018-018/2012 Zdravstveni dom Ljubljana

Številka: 018-018/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "RTG FILMI" v sklopih 1: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik KODAK za zobni RTG" ter 2: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik AGFA za zobni RTG" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ABAKUS TRADING, d.o.o., Ljubljanska cesta 24a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.2.2012

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 28.12.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "RTG FILMI" v sklopih 1: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik KODAK za zobni RTG" ter 2: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik AGFA za zobni RTG", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JR-23/2011 z dne 16.12.2011.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka v višini 383,02 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnim obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 8.11.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "RTG FILMI". Javno naročilo je naročnik razdelil na tri sklope, oddaja pa ga po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Obvestilo o naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 12890/2011 z dne 10.11.2011.

Dne 5.12.2011 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri je med drugim ugotovil nepopolnost vlagateljeve ponudbe zaradi nepredložitve dokazila o izpolnjevanju pogoja iz točke 2.1.5 in izjave o izpolnjevanju sposobnosti za izvedbo naročila podizvajalca.

Na podlagi vlagateljevega telefonskega posredovanja in njegovega elektronskega poštnega sporočila z dne 7.12.2011 je naročnik dne 12.12.2011 tega po elektronski pošti in telefaksu pozval k posredovanju dodatnih pojasnil ter k dopolnitvi njegove ponudbe. Vlagatelj je na navedeni poziv odgovoril z vlogo z istega dne, ki jo je naročniku osebno dostavil dne 13.12.2011. Istega dne je naročnik vlagatelja po elektronski pošti in telefaksu ponovno pozval k dodatnim pojasnilom in dopolnitvi ponudbe. Na navedeni poziv je vlagatelj odgovoril z vlogama, ki ju je naročnik prejel dne 15.12.2011.

Dne 16.12.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JR-23/2011, ki predstavlja spremenjeno odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Iz navedenega dokumenta je razvidna naročnikova odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik KODAK za zobni RTG" odda ponudniku SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 1), v sklopu 2: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik AGFA za zobni RTG" pa ponudniku INTEREXPORT, d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, in sicer iz razloga, ker mu vlagatelj do zahtevanega roka, t.j. do dne 14.12.2011 do 12. ure, ni posredoval zahtevanih dopolnitev njegove ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.12.2011 na naročnika naslovil revizijski zahtevek. V njem zatrjuje, da je bila naročnikova zahteva za dopolnitev ponudbe oblikovana v nasprotju z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je vsebovala tako kratek rok, da ponudbe v tem času ni bilo mogoče dopolniti drugače, kot na način, na katerega jo je dopolnil vlagatelj. Slednji s tem v zvezi pojasnjuje, da je po prejemu prvotne odločitve o oddaji javnega naročila naročnika dne 9.12.2011 opozoril na nepravilnosti v tej. Na podlagi opozorila ga je naročnik dne 12.12.2011 po faksu pozval k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj je poziv prejel še istega dne, pozno popoldne, in je takoj pričel z aktivnostmi za dopolnitev ponudbe. Rok za dopolnitev ponudbe, ki ga je postavil naročnik, je bil nerealno kratek, in sicer je potekel dne 13.12.2011 ob 12.00 uri, kar predstavlja cca. 24 ur za izpolnitev naročnikovih zahtev. Kot dodatno je naročnik zahteval, da so vsi dokumenti v originalu ter, kot bi bilo ob zelo strogem branju možno razumeti naročnikovo zahtevo, temu dostavljeni do izteka roka (upoštevajoč torej prejemno teorijo). Vlagatelj pri tem izpostavlja, da je naročnik zahteval dokumente, ki se nanašajo na vlagateljevega podizvajalca, ki ima poslovni sedež v Luksemburgu, kar je naročnik lahko razbral tudi iz vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je bil nad nerealno kratkim rokom presenečen in je izbral edino možno varianto dopolnitve - dokumente, ki so se nahajali pri luksemburškem podizvajalcu, je od tega pridobil skenirane, prek elektronske pošte. Te dokumente je nato posredoval naročniku v pisni obliki in mu jih dostavil do roka, ki ga je določil naročnik. Da je rok za dopolnitev prekratek, je vlagatelj opozoril predstavnico naročnika. Naročnik je očitno spoznal utemeljenost opozorila ter je na podlagi tega vlagatelju še isti dan po elektronski pošti (ob 14.13 uri) in faksu posredoval novo zahtevo za dopolnitev, v kateri je poleg zahteve po predložitvi originalnih dokumentov navedel še dve dodatni zahtevi, in sicer zahtevo po dopolnitvi naslova stalnega prebivališča zakonitega zastopnika ter po pojasnitvi udeležbe podizvajalca. Naročnik je rok za dopolnitev ponovno določil na naslednji dan, t.j. na 14.12.2011 do 12.00 ure, pri čemer bi bilo ob strogem branju ponovno mogoče razumeti, da naročnik pričakuje, da bodo dokumenti do postavljenega roka že prispeli k njemu. Vlagatelj je ponovno, tokrat preko elektronske pošte, naročnika opozoril, da mu v navedenem roku dokumentacije iz Luksemburga ne more fizično dostaviti. Naročnik roka za dopolnitev ni podaljšal, zato se je vlagatelj odločil, da bo dopolnitev poskušal izvesti v postavljenem roku. Tako je dokumentacijo, s katero je razpolagal, posredoval naročniku v zahtevanem roku, hkrati pa je svojega podizvajalca, pri katerem je bil lociran preostanek ponudbene dokumentacije, prosil, da jo pošlje neposredno naročniku - odda na pošto v zahtevanem roku, t.j. do 14.12.2011 do 12.00 ure. Navedeno je nominirani podizvajalec tudi storil, saj je pošto oddal navedenega dne ob 10.30 uri, naročnik pa jo je prejel naslednji dan, t.j. dne 15.12.2011. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da je bil postavljen rok nerealen, da naročnikova dikcija "posreduje najkasneje doâ??" omogoča uporabo oddajne teorije ter da je sam naročniku dokumentacijo dostavil do postavljenega roka, njegov podizvajalec pa jo je v istem roku oddal na pošto. Vlagatelj zato predlaga, da se ugotovi, da sta bili obe dopolnitvi pravočasni s tem, ko sta bili do zahtevanega roka oddani na pošto, da je naročnik v konkretnem primeru navedel rok, ki je v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ter da je z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. V nadaljevanju revizijskega zahtevka se vlagatelj opredeljuje do preostanka naročnikove obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki se ne nanaša na vprašanje pravočasnosti vlagateljeve dopolnitve ponudbe. Vlagatelj dodaja še ugotovitev, da se je z oddajo svoje ponudbe očitno vključil v dolgotrajno ustaljen proces nabav naročnika pri točno določenih ponudnikih, kar izhaja tudi iz primerjave ponudbenih cen, ki pokaže, da prava konkurenca na tem področju še ne obstaja. Tako izbrana ponudnika kot vlagatelj namreč ponujajo isto blago, proizvedeno s strani istega proizvajalca, naročnik pa si po vlagateljevem mnenju močno prizadeva to blago po bistveno višji ceni pri izbranih ponudnikih. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu ugodi in se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih 1 in 2 razveljavi ter da naročnik ugotovi popolnost vlagateljeve ponudbe in mu predmetno javno naročilo v omenjenih sklopih tudi odda. Vlagatelj ravno tako zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik za sklop 1 je dne 5.1.2012 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka in te označil za neutemeljene.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 12.1.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi dokumenta naročnik tudi sam pojasnjuje dosedanji potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila in dopolnjevanja vlagateljeve ponudbe. Pri tem potrjuje, da je vlagatelja k dopolnitvi ponudbe prvič pozval dne 12.12.2011, po elektronski pošti ob 10.07 uri ter po faksu ob 10.09 uri, pri čemer mu je postavil rok za dopolnitev do 13.12.2011 do 12.00 ure. Zahteva po predložitvi obrazcev je bila oblikovana skladno z določili tretjega odstavka 2. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, iz česar je po naročnikovem prepričanju nedvoumno, da je morala dopolnitev k njemu priti do postavljenega roka. Vlagatelj je imel tako sledeč naročniku več ko en dan (26 ur) časa za dopolnitev ponudbe, glede na njegovo opozorilo naročniku v zvezi z odpravo nepopolnosti v njegovi ponudbi pa je lahko tudi upravičeno pričakoval, da ga bo naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je vlagateljeva dodatna pojasnila in dopolnitve prejel dne 13.12.2011 ob 11.15. Pri njihovem pregledu je ugotovil, da podpisi in žigi na dokumentih niso bili originalni, da je bil obrazec št. 4 pomanjkljivo izpolnjen ter da je bilo med podizvajalsko pogodbo, kot je bila predložena v ponudbi, in dodatnimi pojasnili podano neskladje glede deleža podizvajalca in glavnega izvajalca. Naročnik je posledično ugotovil, da so bile dopolnitve sicer pravočasne, vendar nepopolne in pomanjkljive in niso izpolnjevale njegovih zahtev. Naročnik pojasnjuje, da bi lahko vlagateljevo ponudbo že zaradi tega izločil iz nadaljnjega ocenjevanja, a je iz razloga, ker je želel odpraviti pomanjkljivosti in razjasniti vse nejasnosti in neskladja, vlagatelja dne 13.12.2011 po elektronski pošti (ob 14.12 uri) ter po faksu (ob 14.14 uri) ponovno pozval, da predloži zahtevo dokumentacijo v originalu, pravilno izpolnjeno ter da pojasni neskladje. Naročnik poudarja, da ni šlo za nove zahteve, kot trdi vlagatelj, temveč zgolj za odpravo pomanjkljivosti in razjasnitev nejasnosti in neskladij, ki so se pojavili z dodatnimi pojasnili in dopolnitvami vlagateljeve ponudbe. Naročnik dalje pojasnjuje, da zahtevanih pojasnil in dopolnitev do postavljenega roka, ki je potekel dne 14.12.2011 ob 12.00 uri, ni prejel, in sicer kljub temu, da je vlagatelja na navedeni rok opozoril tudi po elektronski pošti, ki mu jo je poslal dne 14.12.2011 ob 10.46 uri. Iz navedenega razloga je vlagateljevo ponudbo dokončno spoznal za nepopolno. Vlagateljev očitek, da je naročnik v konkretnem primeru navedel rok, ki je v nasprotju z 78. členom ZJN-2, je sledeč naročniku neutemeljen. Rok za dopolnitev ponudbe namreč določa naročnik, ki mora predloženo ponudbo izločiti, če je ponudnik v postavljenem roku ne dopolni. Ker ZJN-2 s tem v zvezi ne daje nikakršnih usmeritev ali podlag za določitev dolžine roka, ima naročnik glede tega popolno diskrecijo. Naročnik je predstavljene roke določil zaradi zagotavljanja javnega interesa, saj ima nemotena oskrba pomemben vpliv na zagotavljanje zdravstvenih storitev bolnikom. V nadaljevanju se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino vlagateljeve dopolnitve ponudbe z dne 15.12.2011 in te označuje za neutemeljene. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke o preferiranju izbranih ponudnikov, saj v primeru če bi to držalo, vlagatelja ne bi pozival k dopolnjevanju ponudbe. Naročnik pritrjuje vlagatelju v njegovi ugotovitvi, da zbrati dopolnitev ponudbe in jo odposlati v manj kot 24 urah ni preprosto, iz izkušenj z ostalimi ponudniki v drugih postopkih oddaje javnih naročil pa utemeljeno trdi, da je to možno in mogoče ter da ponudniki doslej s tem niso imeli težav. Naročnik je ravnal s potrebno skrbnostjo in je sledil potrebi po čim hitrejšem začetku poslovnega sodelovanja, zato je za dopolnitve določil rok, ki mu je to omogočil. Takšen rok je določil tudi zato, ker izhaja iz dejstva, da je dobavni rok v nujnih primerih en dan od prejema naročila na lokacijo naročnika in naj bi bil ponudnik zato sposoben ažurnega odzivanja. Poleg tega je bilo nujno določiti predstavljeni rok tudi iz razloga, ker je naročnik dne 5.12.2011 že sprejel odločitev, zoper katero se je rok za pravno varstvo iztekel dne 16.12.2011. Naročnik dodaja še, da je vlagatelj prvič, ko je dopolnil svojo ponudbo, sprejel razlago, da gre postavljeni rok razumeti po prejemni teoriji, drugič, ko mu rok ni odgovarjal, pa zagovarja oddajno teorijo, in sicer kljub temu, da ga je naročnik na rok opozoril tudi po elektronski pošti. Iz predstavljenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 13.1.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 17.1.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika iz dokumenta, s katerim je ta odločil o njegovem revizijskem zahtevku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji 1. in 2. sklopa predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na naročnikovo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepopolnosti.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi uvodoma ugotavlja, da iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JR-23/2011 z dne 12.1.2012 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz razloga, ker naj do izteka postavljenega roka ne bi prejel njene zahtevane dopolnitve. Naročnik v omenjenem dokumentu sicer omenja še druge razloge za domnevno nepopolnost vlagateljeve ponudbe, vendar pa teh ne navaja kot razlog za njeno izločitev, zato v predmetnem revizijskem postopku niso bili predmet obravnave.
Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal formalno nepopolno ponudbo. Med njima je dalje nesporno tudi, da je naročnik vlagatelja prvič pozval k pojasnitvi in dopolnitvi ponudbe z dokumentom z dne 12.12.2011, ki je bil vlagatelju istega dne poslan po elektronski pošti (ob 10.07 uri) in po telefaksu (ob 10.09 uri). Z navedenim dokumentom je naročnik od vlagatelja med drugim zahteval tudi predložitev dokumentacije, ki se nanaša na podizvajalca, kot rok za dopolnitev ponudbe pa je določil 13.12.2011 do 12.00 ure. Med vlagateljem in naročnikom je kot naslednje nesporno, da je vlagatelj naročniku dne 13.12.2011 ob 11.15 uri dostavil dopolnitev svoje ponudbe, ki pa ni vsebovala originalnih dokumentov, ki jih je podal podizvajalec v vlagateljevi ponudbi (obrazci 4, 5 in 9 ter priloga 5). Nesporno je tudi, da je naročnik vlagatelja z dokumentom z dne 13.12.2011, ki je bil vlagatelju poslan po elektronski pošti (ob 14.12 uri) ter po telefaksu (ob 14.14 uri) ponovno pozval k dopolnitvi ponudbe, med drugim s predložitvijo originalnih obrazcev za v vlagateljevi ponudbi nominiranega podizvajalca. Kot rok za dopolnitev ponudbe je določil 14.12.2011 do 12. ure. Kot slednje je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da je naročnik zahtevano pojasnilo in originalno dokumentacijo s strani vlagatelja prejel dne 15.12.2011, kar je naročnik štel za nepravočasno.

Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotavlja tudi, da je vlagatelj na naročnika dne 14.12.2011 ob 11.03 uri naslovil elektronsko poštno sporočilo, v katerem je predlagal, da naročniku zahtevana dokazila in pojasnila pošlje po elektronski pošti, da pa je do postavljenega roka "fizično nemogoče dostaviti zahtevane obrazce iz Luksemburga". Vlagatelj je zato predlagal, da tudi te naročniku pošlje po elektronski pošti, fizično pa naj bi jih ta prejel "jutri oziroma v petek" (domnevno 15. oz 16.12.2011). V odgovor na navedeno sporočilo je naročnik istega dne ob 11.34 uri vlagatelju poslal sporočilo, v katerem je poudaril, da je imel vlagatelj do roka za oddajo ponudb tri tedne časa, da sestavi popolno ponudbo in da mu je naročnik dal dodatno možnost ("in to ne samo eno") da to stori. Naročnik je ob tem tudi ponovil svoje zahteve glede roka za dopolnitev vlagateljeve ponudbe.

Iz določil prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim pritrjuje naročniku v njegovem stališču, da je pri določitvi dolžine roka za dopolnitev formalno nepopolnih ponudb načeloma avtonomen, saj 78. člen ZJN-2 s tem povezanih določil ne vsebuje. Državna revizijska komisija pa hkrati pojasnjuje, da je naročnikova avtonomija podvržena presoji, ali je naročnik z določitvijo roka za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe to tudi dejansko omogočil. V primeru, če naročnik določi nesorazmerno kratek rok za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, v katerem te že po naravi stvari ni mogoče dopolniti, je namreč potrebno ugotoviti, da naročnik, kljub temu da je formalno izdal poziv k dopolnitve ponudbe, njene dopolnitve ni omogočil. Takšno naročnikovo ravnanje pa je posledično neskladno z določili prvega odstavka 78. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da je naročnik v obeh svojih pozivih vlagatelju postavil nesorazmerno kratek rok za dopolnitev njegove ponudbe, in sicer v obeh primerih rok manj kot 24 ur. Ker je naročnik oba poziva vlagatelju poslal zgolj po elektronski pošti in po telefaksu, zaradi česar z dokazili o času vročitve teh pozivov vlagatelju ne razpolaga, je s tem v zvezi potrebno slediti vlagatelju, ki navaja, da je naročnikov prvi poziv prejel dne 12.12.2011 "pozno popoldne", kar je 24 ur ali manj pred iztekom postavljenega roka za dopolnitev ponudbe. Časa prejema drugega poziva vlagatelj sicer ne navaja, je pa spričo dejstva, da je naročnik tega nesporno odposlal dne 13.12.2011 ob 14.12 uri (oz. 14.14 uri), rok za dopolnitev vlagateljeve ponudbe vsekakor znašal manj kot 22 ur. Državna revizijska komisija s tem v zvezi kot prepričljive ocenjuje vlagateljeve navedbe, da v postavljenih rokih naročniku objektivno ni bilo mogoče dostaviti (vsaj) zahtevanih originalnih dokumentov, ki se nanašajo na v vlagateljevi ponudbi nominiranega podizvajalca IMA-X, s.a. Slednji ima namreč, kot je bilo naročniku znano že s prejemom vlagateljeve ponudbe, sedež v Luksemburgu, kar nedvomno vpliva na čas, potreben za pridobivanje zahtevanih originalnih dokumentov, potrjenih s strani omenjenega podizvajalca. Ker gre ob zapisanem ugotoviti tudi, da je vlagatelj naročnika še pred iztekom postavljenega roka za drugo dopolnitev ponudbe (ki naj bi ga vlagatelj zamudil) opozoril na navedeno dejstvo (vlagateljevo elektronsko poštno sporočilo naročniku z dne 14.12.2011 ob 11.03 uri), naročnik pa je na takšno opozorilo odgovoril s ponovitvijo svoje zahteve po tem, da mora biti dopolnitev izvedena do postavljenega roka (naročnikovo elektronsko poštno sporočilo vlagatelju z dne 14.12.2011 ob 11.34 uri), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagatelju ni omogočil dopolnitve njegove formalno nepopolne ponudbe v skladu z določili 78. člena ZJN-2. Roki, ki jih je naročnik postavil vlagatelju za dopolnitev ponudbe, njene dejanske dopolnitve po mnenju Državne revizijske komisije namreč objektivno niso omogočali.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe zaradi zamude roka za njeno dopolnitev neskladna z določili prvega odstavka 78. člena ZJN-2, naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila pa posledično neskladna z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 28.12.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "RTG FILMI" v sklopih 1: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik KODAK za zobni RTG" ter 2: "originalni RTG filmi vezani na tiskalnik AGFA za zobni RTG", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JR-23/2011 z dne 16.12.2011.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka sprejme z ZJN-2 skladno odločitev, s katero bo oddal javno naročilo ali pa drugače zaključil predmetni postopek oddaje javnega naročila. V primeru potrebe po odpravi formalnih pomanjkljivosti v prejetih ponudbah naj naročnik odpravo teh omogoči ob spoštovanju določil prvega odstavka 78. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval povrnitev stroškov, nastalih s postopkom, in sicer takse v višini 383,02 EUR.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, ugodila tudi vlagateljevi zahtevi po povrnitvi potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 383,02 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 7.2.2012


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana,
- ABAKUS TRADING, d.o.o., Ljubljanska cesta 24a, Kranj,
- SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- INTEREXPORT, d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.