018-017/2012 Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba strokovnega nadzora in koordinacija pri izgradnji šolskega hotela Astoria- 2. faza" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lokainženiring, d.o.o., Kapucinski trg 7, škofja Loka, ki ga zastopa odvetnica Petra Jereb, Nazorjeva 3, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova cesta 32, Bled (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.2.2012

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 13.12.2011 se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Izvedba strokovnega nadzora in koordinacija pri izgradnji šolskega hotela Astoria- 2. faza", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN12458/2011 z dne 28.10.2011.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.986,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.10.2011 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "Izvedba strokovnega nadzora in koordinacija pri izgradnji šolskega hotela Astoria- 2. faza". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN12458/2011 z dne 28.10.2011.

Dne 29.11.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku SAVA IP, d.o.o., Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je bila vlagateljeva ponudba po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe uvrščena na drugo mesto. Naročnik je vlagatelju namreč priznal le eno izmed treh priglašenih referenc, saj naj pri dveh izmed referenc ne bi šlo za hotelska objekta.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.12.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da naročnik v postopku ni izbral ekonomsko najugodnejše ponudbe skladno s kriteriji razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč pri ovrednotenju kriterija "izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", upošteval le tiste izmed priglašenih referenc, ki predstavljajo izkušnje pri vodenju oz. koordinaciji izgradnje hotelskih objektov, ki so bili delno sofinancirani iz EU sredstev, čeprav je iz razpisne dokumentacije razvidno, da bi moral upoštevati vse objekte, ki so bili sofinancirani iz teh sredstev. Zaradi nepravičnega ovrednotenja meril je vlagateljeva ponudba po navedenem merilu prejela le 10 točk in tako skupno dosegla 80 točk. V kolikor bi naročnik pravilno uporabil predstavljeno merilo, pa bi vlagateljeva ponudba po tem morala prejeti 30 točk in skupno 100 točk ter bi tako morala biti izbrana kot ekonomsko najugodnejša. V utemeljitev navedenega se vlagatelj sklicuje na navedbo meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je bila podana v objavi javnega naročila na Portalu javnih naročil, na opredelitev meril v 6. točki razpisne dokumentacije (stran 24), na točko 6.2. razpisne dokumentacije ter na Prilogo št. B. Po mnenju vlagatelja je naročnik na vseh navedenih mestih določil, da bo upošteval referenčne projekte, financirane iz EU sredstev, ne glede na njihovo vsebino. V kolikor je naročnik v okviru obravnavanega merila nameraval upoštevati le izkušnje pri projektih, katerih vsebina je izgradnja hotelskih objektov, bi moral to izrecno in jasno navesti tako v objavi javnega naročila, kot v predstavljenih delih razpisne dokumentacije. Ker tega ni storil, pa predstavljajo sledeč vlagatelju izkušnje pri koordiniranju/vodenju izgradnje hotelskih objektov dodatno merilo, ki se uporabi le v tistih primerih, ko več ponudnikov doseže enako število točk po obeh glavnih merilih. Vlagatelj izpostavlja, da je v svoji ponudbi navedel tri projekte, ki so bili sofinancirani iz EU sredstev, pri čemer vsebina dveh ni bila izgradnja hotelskega objekta. Vlagatelj izpostavlja tudi, da so razpisno dokumentacijo enako kot on očitno razumeli tudi ostali ponudniki, saj so tudi ti v svojih ponudbah na obrazcu B navedli projekte, ki se ne nanašajo na izgradnjo hotelskih objektov. Vlagatelj se ne strinja z argumentom naročnika, da obrazec B ni več sestavni del navodil za oddajo ponudb, zaradi česar naj dikcija na tem obrazcu ne bi mogla prevladati nad naročnikovimi navodili iz točke 6. Sledeč vlagatelju so ponudniki namreč dolžni upoštevati celotno dokumentacijo, vključno z objavo javnega naročila. Vlagatelj dalje izpostavlja, da morajo biti merila, skladno s četrtim odstavkom 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), opisana in ovrednotena tudi v obvestilu o javnem naročilu. Izraža pa tudi mnenje, da bi bilo obravnavano merilo v primeru, če bi ga razlagali na način, kot to počne naročnik, diskriminatorno (in kot takšno neskladno z določili že omenjenega četrtega odstavka 48. člena ZJN-2) ter neskladno z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2. Upoštevajoč zapisano je sledeč vlagatelju jasno, da je izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila nepravilna, saj ni bila izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podredno pa celoten predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik je dne 20.12.2011 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Odločitev o zavrnitvi revizijskega zahtevka" z dne 12.1.2012, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa ni ugodil niti vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje, da je v točki 6.2. razpisne dokumentacije merilo "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", opisal povsem jasno. V okviru tega merila je določil tudi dodatno merilo, in sicer za primer, če bi dva ponudnika imela isto število točk. Za dodatno merilo se je odločil na podlagi predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, kjer se je primerilo prav to. Naročnik izpostavlja, da je v točki 6 oz. podtočki 6.2. postavil jasna in natančna navodila, katere projekte bo točkoval v okviru obravnavanega merila, ter celo namen postavitve merila. Naslov merila zahteve po hotelskih objektih sicer ne odraža, vendar pa je opis merila nedvoumen. Naslov merila je potrebno brati skupaj z njegovim opisom in navodili za izpolnjevanja obrazca B. Slednji je sicer samo obrazec in ni več sestavni del navodil za oddajo ponudb, zato dikcija na tem obrazcu ne more prevladati nad naročnikovimi navodili iz točke 6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. Dikcija iz tega obrazca je sicer nekoliko drugačna od dikcije v podtočki 6.2., vendar pa z njo po naročnikovem prepričanju ni v nasprotju. Vlagatelj sledeč naročniku tako ni imel nobene pravne podlage, da bi lahko zaključil, da bo naročnik v okviru točke 6.2. priznal vse projekte, financirane iz EU sredstev, in ne samo hotelskih objektov. Naročnik ob tem pojasnjuje, da je enak način uporabil tudi pri ostalih obrazcih razpisne dokumentacije, kjer je v navodilih določil pogoje, v obrazcih pa dikcij ni prepisoval v celoti. Kljub temu vlagatelj pri teh delih dokumentacije ni imel težav in jih ni napačno razumel. Naročnik zavrača tudi očitke o tem, da je z vsebino objave javnega razpisa na Portalu javnih naročil kršil določila četrtega odstavka 48. člena ZJN-2. S tem v zvezi naročnik pojasnjuje, da je obravnavano merilo, skladno z zakonom, opisal in ovrednotil v razpisni dokumentaciji. V kolikor vlagatelj meni, da merila v obvestilu o javnem naročilu in razpisni dokumentaciji niso enaka, pa gre pri tem za zahtevek, ki se nanaša na vsebino objave oz. razpisne dokumentacije. V nadaljevanju obrazložitve naročnik pojasnjuje, da je v predhodnem postopku oddaje istega javnega naročila merilo "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev" definiral na način, kot ga razlaga vlagatelj. V novem postopku pa je naročnik merilo spremenil in je eksplicitno zahteval hotelske objekte, kar pa je vlagatelj očitno spregledal. Naročnik poudarja, da je vlagatelj prepozen z uveljavljanjem domnevnih kršitev razpisne dokumentacije in objave, saj bi moral te uveljavljati do roka za oddajo ponudb. V izogib nejasnostim pa naročnik pojasnjuje, da je na Portalu javnih naročil v objavi obvestila o javnem naročilu objavil samo naslov meril, ki pa ne odraža celotne vsebine meril. Portal javnih naročil je sledeč naročniku namreč namenjen usmeritvi ponudnikov na relevantno razpisno dokumentacijo, kjer so vsi pogoji in merila dodatno določeni. Zaradi navedenega na podlagi objave na Portalu ni mogoče sklepati, kakšna je vsebina merila. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 13.1.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 18.1.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je spor glede zakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila oz. glede zakonitosti celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer vezano na naročnikovo uporabo merila "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev" pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe.

Z vpogledom v objavo javnega razpisa v predmetnem postopku oddaje javnih naročil na Portalu javnih naročil (objava št. JN12458/2011 z dne 28.10.2011) gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko IV.2.1) Merila za oddajo določil:

"Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
1. najnižja ponujena cena. Pondeniranje: 70
2. izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev. Pondeniranje: 30"

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb pod točko "6. Merila za izbor" med drugim določil, da je merilo za izbor izvajalca "ekonomsko najugodnejša ponudba" ter da je to merilo sestavljeno iz merila "Najnižja ponujena cena", po katerem lahko ponudba prejme največ 70 točk, ter merila "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", po katerem lahko ponudba prejme največ 30 točk.

Pod točko 6.2. Navodil ("Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev") pa je naročnik določil:

"V okviru tega merila se ocenjujejo izkušnje pri vodenju/koordiniranju izgradnje hotelskih objektov, ki so bili v celoti ali delno financirani iz EU sredstev. Kot sredstva EU se štejejo vsi viri, pridobljeni iz evropskih institucij. Namen tega merila je dati prednost ponudnikom, ki imajo izkušnje s pripravo poročil in zahtevkov za črpanje evropskih sredstev pri izgradnji hotelov. Naročnik bo ponudnikom v okviru tega merila priznal točke, v kolikor se je vodenje/ koordinacija izgradnje hotelskega objekta, ki je bil v celoti ali delno financiran iz EU sredstev, odvijala v zadnjih 5 letih pred oddajo ponudbe.

Merilo izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev ima 30% uteži v ocenjevanju - iz tega merila je možno doseči 30 točk. število točk za konkretnega ponudnika se bo izračunalo na naslednji način:

Za. št. Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev število točk
1 Nobena Izkušnje 0
2 Vsaj ena Izkušnja 10
3 Vsaj dve izkušnji 20
4 Vsaj tri izkušnje 30

Naročnik bo pri ocenjevanju v okviru tega merila upošteval podatke in dokazila iz obrazca meril B.

V primeru, da bosta imela dva ali več ponudnikov isto skupno število točk, bo naročnik izbral popolno ponudbo ponudnika, ki bo imel nižjo ponudbeno ceno. V primeru, da bosta imela dva ali več ponudnikov isto število točk v zvezi s ceno ter v zvezi s projekti, financiranimi iz EU sredstev, bo naročnik izbral popolno ponudbo ponudnika, ki bo imel v okviru izkušenj s projekti, financiranimi iz EU sredstev več projektov, ki se nanašajo na hotelske objekte."

Kot slednje gre z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotoviti, da je naročnik na obrazcu "PRILOGA št. B" ("B. OBRAZEC MERILA") med drugim določil:


"II. Merilo izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev

V okviru tega merila se ocenjujejo izkušnje pri vodenju/koordinaciji projektov, ki so bili v celoti ali delno financirani iz EU sredstev. Kot EU sredstva se štejejo vsi viri, pridobljeni iz evropskih inštitucij. Namen tega merila je dati prednost ponudnikom, ki imajo izkušnje s pripravo poročil in zahtevkov za črpanje evropskih sredstev. Naročnik bo ponudnikom v okviru tega merila priznal točke, v kolikor se je vodenje/koordinacija projekta, ki je bil v celoti ali delno financiran iz EU sredstev odvijala v zadnjih 5 letih pred oddajo ponudbe."

V tabelo, ki je sledila navedenemu opisu, so morali ponudniki vpisati naslednje podatke: "naziv projekta, financiranega iz EU sredstev", "izvajalec oziroma naročnik projekta, financiranega iz EU sredstev in številka pogodbe med naročnikom ter ponudnikom", "vir/evropska inštitucija, iz katerega so se pridobivala EU sredstva in postavka črpanja" ter "časovni okvir izvedbe projekta, financiranega iz EU sredstev".

Iz določil prvega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da lahko naročnik odda naročilo na podlagi najnižje cene ali pa na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila. Iz določil tretjega odstavka istega člena dalje izhaja, da morajo biti v primeru, kadar naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, ta enaka. Iz določil četrtega odstavka 48. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Iz določil petega odstavka 48. člena ZJN-2 pa izhaja, da mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik merilo "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev" v različnih delih razpisne dokumentacije opredelil različno, zaradi česar je to merilo nejasno in ne omogoča objektivnega vrednotenja ponudb.

V zvezi z zapisanim gre najprej pritrditi naročniku v njegovem stališču, da mu v obvestilu o javnem naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil, navedenega merila ni bilo potrebno opisovati, saj skladno z določili 48. člena ZJN-2 zadostuje že, če naročnik merila ekonomsko najugodnejše ponudbe opiše in ovrednoti v okviru razpisne dokumentacije postopka. Iz istega razloga je potrebno ugotoviti tudi, da zgolj iz dejstva, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu navedel zgolj ime obravnavanega merila, v razpisni dokumentaciji pa je to (enako poimenovano) merilo podrobneje opisal, ne izhaja, da so bila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji določena različna merila (kar bi bilo sicer v neskladju s tretjim odstavkom 48. člena ZJN-2). S tem povezane revizijske navedbe torej niso utemeljene.

Državna revizijska komisija kot neutemeljene dalje zavrača tudi navedbe o neskladju med točkama 6 in 6.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. S tem v zvezi gre namreč pritrditi naročniku v njegovem stališču, da je v točki 6.2 Navodil podan opis obravnavanega merila, ki je v predhodni točki 6 sicer (podobno kot v obvestilu o javnem naročilu) opredeljen zgolj z imenom in težo. Enak način, ki po mnenju Državne revizijske komisije nejasnosti ne povzroča, je naročnik uporabil tudi v točki 6.1 Navodil, za merilo "Najnižja skupna ponudbena cena", ki je z imenom in težo sicer ravno tako določeno v 6. točki Navodil. Državna revizijska komisija je naročniku sledila tudi v njegovi obrazložitvi dodatnega merila, ki je opredeljeno v točki 6.2 Navodil in ki je namenjeno omogočitvi izbora najugodnejšega ponudnika v primeru, ko več ponudnikov po (glavnih) merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe prejme enako število točk. V kolikor razpisna dokumentacija ne bi vsebovala drugih (v nadaljevanju obravnavanih) določil v zvezi z merilom "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", bi bilo naročnikovo interpretacijo dodatnega merila (skladno s katero se tako v okviru obravnavanega glavnega merila, kot v okviru dodatnega merila, upoštevajo le reference za hotelske objekte) namreč mogoče označiti za prepričljivo (četudi gre že na tem mestu nedvomno ugotoviti, da bi bilo dodatno merilo mogoče zapisati jasneje).

Državna revizijska komisija pa utemeljenost priznava revizijskim navedbam, s katerimi vlagatelj izpostavlja neskladje med opredelitvijo merila "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev" v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe in opredelitvijo tega merila na obrazcu "Priloga št. B" ("B. obrazec merila").

Državna revizijska komisija s tem v zvezi uvodoma izpostavlja, da so ponudniki, kot pravilno izpostavlja vlagatelj, pri oddaji svojih ponudb dolžni upoštevati celotno razpisno dokumentacijo, in sicer tako navodila za pripravo ponudb, kot tudi zahteve, ki izhajajo iz preostalih elementov (delov) razpisne dokumentacije. ZJN-2 v 71. členu namreč določa, da vsebino razpisne dokumentacije (če ni za posamezno vrsto postopka določeno drugače) sestavljajo povabilo k oddaji ponudbe, pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe, predračun z navodilom o izpolnitvi, finančna in druga zavarovanja, osnutek pogodbe o izvedbi naročila in drugi dokumenti. Ker obrazec "Priloga št. B" tako nedvomno predstavlja del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, za naročnikovo stališče, da opredelitev merila "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", kot je podana na navedenem obrazcu, za ponudnike ni zavezujoča, upoštevne pravne podlage ni najti. Ob zapisanem gre zgolj pripomniti, da je tudi naročnik sam v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb določil, da mora biti ponudbena dokumentacija pripravljena "â??skladno z navodili in obrazci iz razpisne dokumentacije" (točka 3.1. Navodil), tako pa tudi skladno s sedaj spornim obrazcem "Priloga št. B" ("B. obrazec merila").

Državna revizijska komisija pa vlagatelju pritrjuje tudi v njegovi ugotovitvi, da iz obrazca "Priloga št. B" ("B. obrazec merila") nedvomno izhaja drugačna opredelitev in namen merila "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", kot je podana v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe. Če je naročnik v slednjih tako navedel, da se v okviru navedenega merila "â??ocenjujejo izkušnje pri vodenju/koordiniranju izgradnje hotelskih objektov, ki so bili v celoti ali delno financirani iz EU sredstev" ter da je namen merila "â??dati prednost ponudnikom, ki imajo izkušnje s pripravo poročil in zahtevkov za črpanje evropskih sredstev pri izgradnji hotelov" (obakrat poudarila Državna revizijska komisija), iz (sicer podobnega) opisa tega merila na obrazcu "Priloga št. B" okoliščina, da naj bi naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval zgolj projekte, katerih predmet je bila izgradnja hotelov, v ničemer ne izhaja. Navedeno dejstvo ima za posledico nejasnost merila "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev", saj na podlagi razpisne dokumentacije ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali bo naročnik v okviru navedenega merila upošteval (ocenjeval) izkušnje ponudnikov pri vodenju/koordinaciji projektov, financiranih iz EU sredstev, ne glede na vsebino teh projektov, ali pa zgolj njihove izkušnje pri vodenju/koordinaciji projektov, financiranih iz EU sredstev, katerih predmet je bila izgradnja hotelov. Na podlagi takšnega, nejasno oblikovanega merila, pa ni mogoče izvesti objektivnega (nediskriminatornega) vrednotenja prispelih ponudb, kot ga zahteva ZJN-2.

Ker merilo "Izkušnje s projekti, financiranimi iz EU sredstev" (v okviru meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe) torej ne omogoča objektivnega izbora najugodnejšega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, te situacije (iz katere izhaja kršitev določil ZJN-2 glede določitve in uporabe meril) pa z milejšim ukrepom ni mogoče sanirati, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 13.12.2011 ugodila tako, da je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Izvedba strokovnega nadzora in koordinacija pri izgradnji šolskega hotela Astoria- 2. faza", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN12458/2011 z dne 28.10.2011.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru novega postopka oddaje predmetnega javnega naročila zagotovi jasnost in nedvoumnost meril za izbor najugodnejše ponudbe in njihovo skladnost z določili ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval povrnitev stroškov postopka, in sicer takse za postopek ter stroškov v višini 1.400,00 EUR, pod postavko "Revizija postopka oddaje javnega naročila (2. odstavek 19. člena ZOdv-C)", v višini 20,00 EUR, pod postavko "Administrativni stroški (pavšal - Tar. št. 6002)", ter v višini 30,00 EUR, pod postavko "Fotokopije (Tar. št. 6001) 200x0,15". Na priglašene stroške vlagatelj uveljavlja tudi 20% DDV.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, ugodila tudi vlagateljevi zahtevi po povrnitvi potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva. Državna revizijska komisija vlagatelju, skladno z drugim odstavkom 70. člena ZPVPJN, določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009; v nadaljevanju: ZOdvT) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za postopek pravnega varstva v višini 1.002,00 EUR,
- nagrado za postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR,
- pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov pod postavko "Fotokopije (Tar. št. 6001) 200x0,15", saj vlagatelj nastanka teh stroškov in upravičenosti do njihove povrnitve ni izkazal. Državna revizijska komisija vlagatelju ravno tako ne priznava presežka nad priznano nagrado za postopek, saj to ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.986,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3.2.2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije

































Vročiti:
- Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova cesta 32, Bled,
- Odvetnica Petra Jereb, Nazorjeva 3, Kranj,
- SAVA IP, d.o.o., Davčna ulica 1, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran