018-438/2011 Elektro Primorska, d.d.

Številka: 018-438/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 5: "Izolator", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CEBRA, d.o.o., Ribnik 9b, Kisovec, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Tomislav Biber, Pleteršnikova 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper kršitve naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, d.d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 3. 2. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o tem, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma v postopku oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 5: "Izolator", kot izhaja iz Obvestila o spremembi odločitve naročnika o izidu javnega naročila v sklopu 5, izdanega dne 7. 11. 2011.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 3.384,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 5: "Izolator".

Obrazložitev

Naročnik je dne 1. 4. 2011 izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 7. 2011, pod št. objave JN7814/2011 in v Uradnem listu EU, dne 16. 7. 2011, pod št. objave 2011/S 135-225090.

Naročnik je dne 19. 10. 2011 sprejel Obvestilo o izidu javnega naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da v sklopu 5: "Izolator" sklene okvirni sporazum z vsemi tremi ponudbami, prejetimi v tem sklopu.

Naročnik je dne 7. 11. 2011 sprejel Obvestilo o spremembi odločitve naročnika o izidu javnega naročila v sklopu 5, s katerim je ponudnike obvestil, da se okvirni sporazum sklene s ponudnikoma TEHMAR, d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor in IZOELEKTRO, d.o.o., Limbuška cesta 2, Limbuš, ne pa z vlagateljem.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 11. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev, da mu ne prizna sposobnosti za sklenitev okvirnega sporazuma v sklopu 5. Zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS) in prakso Državne revizijske komisije, ker vlagatelju ni omogočil odprave formalnih pomanjkljivosti ponudbe. Vlagatelj ne nasprotuje ugotovitvam naročnika, da v ponudbi ni predložil kopije poročila akreditiranega laboratorija in fotografij za ponujene artikle v sklopu 5, vendar meni, da gre za pomanjkljivosti, ki jih je treba šteti za formalno nepopolnost in bi zato moral naročnik vlagatelj pozvati na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj pojasni prakso Državne revizijske komisije v zvezi z dopolnjevanjem formalno nepopolnih ponudb in navede, da je za sklop 5 predložil ponudbo, ki je izpolnjevala vse vsebinske pogoje iz razpisne dokumentacije, v ponudbi pa je bil predmet javnega naročila v celoti določen, saj je ponudba za vsak ponujeni artikel vsebovala vse zahtevane podatke (proizvajalca, tip, vrsta izvedbe, napetostni nivo, material, zgornjo in spodnjo potrditev). Prav tako je vlagatelj pravilno in v celoti ponudil količine ter podal cene na enoto brez DDV in cene za celotno količino brez DDV. Vlagatelj razpolaga z zahtevanim poročilom akreditiranega laboratorija in fotografijami za ponujene artikle, vendar je navedena dokazila pomotoma pozabil priložiti v ponudbi. Vlagatelj še pojasni, da je dejstvo, da razpolaga z navedenimi dokazili, tudi delno razvidno iz njegove ponudbe, in sicer iz dela, v katerem vlagatelj navaja, da ima za vse artikle dokument o tipskem preizkusu proizvoda (dokumentacija iz točke 8 ponudbe). Poleg tega vlagatelj izpostavlja, da v svoji ponudbi ponuja artikle proizvajalca, ki je v tem postopku javnega naročanja predložil popolno ponudbo, torej je predložil tudi poročilo akreditiranega laboratorija za svoje izdelke, zato bi naročnik lahko vedel, da so ponujeni artikli vlagatelja ustrezno testirani in da vlagatelj razpolaga s poročili akreditiranega laboratorija. Vlagatelj še pojasni, da ima poročilo akreditiranega laboratorija o testiranju izdelkov podobno funkcijo kot certifikat o skladnosti izdelkov (glede pomanjkanja tega pa je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da gre za formalno nepopolno ponudbo), tovrstna dokumentacija pa pojasnjuje določene lastnosti predmeta javnega naročila. V konkretnem primeru predložitev poročila zato ne bi predstavljala spremembe tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, temveč bi šlo le za pojasnjevanje in dopolnjevanje načina izpolnjevanja naročnikove zahteve v zvezi s predmetom javnega naročila.

Ponudnik IZOELEKTRO, d.o.o., Limbuška cesta 2, Limbuš, za katerega je naročnik odločil, da sklene okvirni sporazum v sklopu 5 (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), se je z vlogo z dne 28. 11. 2011 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da ne drži trditev vlagatelja, da njegova ponudba za vsak ponujeni artikel vsebuje vse zahtevane podatke, saj vlagatelj v tabelah za izolatorje pri določenih artiklih ni vnesel vseh podatkov. Izbrani ponudnik se ne strinja z mnenjem vlagatelja, da pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil naročnik v ponudbi vlagatelja, predstavljajo formalno nepopolno ponudbo. Naročnik je zahteval, da mora ponudnik v sklopu 5 ponuditi blago, za katerega je v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU), akreditiran laboratorij izvedel meritve vertikalne sile rušitve, ponudnik pa je navedeno moral dokazati s podpisom izjave in predložitvijo kopije poročila akreditiranega laboratorija. Naročnik je v ponudbenem predračunu zahteval vertikalno sile rušitve, ki mora biti večja ali enaka 9 kN, s poročilom pa bi naročnik te podatke preveril. Vlagatelj ni podal zahtevanega podatka o vertikalni sili rušitve, niti ni predložil poročila akreditiranega laboratorija EU o meritvi vertikalne sile rušitve. Naročnik je prav tako zahteval, da mora ponudnik za sklop 5 predložiti fotografije kompozitnih izolatorjev, na katerih morajo biti predpisane tehnične zahteve ponujenih izolatorjev, število reber, ponudnik pa je to potrdil s predložitvijo ustreznih fotografij. Vlagatelj ni podal zahtevanega podatka, niti ni predložil ustreznih fotografij. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja s prepričanjem vlagatelja, da bi naročnik moral vedeti, da so ponujeni artikli vlagatelja ustrezno testirani, ker naj bi izbrani ponudnik bil proizvajalec teh artiklov. Izbrani ponudnik ponuja drugačen tip izolatorjev v ponudbenem predračunu. Izbrani ponudnik na koncu še opozori, da vlagatelj z izbranim ponudnikom, čigar proizvode ponuja, nima sklenjene veljavne pogodbe za izvedbo tega posla in ne more dobiti materiala za realizacijo direktno, niti preko kateregakoli drugega komitenta. Kot dokaz izbrani ponudnik predloži izjavo z dne 28. 11. 2011.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 12. 2011 podal pripravljalno vlogo, s katero je naročnika opozoril na napačno vročanje ter se izjasnil o navedbah izbranega ponudnika. Pri tem tudi izpostavi, da so navedbe in dokazi izbranega ponudnika (izjava), ki so izven razlogov za izločitev ponudbe vlagatelja in izven navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, neutemeljene in prepozne, saj bi izbrani ponudnik oziroma naročnik te nepravilnosti moral uveljavljati do sprejema spremembe odločitve o izidu javnega naročila.

Naročnik je dne 14. 12. 2011 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja. Naročnik se ne strinja z navedbami vlagatelja, da je njegova ponudba zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti formalno nepopolna, ampak vztraja pri ugotovitvi, da je ponudba vlagatelja neprimerna in posledično nepopolna, ker ne izpolnjuje pogojev iz točke 18 in 19 razpisne dokumentacije. Narava pomanjkljivosti je po prepričanju naročnika takšna, da bi lahko vplivala na tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato naročnik, glede na 82. člen ZJNVETPS, ne sme dopustiti naknadne spremembe ponudbe. Naročnik še opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predložil nobenega dokaza, da razpolaga z manjkajočimi ponudbenimi dokumenti, ampak se zgolj sklicuje na ponudbo izbranega ponudnika in na njegove artikle in dokazila, pri čemer pa izbrani ponudnik ne ponuja enakih artiklov kot vlagatelj.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 12. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Pri tem vztraja pri navedbah, ki jih je podal v zahtevku za revizijo in poudari, da z manjkajočimi dokazili v nobenem primeru ne bi spreminjal tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, ampak bi tehnične specifikacije le dokazoval. Sicer pa bi naročnik šele po dopolnitvi ponudbe lahko ocenil, če je vlagatelj spremenil ta del ponudbe. Vlagatelj tudi nasprotuje naročniku v tem, da bi moral v zahtevku za revizijo dokazati, da razpolaga z manjkajočimi dokazili, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev odločitve o izidu javnega naročila in vrnitev postopka v fazo preverjanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik bo izpolnjevanje pogoja pri vlagatelju ugotavljal šele v ponovljenem delu postopka javnega naročanja. Kljub temu vlagatelj iz previdnosti prilaga kot dokaz manjkajočo kopijo poročila akreditiranega laboratorija in fotografije ponujenih artiklov, s čimer dokazuje, da z dokumenti razpolaga in je z njimi razpolagal že v trenutku oddaje ponudbe. S sklicevanjem na ponudbo izbranega ponudnika pa je vlagatelj želel le opozoriti na dejstvo, da je vsebinsko izpolnjevanje zahtev iz 18. in 19. točke razpisne dokumentacije deloma že izhajalo iz ponudbenih dokumentov.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 12. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in v predrevizijskem postopku, v katero je v dokazne namene vpogledala Državna revizijska komisija.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v 18 sklopih, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti. Med strankama je v revizijskem postopku spor, ali je naročnik pri odločitvi o tem, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma v sklopu 5 (v katerem je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe), iz razloga, ker je ugotovil, da je njegova ponudba neprimerna in nepopolna, ravnal skladno z ZJNVETPS, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z neprimernimi in posledično nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku, katerega namen je skleniti okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti, presojati ob upoštevanju 38. člena ZJNVETPS in prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona. Okvirni sporazum se lahko sklene tudi na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka. Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik je pravila za izbor strank okvirnega sporazuma določil v 1. točki Navodil ponudnikom (v nadaljevanju: navodila) in pri tem navedel, da bo v tej fazi sklenil okvirne sporazume z vsemi ponudniki, ki bodo oddali popolno ponudbo, v skladu z določili tega razpisa, za obdobje štirih let. Pri vseh sklopih, razen v sklopih 6 in 15, bo naročnik že v tej fazi izvedel povpraševanje po cenah, na podlagi dobljenih cen pa bo naročnik predvidoma 6 mesecev kupoval pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezen sklop in bodo izpolnjevali pogoje iz tega razpisa.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o izidu naročila, je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno, ker je ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni predložil kopij poročil akreditiranega laboratorija za vse ponujene artikle v sklopu 5 ter fotografij ponujenih artiklov v navedenem sklopu. Navedeno dejstvo med strankama tudi ni sporno. Vendar pa naročnik meni, da ponudba vlagatelja iz navedenega razloga ne izpolnjuje pogojev iz 18. in 19. točke navodil in je zato neprimerna (in nepopolna), saj gre za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zaradi česar naročnik ne bi smel dopustiti spremembe tega dela ponudbe. Vlagatelj pa zatrjuje, da navedene pomanjkljivosti predstavljajo formalno nepopolno ponudbo in bi ga naročnik moral najprej pozvati na dopolnitev ponudbe.

Naročnik je v okviru pogojev za preverjanje sposobnosti, poglavja o tehnični in kadrovski sposobnosti, v točki 18 in 19 navodil, postavil naslednje pogoje:

"18. Za sklop 5 - Izolatorji, ponudnik mora ponuditi blago, za katerega je v EU akreditiran laboratorij izvedel meritve vertikalne sile rušitve. Ponudnik potrdi izpolnjevanje s podpisom izjave v obrazcu P-2 "Prijava" ter predložitvijo kopije poročila akreditiranega laboratorija.

19. Za sklop 5 - Izolatorji, ponudnik mora predložiti fotografije kompozitnih izolatorjev, na katerih morajo biti predpisane tehnične zahteve ponujenih izolatorjev - število reber. Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s predložitvijo ustreznih fotografij."

Iz zakonskih pravil o dopustnih dopolnitvah ponudbe v 82. členu ZJNVETPS izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno takojšnjo izločitev. Če je ponudba formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev. Formalno nepopolna ponudba je skladno z 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS, saj ponudnik pri dopolnjevanju ponudbe ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni navedel, da bi ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja morebiti vplivale na razvrstitev ponudbe vlagatelja glede na merilo (ki je bilo v obravnavanem primeru najnižja cena) oziroma, da bi vlagatelj z dopolnitvijo tega dela ponudbe spreminjal svojo ceno na enoto, vrednosti postavk ali skupno vrednost ponudbe ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.


Naročnik je pri utemeljivi svoje odločitve izhajal iz prepričanja, da gre za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zaradi česar naročnik ne bi smel dopustiti spremembe tega dela ponudbe.

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi ni pojasnil, kako naj bi vlagatelj z dopolnitvijo ponudbe spreminjal del ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije, oziroma katere konkretne tehnične specifikacije naj bi se s tem spremenile. Naročnik je namreč s postavljenimi zahtevami v točki 18 in 19 navodil preverjal tehnično sposobnost ponudnika v smislu 48. člena ZJNVETPS. ZJNVETPS sicer ne konkretizira, na kakšne načine naročnik lahko zahteva od ponudnikov izkazovanje tehnične sposobnosti, vendar pa je navedeno mogoče smiselno interpretirati s pomočjo določbe 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki v drugi alineji j) točke drugega odstavka navaja, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnika in s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi. Da gre za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnika, izhaja tudi iz naročnikovih navodil v konkretnem primeru, saj je slednji zahtevi iz 18. in 19. točke navodil postavil v okviru poglavja Tehnična in/ali kadrovska sposobnost (strani od 8 do 11 razpisne dokumentacije).

Iz navedenega po oceni Državne revizijske komisije izhaja, da je treba pritrditi vlagatelju v tem, da bi vlagatelj z manjkajočimi ponudbenimi dokazili zgolj dokazoval tehnične lastnosti predmeta, ki jih je že moral navesti v drugih ponudbenih dokumentih (obrazec P-5 Specifikacije in cenik), naročnik pa zato (še) ni mogel še zaključiti, da bi vlagatelj z dopolnjevanjem ponudbe tehnične specifikacije tudi spreminjal (navedeno bi lahko presojal šele po prejemu dopolnitve ponudbe).

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, pa iz določb ZJNVETPS (in ZJN-2) ne izhaja, da ponudnik ne bi smel predmeta ponudbe (ki ga v ponudbi jasno določi in opiše) naknadno pojasnjevati z zahtevanimi vzorci, fotografijami, certifikati. Ponudnik predmeta ponudbe z dopolnjevanjem ponudbe ne sme spreminjati ali nadomestiti z nečim drugim (na primer v odločitvi št. 018-11/2009, kjer ponudnik ni predložil prospektnih materialov, vzorcev in podobno za predmet ponudbe, v odločitvi št. 018-85/2010, kjer ponudnik ni predložil potrdila proizvajalca opreme o servisiranju in certifikata za ponujeno opremo, v odločitvi št. 018-249/2011, kjer ponudnik ni predložil zahtevane kopije tipskega atesta za ponujeni vodnik).

Ob tem so tudi neutemeljena in v nasprotju z zakonskimi pravili postopka javnega naročanja stališča naročnika (navedena v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo), da bi vlagatelj moral v zahtevku za revizijo predložiti dokazila, da razpolaga z manjkajočimi dokazili iz ponudbe in da izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije. Dopolnjevanje ponudbe je namreč postopek, ki ga naročnik in ponudnik izvedeta v postopku oddaje javnega naročila (na podlagi česar naročnik potem tudi oceni ustreznost dokazil in popolnost ponudbe), ne pa v postopku pravnega varstva, ki je namenjen zatrjevanju kršitev naročnika. Zato vlagatelj v konkretnem primeru ni bil dolžan z zahtevkom za revizijo dokazati, da razpolaga z manjkajočimi ponudbenimi dokazili.

V zvezi z navedbami izbranega ponudnika pa Državna revizijska komisija še izpostavlja, da v revizijskem postopku presoja zakonitost naročnikovega ravnanja in v tem okviru odločitve o (ne)oddaji naročila zgolj ob presoji razlogov, ki jih naročnik navede v odločitvi o oddaji naročila in s katerimi se ponudnik seznani. Zato v konkretnem primeru ne morejo biti predmet presoje tiste pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja (na katere opozarja izbrani ponudnik), ki niso bile navedene v izpodbijani odločitvi o izidu naročila.

Ker naročnik v izpodbijani odločitvi ni pojasnil, kako naj bi vlagatelj z dopolnitvijo ponudbe na način, da bi predložil zahtevano kopijo poročila akreditiranega laboratorija in fotografije ponujenih artiklov, spreminjal ponudbo v delih, kjer je to z zakonom prepovedano, Državna revizijska komisija pa ocenjuje, da navedena dopolnitev ponudbe ne bi povzročila nedopustnih sprememb, je treba zaključiti, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, ker je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno.

Državna revizijska komisija je, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o tem, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma v postopku oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 5: "Izolator", kot izhaja iz Obvestila o spremembi odločitve naročnika o izidu javnega naročila v sklopu 5, izdanega dne 7. 11. 2011.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponovno prouči možnosti dopolnitve ponudbe vlagatelja 82. členom ZJNVETPS ter nato po morebitni pridobljeni dopolnitvi ponudbe le-to ponovno preveri in oceni (tudi z vidika, ali je prišlo do nedopustnih sprememb) ter nato sprejme ustrezno odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma z vlagateljem, skladno z določili ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.400,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 3.384,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni, medtem ko je pričetek paricijskega roka priznala od prejema tega sklepa in ne od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo ter posledično priznala tudi obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega paricijskega roka. Naročnik namreč ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči tudi o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.384,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v sklopu 5: "Izolator", ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJNVETPS, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 3. 2. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- ELEKTRO PRIMORSKA, d.d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica
- Odvetnik Tomislav Biber, Pleteršnikova 32, Ljubljana
- TEHMAR, d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor
- IZOELEKTRO, d.o.o., Limbuška cesta 2, Limbuš
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana