sredstev za celotno operacijo znaša 2.942.760,71 EUR, medtem ko ostale stroške operacije, to je 10 % upravičenih stroškov, DDV, neupravičene stroške (med temi so lahko poznejša nepredvidena dela) financira naročnik. Na podlagi izdelane PZI projektne dokumentacije je bila maja 2011 izdelana nova ocena stroškov tudi za izvedbena dela, ki je po oceni projektanta znašala 2.714.312,09 EUR brez DDV. Ta ocena pa je bila precej večja od ocene, ki je bila predstavljena v vlogi na razpis, kar pomeni, da naročnik ne bo mogel uveljaviti vsega ustreznega deleža 90 % upravičenih stroškov, ki bodo nastali ob izvedbi. Naročnik je posledično v sklepu o začetku postopka opredelil, da vrednost javnega naročila ocenjuje na 2.715.000,00 EUR brez DDV ter da so sredstva za izvedbo javnega naročila zagotovljena s strani RS Ministrstva za gospodarstvo, po pogodbi, sklenjeni z RS Ministrstvom za zdravje, v preostalem delu pa iz lastnih sredstev naročnika. Naročnik zatrjuje, da je pri pripravi razpisne dokumentacije pozneje vključil v razpisanem obsegu del poleg izvedbenih del predmeta javnega naročila še dela za nastavitve/prilagajanja ter vzdrževalna dela. Pri tem pa je naročnik spregledal, da bi temu primerno popravil/povečal ocenjeno vrednost javnega naročila v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila v višini za dela za nastavitve/prilagajanja ter vzdrževalna dela. Ob tem pa še vedno velja, da mora naročnik iz lastnih sredstev zagotoviti delno financiranje za izvedbena dela ter celotno financiranje za dela za nastavitve/prilagajanja ter vzdrževalna dela. Naročnik poudarja, da ne more na podlagi pozneje drugačne ocenjene vrednosti nepovratnih sredstev ta sredstva dejansko tudi pridobiti, ampak lahko koristi samo takšno višino nepovratnih sredstev, kot jo je opredelil v vlogi. Glede vlagateljeve ponudbe naročnik zatrjuje, da je pred odločitvijo o oddaji naročila vlagatelja pisno pozval na pojasnila, nato pa še na razčiščevalni sestanek, kljub temu pa vlagatelj ni odpravil vseh nejasnosti. Naročnik navaja, da je v največji meri vlagateljeva ponudba nepopolna iz razloga, ker je bilo pri pregledu ponudbe ugotovljeno, da je cena za vzdrževanje pri sklopu 1 nesorazmerno nizka, zato je bil vlagatelj pozvan k obrazložitvi cene. Predstavnik vlagatelja je na razčiščevalnem sestanku pojasnil, da je pri pripravi ponudbenega predračuna prišlo do napake, saj je na podlagi pridobljene ponudbe dobavitelja v ponudbeni predračun vpisal ceno iz njegove ponudbe, pri tem pa je spregledal, da je dobavitelj ponudil ceno samo za en motor, v ponudbeni predračun pa bi moral vpisati ceno za dva motorja. Posledično vlagatelj za ceno vzdrževanja naročilo ne more izvesti, zato je vztrajal, da se njegova cena podvoji in ponudba popravi iz 6,96 EUR z DDV/obrt. uro na 13.92 EUR z DDV/obrt. uro. Naročnik je pri tem ugotovil, da ne gre za očitno računsko napako, temveč za napako ponudnika pri podaji ponudbene cene v ponudbenem predračunu. Zakon namreč določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene v vrednosti postavke ali skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Takšno spreminjanje je mogoče le, kadar gre za očitno računsko napako. Naročnik je zato 14.11.2011 izdal odločitev o oddaji javnega naročila in oba sklopa oddal ponudniku ESOTECH d.d. Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj 8.12.2011 vložil revizijski zahtevek, v katerem je vlagatelj priznal, da je naredil računsko napako in da bi mu naročnik moral omogočiti njeno odpravo. Če bi mu naročnik to omogočil, bi popravljena vlagateljeva ponudba za oba sklopa skupaj znašala 3.337.989,40 EUR brez DDV. Vlagatelj je v revizijskem zahtevku trdil, da je ponudba ponudnika ESOTECH d.d. nesprejemljiva, hkrati pa je po naročnikovih trditvah spregledal, da bi bila v tem delu prav tako nesprejemljiva tudi njegova ponudba. Naročnik pri tem priznava, da bi bila vlagateljeva ponudba brez odprave računske napake sicer pod ocenjeno vrednostjo, vendar je oddaja takšnega naročila nemogoča, saj je vlagatelj na razčiščevalnem sestanku trdil, da za ceno vzdrževanja, ki jo je vpisal v ponudbo, naročila ne more izvesti. Na podlagi navedenega je naročnik s sklepom z dne 22.12.2011 vlagateljevemu zahtevku ugodil v delu, ki se nanaša na očitke za preseganje zagotovljenih sredstev naročnika. Istega dne je naročnik izdal novo odločitev o oddaji naročila, s katero je vse ponudbe zavrnil. Pri tem naročnik vlagateljevim navedbam, da so zagotovljena sredstva v celoti sredstva kohezijskega sklada in so v celoti namenjena zgolj izvedbi, delno pritrjuje, in sicer da kohezijska sredstva niso namenjena vzdrževanju in nastavitvam/prilagajanju, vendar bo naročnik moral zagotoviti ostala sredstva za oba sklopa. Naročnik se z vlagateljem ne strinja, da predmet naročila zajema samo izvedbo, ne pa tudi vzdrževanja in nastavitve/prilagajanja. Naročnik poudarja, da je vlagatelj očitno spregledal točki 1.16 in 1.17 vzorca pogodbe, ki govori o izvajanju vzdrževalnih del in prilagajanju/nastavitve opreme. Prav tako so v celotnem vzorcu pogodbe spregledana dela, ki so vsebinsko, kakovostno, stroškovno in rokovno natančno določena. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljem, da so sredstva, ki jih naročnik označuje kot zagotovljena sredstva, v celoti sredstva kohezijskega sklada, ki jih je naročnik pridobil preko ministrstva in so namenjena izvedbenemu delu sklopa 1 in 2. Po naročnikovih pojasnilih so kohezijska sredstva za ta projekt samo tista v višini 1.673.926,63 EUR, preostali del mora naročnik zagotoviti iz lastnih sredstev. V povezavi s preostalimi vlagateljevimi očitki, da njegova ponudba ni nesprejemljiva, saj je podana v okviru naročnikovih zagotovljenih sredstev, pa naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj pozabil, da predmetno naročilo obsega poleg izvedbe še vzdrževanje in nastavitve/prilagajanja. Pri tem stroški vzdrževanja predstavljajo za vlagatelja težavo, saj jih ne more popraviti, ker je naredil napako pri podaji ponudbe. Po naročnikovih navedbah sta z upoštevanjem vzdrževanja in nastavitve/prilagajanja obe varianti ponudbe, tako za sklop 1 in 2, kot tudi samo za sklop 1, previsoki glede na ocenjeno vrednost javnega naročila. Naročnik se v predmetnem javnem naročilu ne more in ne sme odreči vzdrževanju ter nastavitvi/prilagajanj, saj sta ti dve vsebini predmeta javnega naročila prav tako bistveni za doseganje merljivih ciljev operacije, opredeljenih v 5. členu pogodbe o sofinanciranju operacije "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje". Naročnik poudarja, da je za predmetno javno naročilo zagotovil premalo sredstev glede na razpisani obseg javnega naročila, zato naročnik ne sme oddati javnega naročila in skleniti pogodbe, kar mu slednje prepoveduje tudi zakon. Naročnik bo novo javno naročilo izvedel po 28. členu ZJN-2, in sicer po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ker v predhodnem odprtem postopku ni dobil sprejemljive ponudbe, v primeru, ko bo zagotovil dodatna sredstva za izvedbo naročila. Naročnik v danem trenutku dodatnih sredstev še ni zagotovil. Naročnik je na podlagi navedenega vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je z dopisom z dne 30.1.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 31.1.2012, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Naročnik je dne 3.2.2012 odstopljeno dokumentacijo dopolnil.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju ponudb ter pri sprejemu odločitve o neoddaji predmetnega javnega naročila.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 14.11.2011, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 8.12.2011, v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 22.12.2011, tonski zapis razčiščevalnega sestanka, v dodatno obrazložitev odločitve z dne 30.12.2011, v dopolnitev k dodatni obrazložitvi z dne 4.1.2012, v vlagateljevo ponudbo, v Poročilo o oddaji javnega naročila 11.11.2011, v razpisno dokumentacijo. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku sprejme odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-2). Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ (tretji odstavek 80. člena ZJN-2)

Iz spisovne dokumentacije v obravnavanem primeru izhaja, da je naročnik dne 14.11.2011 sprejel Odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo sprva oddal ponudniku ESOTECH d.d., medtem ko je na drugi strani vlagateljevo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila zaradi nepopolnosti izločil. Zoper takšno odločitev je vlagatelj dne 8.12.2011 vložil zahtevek za revizijo, kateremu je naročnik ugodil in sprejeto odločitev s sklepom z dne 22.12.2011 razveljavil, v obrazložitvi sklepa pa pojasnil, da je spregledal dejstvo, da je s Sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 6.6.2011 določil ocenjeno vrednost v višini 2.715.000,00 EUR brez DDV, kar tudi ustreza njegovim zagotovljenim sredstvom. Naročnik je istega dne (t.j. 22.12.2011) sprejel novo Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je vse ponudbe zavrnil. Navedena odločitev je tudi predmet presoje obravnavanega revizijskega postopka. V obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, da je bil zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 14.11.2011 vložen revizijski zahtevek, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da je ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva, ker presega naročnikova zagotovljena sredstva. Naročnik je pri tem pojasnil, da je spregledal ocenjeno vrednost, ki ustreza njegovim zagotovljenim sredstvom in navedel, da je za posamezno javno naročilo v okviru energetske sanacije objekta zagotovil sredstva v višini, ki jo je zapisal v sklepu o pričetku postopka. Ker pa je moral oceniti sprejemljivost ponudb glede na zagotovljena sredstva v času postopka, so bile po njegovem stališču vse oddane ponudbe nesprejemljive. Iz navedenega razloga je v ponovnem postopku odločanja, po razveljavitvi prvotne odločitve, vse ponudbe tudi zavrnil kot nesprejemljive, zato bo moral zagotoviti nova sredstva za izvedbo postopka in pričeti z novim postopkom oz. s postopkom s pogajanji v okviru zakonskih možnosti. V dodatni obrazložitvi že sprejete odločitve je naročnik dodatno pojasnil, da je vse ponudbe zavrnil iz razloga, ker so bile nesprejemljive glede na zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega naročila. Naročnik je vlagatelju pritrdil, da lahko izbere izvajalca oz. ponudnika zgolj za sklop 1, vendar se mora pri tem odločati gospodarno in racionalno. Na podlagi prejetih ponudb za celotno javno naročilo pa je ugotovil, da lahko na podlagi pogajanj v novem postopku pridobi tako ponudbo, ki bo za celoten postopek ustrezala njegovim zagotovljenim sredstvom. V dopolnitvi k dodatni obrazložitvi z dne 4.1.2012 pa je naročnik še dodal, da je vlagatelj na razčiščevalnem sestanku, kot tudi pozneje v revizijskem zahtevku, uveljavljal računsko napako pri ponudbeni ceni za sklop 1 in trdil, da se je zmotil pri seštevanju ponudbe svojega dobavitelja. Ker je vlagatelj prepisoval ceno svojega dobavitelja podano na enoto je od naročnika zahteval, da njegovo računsko napako upošteva in ponudbo za sklop 1 podvoji. Skupaj bi tako ponudbena vrednost vlagatelja znašala 3.388.823,72 EUR z DDV, kar pa presega naročnikova zagotovljena sredstva.

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru najprej presojala vlagateljeva zatrjevanja, da je naročnikova odločitev o oddaji naročila nezakonita iz razloga, ker je naročnik uporabil napačno pravno podlago. Po vlagateljevem stališču bi moral naročnik svojo odločitev, glede na to da je prejel nepopolne ponudbe, opreti na prvi odstavek 80. člena ZJN-2 ter jih iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločiti, ne pa jih na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2 zavrniti. Državna revizijska komisija vlagatelju sicer pritrjuje, da se je naročnik pri sprejemu svoje odločitve skliceval na napačno pravno podlago, in sicer na prvi odstavek 79. člena, ki naročniku nalaga, da mora sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila in določa, kaj mora slednja vse vsebovati, vendar pa takšno naročnikovo ravnanje na vlagateljev pravni položaj v postopku javnega naročanja in v postopku pravnega varstva v obravnavanem primeru po oceni Državne revizijske komisije nima vpliva.

Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in dopolnitve k dodatni obrazložitvi odločitve jasno izhaja, da naročnik vlagateljevo ponudbo ocenjuje za nesprejemljivo, zaradi česar je naročnik ne namerava sprejeti. Ne glede na to, da se je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila skliceval, da bo na podlagi zagotovljenih dodatnih sredstev za izvedbo postopka pričel z novim postopkom oziroma postopkom s pogajanji v okviru zakonskih možnosti, to še ne pomeni, da je zavrnil vse ponudbe v skladu s tretjim odstavkom 80. člena. Zgolj iz slednjega razloga, in sicer naročnikovega sklicevanja na napačno pravno podlago, čeprav iz odločitve jasno izhaja, kaj je dejanski razlog za naročnikovo ravnanje v konkretnem primeru, pa vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu v obravnavanem primeru po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče slediti. Vlagatelj v revizijskem zahtevku namreč ni pojasnil, kako je napačno naročnikovo ravnanje v konkretnem primeru vplivalo na njegov pravni položaj v postopku pravnega varstva, oz. na vidik zagotovitve učinkovitega pravnega varstva, saj je za uspešno izpodbijanje takšne naročnikove odločitve vlagatelj moral izkazati sprejemljivost svoje ponudbe, kar je tudi trditvena podlaga predmetnega revizijskega zahtevka. Navedeno pa tudi dokazuje, da je vlagatelj v konkretnem primeru vedel, da je bila njegova ponudba izločena in ne zavrnjena, saj je z obravnavanim revizijskim zahtevkom poskušal dokazati, da je njegova ponudba sprejemljiva oz. v okviru zagotovljenih naročnikovih sredstev. Pri tem se Državna revizijska komisija prav tako ne strinja z vlagateljevimi trditvami, da je naročnikova odločitev o oddaji naročila nezakonita, ker je njen izrek neskladen z obrazložitvijo. Naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila namreč ni mogoče obravnavati kot sodne odločbe, ampak jo je, upoštevaje določbo 79. člena ZJN-2, potrebno upoštevati v celoti.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija vlagateljevih ugovorov glede izvedbe postopka s pogajanji v konkretnem primeru ni presojala, saj gre za povsem drug postopek javnega naročanja in zato ne more biti predmet presoje obravnavanega revizijskega postopka, poleg tega pa tudi ni gotovo ali bo naročnik za oddajo predmetnega javnega naročila tovrstni postopek sploh uporabil.

Državna revizijska komisija je presojala vlagateljeve trditve, da bi moral naročnik pri presojanju o sprejemljivosti njegove ponudbe upoštevati le ponudbo za izvedbo, saj je vlagateljeva ponudba za izvedbo za oba sklopa podana v okvirih zagotovljenih sredstev, ker ne dosega višine zagotovljenih sredstev za izvedbo v višini 3.258.000,00 EUR z DDV. Da bi Državna revizijska komisija lahko preverila takšna vlagateljeva zatrjevanja, je najprej ugotavljala, kaj je predmet obravnavanega naročila. Po vlagateljevem stališču predmetno javno naročilo namreč obsega le pripravljalna dela, dobavo in montažo opreme, ne pa tudi nastavitev/prilagajanj. Vendar Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da določbe razpisne dokumentacije takšnemu vlagateljevemu stališču ne pritrjujejo. Kajti 1.3.5 točka razpisne dokumentacije ureja posebne pogoje vzdrževanja, servisiranja in prilagoditve opreme. Pri tem je naročnik glede vzdrževanja/obratovanja (na 22 strani razpisne dokumentacije) izpostavil:

"Ponudba mora vsebovati stroške popolnega vzdrževanja/obratovanja za vsa potrebna dela na kompletnem kogeneracijskem sistemu za predviden obratovalni čas 60.000 obratovalnih ur pri minimalnem zahtevanem letnem obratovanju sistema 6.800 ur.

Kompletni kogeneracijski sistem je zajet (opisan) v MAPI II/1 (SKLOP-1), poglavje A.3.1 - Vgradnja postroja kogeneratorjev (str. 199-224).

Vzdrževanje naj zajema vsa redna, preventivna, kurativna vzdrževalna dela in zahtevane posege ter popravila. Vzdrževanje mora potekati v obsegu predpisanih del in planirane terminske dinamike del na podlagi navodil (specifikacij) proizvajalca sistema. Vzdrževanje naj vključuje kompletno in popolno tehnično podporo s strani ponudnika oz. za njega pooblaščenega servisa. Vsa popravila se morajo izvesti v 24 urnem garantiranem reakcijskem času.

Stroški vzdrževanja/obratovanja naj vključujejo:
- popolna vzdrževalna dela (preventivno, kurativno, â?? vzdrževanje),
- vse potrebne originalne rezervne/nadomestne dele ter potrošni in drugi material,
- svečke, oljne filtre, drugi rezervni deli,
- tele servis- daljinska diagnoza, daljinska podpora pri izpadih, analize in obratovalni podatki,
- kompletno strojelomno zavarovanje,
- menjave olja, analize olja , vzorčevanje olja,
- kontrole, inšpekcije in zagotovitev kakovosti,
- nujne nadgradnje in zamenjave programske opreme za ohranitev funkcionalnosti sistema ob nakupu,
- stroške edukacije posluževalcev uporabnika,
- potne stroške in stroške bivanja vzdrževalcev sistema,
- stroške del in transporta,
- nastavitve sistema po potrebi,
- vse druge stroške."

Na podlagi navedenega so bili ponudniki v Obrazcu 5 razpisne dokumentacije zavezani podati ceno za vzdrževanje in za nastavitve/prilagajanja. Proti vlagateljevemu stališču glede predmeta naročila, ki se pri tem v dokazne namene sklicuje na 1.4 točko vzorca pogodbe, po kateri je predmet pogodbe le izvedba GOI del ne pa tudi vzdrževanje in nastavitve/prilagajanja, po oceni Državne revizijske komisije dodatno nakazujeta 1.16 in 1.17 točka vzorca pogodbe, ki razširjata predmet pogodbe in dodatno določata: "1.16 Predmet pogodbe je tudi obveznost izvajalca izvajati vzdrževalna/obratovalna dela kogeneracijskega sistema za vsa potrebna dela na kompletnem kogeneracijskem sistemu za predviden obratovalni čas 60.000 obratovalnih ur pri minimalnem zahtevanem letnem obratovanju sistema 6.800 ur. Vzdrževanje zajema vsa redna, preventivna, kurativna vzdrževalna dela in zahtevane posege ter popravila ď"â?? 1.17 Izvajalec bo moral zaradi doseganja ciljev energetske sanacije, ki se preverjajo na dan 31.1.2015, do takrat zagotavljati prilagajanje in nastavitve opreme ď"â??." Pri tem je potrebno tudi izpostaviti, da je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov, objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN7870/2011: "V ponudbenem predračunu in osnutku pogodbe se zahteva rekapitulacija za prilagajanje in nastavitve opreme za doseganje ciljev energetska sanacije do dne 31.01.2015. Zanima nas, v kateri postavki popisa ponudbenega predračuna se nahaja ta obseg del oz. kam ga uvrstiti, v katerem obsegu (sklop)" odgovoril: "V razpisni dokumentaciji, Mapi I, obrazec 5 - ponudba in obrazec 6 - vzorec pogodbe se zahteva vpis vrednosti za nastavitve/prilagajanja za obdobje do 31. 1. 2015 za oba sklopa javnega naročila. Vsebinsko so ta dela opredeljena v točki 1.17 vzorca pogodbe in ostalem besedilu razpisne dokumentacije Mape I. Prav tako so ta dela vsebinsko povezana z določenimi postavkami v razpisni dokumentaciji, Mapa 2, popisi. V popisih je v sklopu vsakega posameznega poglavja z naslovom "Skupna dela" navedena tudi naslednja postavka: "Predaja sistema naročniku upoštevajoč dejansko proizvodno dinamiko in odjem in tudi vse kasnejše nastavitve (s spremembami regulacijskih algoritmov), ki se pokažejo za potrebne v realnem obratovanju (po predaji) sistema v cilju doseganja s projektom zahtevanih učinkovitosti (optimizacija do dosega optimalnega obratovanja) - časovno določeno skladno z izvajalsko pogodbo." Kot je iz popisov razvidno, ločene rekapitulacije za nastavitve/prilagajanja ni. Ponudniki naj ovrednotijo vsa ta dela nastavitev/prilagajanja iz posameznih poglavij popisa z naslovom "Skupna dela" ter iz besedila razpisne dokumentacije Mape I, nato jih naj seštejejo ter skupno vrednost vpišejo v Mapo I, obrazec 5 - ponudba in obrazec 6 - vzorec pogodbe."

Navedeno po oceni Državne revizijske komisije dokazuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot predmet naročila poleg izvedbe predvidel tudi vzdrževanje, nastavitve/prilagajanja. Tako da tudi vlagateljevo sklicevanje na različne časovne okvirje izvedbe omenjenih del po presoji Državne revizijske komisije še ne dokazuje, da omenjena dela niso sestavni del predmetnega javnega naročila. K takšni ugotovitvi Državne revizijske komisije dodatno pritrjujejo tudi postavljena merila, za katera je v razpisni dokumentaciji določeno: "Merilo za oddajo javnega naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba. Vsak ponudnik je dolžan za izkaz popolnosti ponudbe predložiti ponudbo za oba sklopa. Naročnik bo oddal celotno javno naročilo tistemu ponudniku, ki bo ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo za oba sklopa skupaj. Naročnik si pridržuje pravico, da bo v primeru, da bo skupna ponudba najugodnejšega ponudnika za SKLOP 1 in SKLOP 2 presegala zagotovljena sredstva naročnika (za celoto JN), oddal le SKLOP 1. V primeru oddaje JN le za SKLOP 1 bo naročnik izbral tistega ponudnika, ki je ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo za SKLOP 1 ne glede na skupno ponudbo (SKLOP 1 + SKLOP 2).
1.
Naročnik bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo za (SKLOP 1 + SKLOP 2) dosegel z uporabo treh meril. To so izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja.
- Merilo izvedbena dela pomeni ponudbeno ceno za izvedbena dela za (SKLOP 1 + SKLOP 2).
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.
- Merilo vzdrževalna dela se izračuna po naslednji enačbi:
vzdrževalna dela=(EUR/urna postavka)*60.000
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.
- Merilo nastavitve/prilagajanja pomeni ponudbeno ceno za nastavitev/prilagajanja za (SKLOP 1 + SKLOP 2).
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.

Točke iz vseh treh meril izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja se seštejejo. Ekonomsko najugodnejša ponudba za (SKLOP 1 + SKLOP 2) je tista, ki zbere najmanjše število točk.
2.
Naročnik bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo za SKLOP 1 dosegel z uporabo treh meril. To so izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja.
- Merilo izvedbena dela pomeni ponudbeno ceno za izvedbena dela za SKLOP 1.
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.
- Merilo vzdrževalna dela se izračuna po naslednji enačbi:
vzdrževalna dela=(EUR/urna postavka)*60.000
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.
- Merilo nastavitve/prilagajanja pomeni ponudbeno ceno za nastavitev/prilagajanja za SKLOP 1.
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.
Točke iz vseh treh meril izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja se seštejejo. Ekonomsko najugodnejša ponudba za SKLOP 1 je tista, ki zbere najmanjše število."

Navedeno pomeni, da je ekonomsko najugodnejša ponudba za oba sklopa seštevek vseh treh meril izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja, zato vlagateljevim trditvam, da je njegova ponudba za sklop 1 in 2 v okviru naročnikovih zagotovljenih sredstev 3.258.000,00 z DDV, saj znaša 3.166.187,28 EUR z DDV (2.550.023,72 EUR z DDV + 616.163,56 EUR z DDV), ni mogoče slediti. Vlagatelj je pri svoji argumentaciji namreč upošteval zgolj ponudbeno ceno za izvedbo, ne pa tudi cene za vzdrževanje, nastavitve/prilagajanja, kar so bili ponudniki pri oblikovanju skupne ponudbene cene na podlagi navedenih pravil razpisne dokumentacije zavezani upoštevati. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ugotavlja, da je vlagatelj v obrazcu 5 za sklop 1 navedel skupno ponudbeno ceno za izvedbo 2.550.023,72 EUR, kakor tudi ceno obratovalne ure 6,96 z DDV in ceno za nastavitve/prilagajanja 3.600,00 EUR. Pri tem pa iz Poročila o oddaji javnega naročila z dne 11.11.2011 izhaja, da je naročnikova komisija ocenila, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. Pri pregledu ponudbe je komisija pri naročniku ugotovila, da je cena za vzdrževanje v sklopu 1 nesorazmerno nizka, zaradi česar je bil vlagatelj pozvan k obrazložitvi cene. Pri tem je predstavnik vlagatelja na razčiščevalnem sestanku pojasnil, da je pri pripravi ponudbenega predračuna prišlo do napake, da je na podlagi pridobljene ponudbe dobavitelja v ponudbeni predračun vpisal ceno iz njegove ponudbe, pri tem pa je spregledal, da je dobavitelj ponudil ceno samo za en motor, v ponudbeni predračun pa bi moral vpisati ceno za dva motorja. Slednje je razvidno tudi iz tonskega zapisa sestanka. Strokovna komisija je nadalje ugotovila, da v konkretnem primeru ne gre za računsko napako, temveč za napako ponudnika pri podaji ponudbene cene. Po naročnikovem mnenju pa bi se v primeru popravka spremenila tudi cena na enoto iz 6,96 EUR z DDV/obrt. uro za kogeneracijo na 13.92 EUR z DDV/obrt. uro za kogeneracijo. Naročnik se je odločil, da popravljanje cen ne bo dopustil. Kljub temu Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz navedenega razloga, kakor to izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 22.12.2011, ampak iz razloga njene nesprejemljivosti. V Dopolnitvi k dodatni obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, da v primeru, če upošteva vlagateljevo zahtevo po odpravi napake v ponudbi, ponudbena vrednost za sklop 1 znaša 3.388.823,72 EUR z DDV, kar pa presega naročnikova zagotovljena sredstva. Državna revizijska komisija se s takšnim naročnikovim ravnanjem ne strinja, kajti omenjene napake ni mogoče obravnavati kot računske napake, zato tudi ni bilo mogoče ugotavljati njene sprejemljivosti oz. nesprejemljivosti. Vlagatelj je moral dati ceno na obratovalno uro za stroške popolnega vzdrževanja/obratovanja za vsa potrebna dela na kompletnem kogeneracijskem sistemu, za predviden obratovalni čas 60.000 obratovalnih ur, pri minimalnem zahtevanem letnem obratovanju sistema 6.800 ur. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obravnavanem primeru v ponudbi za postavko vzdrževanja podal ceno 6,96 EUR na obratovalno uro, za katero pa se je tekom razčiščevalnega sestanka ugotovilo, da se je vlagatelj pri vpisu končne cene zmotil in da ta ni vključevala cene za dva motorja. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudniki v Obrazcu 5 niso vpisovali ceno na enoto, ampak so glede vzdrževanja morali navesti končno ponudbeno vrednost celotnega sistema vzdrževanja, zato o računski napaki v obravnavanem primeru ne moremo govoriti. Na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Kot je bilo že pojasnjeno so ponudniki podali ceno na obratovalno uro in ne cene na motor, zaradi česar takšne ponudbe pri končnem ocenjevanju tudi po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče upoštevati. Predmetno javno naročilo ne obsega le izvedbe, ampak tudi vzdrževanje, nastavitve in prilagajanja. Kakor izhaja iz spisovne dokumentacije (tonskega zapisa iz razčiščevalnega sestanka z dne 4.10.2011, kakor tudi iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 8.12.2011) vlagatelj priznava, da je napravil napako pri oblikovanju cene obratovalne ure pri vzdrževanje, zaradi česar v revizijskem zahtevku tudi zatrjuje, da je pri ocenjevanju sprejemljivosti vlagateljeve ponudbe potrebno upoštevati le ponudbeno ceno za izvedbo. Pri tem pa je po presoji Državne revizijske komisije vlagatelj očitno prezrl merilo, po katerem je ekonomsko najugodnejša ponudba za oba sklopa, seštevek vseh treh meril izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja. Zaradi navedenega tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju, da njegova ponudba ni nesprejemljiva, saj znaša 2.550.023,72 EUR z DDV (sklop 1) + 616.163,56 EUR (sklop 2), in v okviru zagotovljenih sredstev (3.258.000,00 EUR), kakor tudi ne njegovemu stališču, da je naročnik navedeni vrednosti neupravičeno prištel še vlagateljevo ponudbo za nastavitve/prilagajanja in vzdrževanja. Navedena merila namreč določajo, kako se končna ponudbena cena oblikuje.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe samo za izvedbo, glede na postavljena merila v postopku ocenjevanja in primerjanja ponudb, ni mogoče upoštevati, saj je potrebno upoštevati še ceno vzdrževanja, nastavitve/prilagajanja, za katero pa se je tekom postopka ugotavljanja neobičajno nizke cene izkazalo, da je oblikovana napačno in da pri tem niso bili upoštevani še drugi parametri. Državna revizijska komisija ocenjuje, da končne ponudbene cene vlagatelja ni mogoče določiti, saj v konkretnem primeru vlagatelj napake v ceni za vzdrževanje ne more odpraviti, za obstoječo ceno, za katero je naročnik enkrat že ocenil, da je neobičajno nizka in na njeni podlagi podvomil v možnost izvedbe predmetnega naročila, pa se je izkazalo, da je oblikovana napačno. Višina naročnikovih zagotovljenih sredstev v nadaljevanju po presoji Državne revizijske komisije na popolnost vlagateljeve ponudbe ne more vplivati, saj takšne ponudbe na podlagi postavljenega merila z višino zagotovljenih sredstev in z višino vrednosti ostalih ponudb ni mogoče primerjati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, oz. vlagatelju ni oddal naročila, zato je odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 29.2.2012



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- Arhiv- tu.