018-008/2012 Osnovna šola Danile Kumar

Številka: 018-008/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil, čistilnih pripomočkov in papirne konfekcijske galanterije 2011-2012", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika EUROPAP, d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika OSNOVNA šOLA DANILE KUMAR, Godeževa ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 13.2.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 1.12.2011, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova Odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 28.10.2011, v Sklopu 1 - "Serveti". V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 556,55 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.8.2011 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave NMV2745/2011 objavil javno naročilo "Sukcesivna dobava čistil, čistilnih pripomočkov in papirne konfekcijske galanterije 2011-2012". Dne 28.10.2011 je naročnik izdal Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku oddaje naročil male vrednosti (dokument štev. 3624/2011 z dne 28.10.2011), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za Sklop 1 - "Serveti" izbral družbo INTER KOOP, d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), za Sklop 2 - "Sanitarni potrošni material" pa družbo MAKOM TRGOVINA, d.o.o., Koroška cesta 46, Velenje (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik med drugim navedel, da je na podlagi testiranja predloženih vzorcev ugotovil, da le-ti ne ustrezajo obstoječim podajalnikom, zato je moral vlagateljevo ponudbo izločiti kot neprimerno. Na vlagateljevo zahtevo je naročnik izdal še Obrazloženo odločitev o oddaji javnega naročila (dokument štev. 3741/2011 z dne 23.11.2011), v kateri je pojasnil, da blago (servieti), ponujeno v sklopu 1, kakovostno ne ustreza naročnikovim potrebam (ne ustreza debelina papirja, ki na mokrem razpade), blago v sklopu 2 (sanitarni potrošni material) pa ne ustreza obstoječim podajalnikom, ki se zaradi neustreznega papirja mašijo.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 1.12.2011), s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila za Sklop 1 in Sklop 2 ter povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po predloženem stroškovniku. Vlagatelj najprej izpodbija naročnikovo ugotovitev o neprimernosti njegove ponudbe in trdi, da je naročnik prekršil določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS, štev. 128/06 s spr. - v nadaljevanju: ZJN-2), saj je izločil ponudbo, ki je popolna. Vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v obrazložitvi svoje odločitve ni konkretno navedel, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. Naročnik je po vlagateljevem mnenju svojo odločitev oprl le na lastne subjektivne ugotovitve ob pregledu vzorcev, s katerimi pa se vlagatelj ne strinja. V zvezi z navedenim vlagatelj navaja tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije za Sklop 1 in Sklop 2, se sklicuje na svoj ponudbeni predračun in tehnične liste proizvajalca ponujenih artiklov ter zaključuje, da je izpolnil vse naročnikove zahteve. Naročnikovo testiranje vzorcev predstavlja le njegovo laično in subjektivno oceno, ki ne more biti merodajna - takšna bi bila lahko le ocena ustrezne uradne institucije (vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-357/2011). V kolikor naročnik oziroma Državna revizijska komisija dvomita v kvaliteto ponujenih artiklov, naj postavita izvedenca, ki naj opravi ustrezna testiranja na račun naročnika, vendar naj se testiranje v takšnem primeru opravi na novih vzorcih, saj so tisti, ki se nahajajo pri naročniku, že "okuženi". V nadaljevanju vlagatelj naročniku očita še kršitev 6. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) in navaja, da je njegova ponudba za Sklop 1 cca. 30%, za Sklop 2 pa cca. 24 % cenejša od izbrane ponudbe. Naročnik je prekršil tudi drugi odstavek 8. člena ZJN-2 (načelo transparentnosti), saj v obrazložitvi izpodbijane odločitve ni opisal poteka in načina "internih" testiranj posameznih artiklov, prav tako pa k odločitvi ni priložil poročila oziroma zapisnika, iz katerega bi bili objektivno razvidni legitimni rezultati. Naročnik bi moral po pregledu in dopolnitvah oceniti vlagateljevo ponudbo za 1. in 2. sklop kot popolno in jo glede na merila iz razpisne dokumentacije izbrati kot najugodnejšo. Na koncu vlagatelj opozarja, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni navedel višine takse, zaradi česar pravni pouk ni skladen z določili ZPVPJN (vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-377/2011 in 018-328/2011).

Naročnik je z odločitvijo (brez opr. št.) z dne 23.12.2011 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, odločil pa je tudi, da mu mora vlagatelj povrniti stroške predrevizijskega postopka v višini 1.038,72 EUR. V obrazložitvi naročnik navaja, da njegovo upravičenje preveriti, ali so lastnosti ponujenega blaga enake zahtevanim, ne more biti sporna, saj je s tem preveril primernost ponudbe ter posledično njeno popolnost, poleg tega pa si je naročnik takšno pravico pridržal tudi v razpisni dokumentaciji. Naročnik je vzorce servietov preizkusil in ugotovil, da na mokrem razpadejo, kar je empirično dejstvo in ne more biti predmet subjektivne ocene (serviet pač razpade ali ne razpade). Tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije je treba šteti kot dodatne pogoje k splošno veljavnim standardom oziroma osnovnim pogojem, da je artikel sploh mogoče obravnavati kot primeren za uporabo - če serviet na mokrem razpade, se z njim ni mogoče normalno obrisati. Tehnični listi ne dokazujejo razpadanja servietov na mokrem, saj za takšen podatek ne obstaja splošno dogovorjena merska enota ali standard. Odločitev Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj, v primerjavi s konkretnim primerom nima niti podobnega dejanskega stanja, zato v obravnavanem primeru ni aplikativna. V 2. sklopu je vlagatelj predložil artikle, ki ne ustrezajo v celoti podajalnikom, nameščenim pri naročniku, to pa (po naročnikovih izkušnjah) povzroča njihovo mašenje in okvare, ki naročniku povzročajo dodatne stroške za popravila, prav tako pa se zaradi tega povečuje poraba papirja. Glede dokaza z izvedencem naročnik ne pristaja na to, da bi izvedenec opravljal meritve na novem vzorcu artikla, saj med naročnikom in vlagateljem ni sporno to, da lahko vlagatelj dobavi (tudi) artikel ki bo ustrezal pogojem razpisne dokumentacije, ampak je med njima sporno vprašanje kvalitete že predloženega vzorca (česar ni mogoče rešiti s proučevanjem drugega vzorca). Z dovolitvijo novega vzorca bi se kršile tudi pravice drugih ponudnikov, ki so bili izločeni zato, ker vzorca niso predložili. Naročnik sicer ne nasprotuje postavitvi izvedenca ter navaja, da je izvedba dokaza povsem možna na preostanku že predloženih vzorcev, s pomočjo katerih je mogoče enostavno ugotoviti tako razpadanje servietov kot mašenje podajalnikov papirja pri naročniku. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke o kršitvi načela gospodarnosti. Prepričan je, da bi bila izbira vlagateljeve ponudbe ne le nezakonita, ampak tudi negospodarna, saj bi se poraba papirja nesorazmerno povečala. Prav tako naročnik zavrača očitek o kršitvi načela transparentnosti in opozarja, da ZJN-2 ne zahteva, da je preverjanje ponudb javno. Testiranje vzorcev je potekalo neodvisno in transparentno, pri čemer so imeli vsi ponudniki dostop do vseh informacij in so bili o teku postopka enako obveščani. Kar zadeva višino takse, naročnik v pravnem pouku res ni navedel točnega zneska, saj je v predmetnem razpisu artikle razporedil v pet sklopov, kar (za potrebe izračuna takse) pomeni 120 možnih položajev in posledično različnih zneskov taks, to pa bi za vse vpletene pomenilo izjemno nepreglednost. Odločitvi Državne revizijske komisije, na kateri se s tem v zvezi sklicuje vlagatelj, po naročnikovem mnenju nista primerljivi, saj obravnavata povsem drugačno dejansko stanje, v katerem predmet naročila ni bil razdeljen na sklope. Naročnik je na podlagi 70. člena ZPVPJN odločil tudi, da mu mora vlagatelj povrniti stroške pravnega svetovanja v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi ter sklenjeno pogodbo o svetovanju, ki se nahaja v spisu.

Naročnik je z vlogo (brez opr. št.) z dne 5.1.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Dne 9.1.2012 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo (vloga z dne 6.1.2012), s katero se je le-ta izjasnil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V vlogi vlagatelj prereka posamezne naročnikove trditve ter v celoti vztraja pri navedbah v zahtevku za revizijo in revizijskem predlogu.

Državna revizijska komisija je dne 27.1.2012 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v vlagateljevo ponudbo. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 28.10.2011 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo za Sklop 1 in 2 izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ker je ugotovil, da predloženi vzorci ne ustrezajo naročnikovim podajalnikom. Na vlagateljevo zahtevo po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 17.11.2011 je naročnik glede Sklopa 1 in 2 z vlogo (Obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila) z dne 23.11.2011 vlagatelju dodatno pojasnil razloge, ki so botrovali k temu, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka javnega naročanja. Tako je naročnik glede Sklopa 1 v obrazložitvi pojasnil, da ponujeni servieti kakovostno ne ustrezajo naročnikovim potrebam, kajti naročnik je po testiranju vzorcev ocenil, da so predloženi vzorci premalo kvalitetni, in sicer naročniku ne ustreza debelina papirja. Naročnik je navedel, da ko je predložene vzorce preizkusil, so na mokrem razpadli-en vzorec. Pri tem je dodal, da je doslej naročal debelejši in kvalitetnejši papir, česar si želi tudi v naprej, zato je moral vlagateljevo ponudbo iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločiti. Glede 2. Sklopa pa je naročnik vlagatelju pojasnil, da so ponujeni vzorci papirja kakovostno neustrezni in da je v preteklosti imel številne slabe izkušnje z neorginalnim papirjem, ki ni ustrezal podajalnikom (Ultimatic), ki so se zaradi neustreznega papirja kvarili in mašili. Naročnik je pri tem testiral tudi predložene vzorce vlagatelja in ugotovil, da ti ne ustrezajo naročnikovim podajalnikom (Ultimatic), saj se slednji že ob krajši uporabi zaradi neustreznega papirja mašijo, zaradi česar je vlagateljevo ponudbo iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila izločil. Med strankama je tako v obravnavanem primeru sporno, ali je takšno naročnikovo ravnanje zakonito.

Pri presoji slednjega je Državna revizijska komisije najprej obravnavala vlagateljeve trditve, da naročnik v svoji odločitvi ni nikjer konkretno navedel, da je njegova ponudba nepopolna in da ni obrazložil, zakaj je vlagateljevo ponudbo označil kot nepopolno. Državna revizijska komisija se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja. Namreč iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja zaradi neizpolnjevanja tehničnih specifikacij. Naročnik je v svoji odločitvi zapisal: "Naročnik je najprej ugotavljal pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb glede na vsebino razpisne dokumentacije in ugotovil, da ponudbe izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije in so pravilne, primerne in sprejemljive, razen nekaterih ponudb ponudnikov v delih, navedenih v nadaljevanju." Pri tem je naročnik, kot je že navedeno zgoraj, v nadaljevanju svoje odločitve pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe tudi opisal in jih dodatno razdelal v okviru dodatne obrazložitve, tako da je vlagatelju bila dana možnost seznanitve z naročnikovim ocenjevanjem. Prav tako je vlagatelj na podlagi naročnikovega pojasnila po presoji Državne revizijske komisije lahko razumel, da je njegova ponudba nepopolna, kajti naročnik je v nadaljevanju svoje odločitve jasno zapisal, da se vlagateljeva ponudba iz Sklopa 1 in 2 izloča kot neprimerna.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala upravičenost naročnikovih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe iz Sklopa 1. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v Sklopu 1 kot predmet javnega naročil določil dobavo servietov. Naročnik je glede dobave blaga določil sledeče tehnične specifikacije: pod zaporedno št. 1 dobavo servietov 33x33, barvni enoslojni; pod zaporedno št. 2 pa dobavo servietov 27x30, beli, enoslojni. Pri tem so bili ponudniki, kakor to izhaja iz 6. točke razpisne dokumentacije, zavezani predložiti zahtevane deklaracije, navodila za uporabo, dermatološke teste, varnostne liste. Morali pa so predložiti tudi vzorce posameznega papirja, ki bodo naročniku služili v namen ocenjevanja primernosti ponudbe ponudnika-POGOJ. Kakor izhaja iz naročnikove dodatne obrazložitve, je glavni razlog, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz Sklopa 1, ta, da naročniku debelina ponujanega papirja ni ustrezala. Državna revizijska komisija pri tem naročnika najprej zgolj opozarja, da pri navajanju razlogov za izločitev ponudbe ni dopustno navajati ene razloge, pozneje v dodatni obrazložitvi pa popolnoma druge. Kljub temu Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da se je vlagatelj razlogi za izločitev seznanil, s čimer mu je tudi omogočena možnost izvrševanja pravice do pravnega varstva. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju z namenom razrešitev spora v dokazne namene vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da iz predloženih tehničnih listov izhaja, da vlagatelj ponuja zahtevana artikla, in sicer papirnate serviete velikosti 33x33 in 27x30, enoslojne, kakor je bila to naročnikova zahteva, zato Državna revizijska komisija ne more slediti naročnikovemu stališču, da mu debelina papirja ne ustreza. Naročnik namreč nikjer v tehničnih specifikacijah ni natančne določil debeline papirja ali njegove teže, ki je iz tehničnih listov sicer razvidna, zato tudi po presoji Državne revizijske komisije naročnik od ponudnikov ne more zahtevati dobavo več ali nekaj drugega, kakor pa je to bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano. Vlagatelj v svojem zahtevku upravičeno opozarja naročnika, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil nobenih dodatnih kvalitativnih pogojev, ki so v obravnavanem primeru bili razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, zaradi česar je takšna izločitev tudi po presoji Državne revizijske komisije neupravičena. Državna revizijska komisija je pri tem prav tako pregledala tudi vzorce in tehnične liste ter ugotovila, da predloženi artikli ustrezajo tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije, naročnik je namreč glede debeline papirja določil le zahtevo po enoslojenem papirju, med tem ko teže in debeline papirja ni eksplicitno določil. Iz tehnične dokumentacije ponujenih artiklov nadalje izhaja, da imata oba artikla certifikat ISO 9001 in ISO 14001, na podlagi česar Državna revizijska komisija ne more slediti naročnikovim argumentom, da so predloženi vzorci ponujenih artiklov vlagatelja premalo kvalitetni iz razloga, ker naročniku ne ustreza debelina papirja. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija glede Sklopa 1 sledila vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu in odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve ugovore glede ustreznosti ponujenih artiklov v Sklopu 2. Naročnik je glede ponujenih artiklov v svoji odločitvi navedel, da so ponujeni vzorci papirja kakovostno neustrezni, ker ne ustrezajo podajalnikom (Ultimaid) in se ti zaradi neustreznega papirja kvarijo in mašijo. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik pod Sklopom 2 Sanitarni in potrošni material zahteval več artiklov, pri čemer pa sta, kakor to izhaja tudi iz naročnikovih pojasnil, sporna le tista, ki sta namenjena za podajalnike, in sicer papirnate brisače (Ultimaid) bele-170 m in Toaletni papir 36/1 beli (Ultimaid). Naročnik je glede omenjena artikla podal podrobne tehnične specifikacije v odgovoru na vprašanje enega izmed ponudnikov, dne 25.8.2011 objavljenega na Portalu javnih naročil, in sicer: " Zanima nas natančnejši opis brisač Ultimaid (sklop 2,zap.št.3) in wc papirja Ultimaid (sklop 2, zap.št.6) - dolžina navitja ene role (koliko metrov), dolžina lističev, gramatura, vrsta materiala,..." Naročnik je pojasnil: "Brisače Ultimaid bele: Brisače v roli, bele, enoslojne, iz čiste celuloze, 21cm široke, 170m navitja, na roli je 755 lističev, teža lističa je 1x44g/m, teža role je 1551g. Vsaka rola je posebej ovita v papir. Pakiranje 6/1
Wc papir ultimaid: Wc papir v roli, beli, dvoslojni, iz čiste celuloze, širina 10cm, dolžina lističa 12cm, na eni roli je 100m navitja oz.800 lističev, teža lističa je 2x16,5g. Vsaka rola je posebej ovita v papir. Pakiranje 6/1." Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v Sklopu 2 glede zahteve po dobavi papirnatih brisač ponudil brisače proizvajalca Delt papir d.o.o., in sicer 170 navitja, teža lističa 1x44g/m, 21 cm široke, pakiranje 6/1. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tehničnih specifikacij proizvajalca prav tako izhaja, da znaša teža role 1,6 kg, kar pa odstopa od naročnikovih razpisnih zahtev (1551g). Na podlagi česar je Državna revizijska komisija tudi presodila, da za ustreznost ponujenega papirja izvedenskega mnenja ne potrebuje, saj že iz predloženih tehničnih specifikacij izhaja, da ponujeni artikel ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. Prav tako je naročnik zaradi že obstoječih podajalnikov predpisal, da mora biti na roli 755 lističev, medtem ko vlagatelj ponuja rolo z cca 770 lističev. Zaradi bistvenega odstopanja ponujenega artikla od tehničnih zahtev, je Državna revizijska komisija naročnikovi argumentaciji o neustreznosti vlagateljevih artiklov, in sicer da se naročnikovi podajalniki zaradi neustreznega papirja kvarijo in mašijo, v obravnavanem primeru v celoti sledila. Pri tem prav tako ni mogoče slediti vlagateljevemu stališču, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti 6. člen ZJN-2, ki naročnika zavezuje, da mora javno naročilo izvesti tako, da se z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, iz razloga, ker naročnik ni sprejel vlagateljeve ponudbe, ki je cenejša. Kajti, kakor je bilo že ugotovljeno zgoraj, je vlagatelj kljub cenovno ugodnejši ponudbi ponudil artikel, ki ne ustreza tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije, zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik postopal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve za Sklop 2, zavrnila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ponovno pregleda in oceni vlagateljevo ponudbo in sprejme odločitev o oddaji predmetnega naročila (79. in 80. člen ZJN-2).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 865,60 EUR, stroški po tar. št. 6002 v višini 20 EUR, vse povečano za 20% DDV in takso v višini 129,11 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v prvem delu ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 129,11 EUR, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Glede na dosežen uspeh (vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel le v Sklopu 1) je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 556,55 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pravnim varstvom, v višini 556,55 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na drugi strani je prav tako naročnik zahteval, da mu vlagatelj povrne stroške pravnega svetovanja v skladu z ZOdvT in na podlagi sklenjene pogodbe o svetovanju v višini 865,60 EUR povečano za 20% DDV, skupaj v znesku 1.038,72 EUR. ZPVPJN v četrtem odstavku 70. člena povrnitev stroškov naročniku s strani vlagatelja veže na zavrnitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da nastali stroški po višini niso izkazani. V spisovni dokumentaciji se sicer nahaja svetovalna pogodba, iz katere pa višina stroškov, nastalih v revizijskem in predrevizijskem postopku, ni razvidna in zato tudi ne more biti predmet presoje. Prav tako naročniku ni mogoče priznati odvetniških stroškov, saj slednji niso specificirani, na podlagi česar je Državna revizijska odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 13.2.2012


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana,
- OSNOVNA šOLA DANILE KUMAR, Godeževa ulica 11, Ljubljana,
- INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor,
- MAKOM TRGOVINA d.o.o., Koroška cesta 46, Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.