018-061/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-061/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nakup določenih zdravil", začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 23. 2. 2012

ODLOČILA

Predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila "Nakup določenih zdravil", se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Nakup določenih zdravil". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 19. 10. 2011, pod št. objave JN11982/2011 v Uradnem listu Evropske Unije, dne 22. 10. 2011, pod št. objave 2011/S 204-332247.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 14. 2. 2012, vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije. V vlogi je vlagatelj podal tudi predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, v katerem navaja, da bi nadaljevanje postopka pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo bistveno zmanjšalo učinkovitost pravnega varstva ter vsem udeležencem (naročniku in ponudnikom) povzročilo škodo. Vlagatelj in ostali ponudniki bi bili za zaščito svojih pravic primorani oddati ponudbo. S tem bi navedeno ravnanje škodno vplivalo na položaj vlagatelja, hkrati bi oddaja ponudbe ponudniku povzročila sicer (še) nepotrebne stroške (predložitev bančne garancije za resnost ponudbe, stroški pridobitve finančnih dokazil in priprave ostalih delov ponudbe itd.). Prav tako se po mnenju vlagatelja izpostavlja izredno velik riziko za vlagatelja, kolikor z vloženim zahtevkom za revizijo ne bi uspel ter hkrati ne bi oddal ponudbe. Nadaljevanje postopka javnega naročanja bi pomenilo nesorazmeren poseg v pravni položaj vlagatelja, s čimer bi se vnaprej determinirala slabša pozicija vlagatelja, oziroma bi se vlagatelja postavilo v nesorazmerno rizično pozicijo v smislu (ne)zmožnosti nadaljnjega konkuriranja na javnem razpisu. Vlagatelj izpostavlja tudi nastanek znatne škode naročniku, saj bi bilo potrebno v primeru ugoditve zahtevku za revizijo postopek oddaje javnega naročila v celoti ponoviti, kar je v očitnem nasprotju z načelom gospodarnosti (stroškovni vidik) in učinkovitosti (časovni vidik) javnega naročanja.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 2. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil predlog vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Ob tem še navaja, da vlagatelj predloga ni z ničemer argumentiral, zaradi česar predlaga zavrnitev predloga. Zavrnitev predloga po mnenju naročnika tudi ne bi v ničemer zmanjševala pravnega varstva vlagatelja, naročnik pa bo v skladu z zakonom odločil o zahtevku za revizijo, saj je v njegovem interesu, da se spor čim prej razreši.

Državna revizijska komisija je po proučitvi predloga vlagatelja in vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera odločila, da se predlogu vlagatelja ne ugodi.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da je osnovno pravilo nesuspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo, saj lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, pri čemer praviloma ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s pravnomočno odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru pri utemeljitvi predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila izhaja iz pravnega položaja vlagatelja (in ostalih ponudnikov), ki bi bil ob obstoječi razpisni dokumentaciji primoran oddati ponudbo še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo (s čimer bi lahko nastali nepotrebni stroški priprave ponudbe), oziroma, bi vlagatelj, kolikor ponudbe ne bi oddal, z zahtevkom za revizijo pa ne bi uspel, tvegal, da na razpisu ne bi mogel več konkurirati. Vlagatelj ob tem izpostavlja tudi možnost nastanka znatne škode naročniku (tako s stroškovnega kot časovnega vidika) v primeru ugoditve zahtevku za revizijo (ker bi moral postopek oddaje javnega naročila v celoti ponoviti).

Navedeni argumenti vlagatelja, po oceni Državne revizijske komisije, ne izkazujejo, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Vlagatelj je namreč vložil zahtevek za revizijo, ki ga bo naročnik (in Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN in, kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik sprejeti ustrezna ravnanja oziroma odpraviti posledice morebitnih ugotovljenih kršitev (s čimer bo učinek pravnega varstva dosežen). Učinkovitost pravnega varstva torej, ne glede na nadaljevanje postopka javnega naročanja (kar je sicer pravilo in ne izjema zakona), ne bo zmanjšana ali otežena.

Vlagatelj dejansko navaja le logične posledice nadaljevanja postopka javnega naročanja, ki so lahko tudi v tem, da v primeru izteka roka za prejem ponudb (ki je v konkretnem primeru sicer podaljšan do dne 3. 4. 2012, kar izhaja iz objave na portalu javnih naročil, dne 15. 2. 2012) ponudniki predložijo ponudbe (s čimer tvegajo stroške predložitve ponudb, kolikor bi se naročnik odločil spremeniti ali ponoviti razpis), oziroma se odločijo, da jih, glede na obstoječo razpisno dokumentacijo, ne bodo predložili (s čimer sicer tvegajo, da v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo ne bodo več imeli možnosti pridobitve javnega naročila). Vendar pa gre, po mnenju Državne revizijske komisije, za običajna in pričakovana tveganja ponudnikov, ki se pojavijo vsakokrat, ko je vložen zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije in morajo ponudniki nanje računati. Tovrstna tveganja pa se lahko pojavijo tudi v kasnejši fazi postopka javnega naročanja (ko npr. naročnik odstopi od izvedbe naročila). Enako velja ugotoviti glede navedb vlagatelja o možnosti nastanka znatne škode naročniku v primeru ugoditve zahtevku za revizijo, ker bi naročnik postopek zaradi ugoditve zahtevku za revizijo morebiti moral ponoviti, saj takšno (finančno in časovno) tveganje naročnika obstaja pri vsakem javnem naročilu in v vsaki fazi postopka (prav zaradi učinkovitega zagotavljanja pravnega varstva ponudnikov).

Posledice nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zato, zgolj zaradi navedenih tveganj (ki se kažejo v morebitnih stroških priprave ponudbe in stroških naročnika ter podaljšanju postopka javnega naročanja), po mnenju Državne revizijske komisije niso takšne, da bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva.

Ker Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera ni ugotovila, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva v tem postopku oddaje javnega naročila, predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

V Ljubljani, dne 23. 2. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- arhiv - tu