018-382/2011 Kontrola zračnega prometa Slovenija

Številka: 018-382/2011-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sistem tehničnega varovanja novega objekta za vodenje in kontrolo zračnega prometa", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZARJA ELEKTRONIKA, proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sistemov in naprav za tehnično zaščito, d.o.o., Polčeva pot 1, Kamnik, ki ga zastopa odvetnik Danilo Grilj, Železna cesta 8A, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ISKRA SISTEMI, avtomatizacija procesov, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenija, Kotnikova ulica 19a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 1. 2012

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 11. 10. 2011) in drugega vlagatelja (vloga z dne 10. 10. 2011) se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 276-10/2011-37 z dne 28. 9. 2011.
3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 276-10/2011-37 z dne 28. 9. 2011.
4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Sistem tehničnega varovanja novega objekta za vodenje in kontrolo zračnega prometa", ki je bil razveljavljen v prejšnjih točkah izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.
5. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 10.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.
6. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 10.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17. 6. 2011 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je dne 21. 6. 2011 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN6847/2011, dne 25. 6. 2011 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2011/S 120-199217. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 2. 8. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Dne 28. 9. 2011 je naročnik, pod številko 276-10/2011-37, izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov Javna razsvetljava, d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana in PKE Electronics, AG, Computerstrasse 6, Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbi prvega in drugega vlagatelja izločil kot nepravilni in neprimerni.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 11. 10. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezno proučil. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje naslednje kršitve naročnika:
1. Naročnik je prvega vlagatelja pozval k odpravi formalne nepopolnosti in predložitvi tehnične dokumentacije, iz katere bo razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve. Naročnik najprej navaja, da je prvi vlagatelj ravnal v skladu s pozivom in predložil ustrezno dokumentacijo, v nadaljevanju pa glede istega vprašanja ugotavlja, da prvi vlagatelj za poglavje 12 tehničnih specifikacij ni navedel niti proizvajalca niti tipa opreme in tudi ni predložil dokumentacije, iz katere bi bili ti podatki razvidni. Proizvajalca in tip opreme je prvi vlagatelj po mnenju naročnika navedel šele v okviru postopka odpravljanja formalnih nepopolnosti, vendar pa naj bi šlo za del ponudbe, v katerega ponudniki ne smejo posegati. Prvi vlagatelj opozarja, da naročnik najprej govori o formalnih nepopolnostih, na koncu pa ugotovi, da je prvi vlagatelj z njihovo odpravo nedovoljeno posegel v ponudbo. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da je proizvajalec opreme iz poglavja 12 tehničnih specifikacij izključno Meinhart, saj samo ta uporablja takšne oznake za svoje izdelke. Že naročnik je torej v razpisni dokumentaciji vse ponudnike postavil pred dejstvo, da morajo ponuditi opremo točno določenega proizvajalca, zato ni bilo potrebe, da ponudniki še posebej opredelijo proizvajalca, tudi sicer pa bi lahko šlo le za formalno pomanjkljivost. Prvi vlagatelj opozarja, da je bil podoben poziv posredovan tudi izbranemu ponudniku, ki je šele s predložitvijo tehnične dokumentacije razkril, za katerega proizvajalca gre in kateri tip opreme ponuja.
2. Naročnik napačno ugotavlja, da je prvi vlagatelj predložil le tri reference, saj jih je navedel 5, ki vse presegajo zahtevano vrednost in pri katerih gre za vsebinsko enake zadeve. Naročnik je zato nepravilno ugotovil, da prvi vlagatelj ne izpolnjuje referenčnih zahtev, saj so vsaj tri v celoti ustrezne, zaradi česar bo moral ponudbe ponovno ovrednotiti.
3. Naročnik je prvemu vlagatelju sicer omogočil vpogled v dokumentacijo, a mu ni pustil vpogledati v nekatere ključne dele ponudbe izbranega ponudnika, saj se je ta neutemeljeno skliceval na poslovno skrivnost. Ponudbe izbranega ponudnika zato niti ni bilo mogoče ustrezno preveriti.
4. Prvi vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, saj ne izpolnjuje številnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ponudba izbranega ponudnika naj tako ne bi imela nobene ustrezne reference, poleg tega pa je bila predložena pomanjkljiva tehnična dokumentacija. V ponudbi naj bi manjkali določeni dokumenti o upravičenosti za zastopanje. Ni jasno, ali sta nemška zastopnika razumela vsebino dokumentov v slovenščini, ki sta jih podpisala. Nekateri dokumenti niso bili predloženi v originalu. Izbrani ponudnik je razbil zaščito dokumenta "Tehnične specifikacije", ponudbo pa je popravljal s korekturnim lakom, ne da bi popravke ustrezno označil. Tehnična dokumentacija je predložena v nemškem jeziku, pri označbah posameznih artiklov pa je prišlo do pomanjkljivosti. Posamezni tipi opreme ne izpolnjujejo tehničnih zahtev. Prvi vlagatelj navaja še druge pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer v zvezi s posameznimi izjavami, projekti, certifikati, licencami in odgovornim vodjem del.

Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter izdajo nove odločitve, s katero bo predmetno naročilo dodeljeno njemu.

Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil z vlogo z dne 10. 10. 2011. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj zatrjuje naslednje kršitve naročnika:

1. Naročnik ni pravilno ovrednotil referenc, ki jih je predložil drugi vlagatelj. V postopku preverjanja ponudb je naročnik dobil le pavšalen odgovor referenčnega naročnika, moral pa bi zahtevati dopolnitev pojasnila, saj bi šele na tej podlagi lahko ocenil ustreznost reference. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je referenca "Prestavitev komunikacijskega vozlišča iz obstoječega v novi regionalni center, nadzor in upravljanje sistemov vodenja prometa" ustrezna, saj je s področja, ki je predmet naročila. V zvezi z referencami izbranega ponudnika drugi vlagatelj navaja, da je njihovo preverjanje potekalo v tujem jeziku, kršena pa je bila tudi pravica do vpogleda, saj mu ni bila omogočena seznanitev z določenimi podatki o referenčnih delih.
2. Naročnik neutemeljeno očita, da drugi vlagatelj v ponudbi ni navedel proizvajalca in tipa opreme ter da ni predložil dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati te podatke, oz. da je to navedel šele v postopku odpravljanja formalne nepopolnosti, v katerem pa je spreminjal ponudbo. Drugi vlagatelj pojasnjuje, da je v skladu z zahtevo naročnika predložil ustrezne tehnične liste in certifikate, iz katerih je razvidno, da oprema izpolnjuje tehnične zahteve. Drugi vlagatelj meni, da je zgolj predložil dokumentacijo v skladu z naročnikovim pozivom, zaradi česar naročnik njegove ponudbe ne bi smel označiti za nepopolno. Drugi vlagatelj v nadaljevanju za posamezne postavke iz tehničnega dela ponudbe pojasnjuje njihovo ustreznost in navaja, da je naročnikova trditev o tem, da sta bila proizvajalec in tip opreme opredeljena šele v dopolnitvi ponudbe, nepravilna. Opustitev tega vpisa bi bilo mogoče šteti le za pomanjkljivost, ki jo je možno odpraviti s pojasnilom, oz. celo za nebistveno formalno pomanjkljivost, saj je mogoče že na podlagi kataloške oznake proizvajalca v predloženi dokumentaciji identificirati znamko in tip blaga.
3. Drugi vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje neenakopravno obravnavo glede dopolnjevanja ponudb, saj je naročnik zahtevo za dopolnitev ponudb posredoval tudi izbranemu ponudniku, pri čemer je pri eni postavki zahteval celo odpravo identičnih pomanjkljivosti. Istovrstne dopolnitve pri ponudbi izbranega ponudnika je naročnik štel kot ustrezne, čeprav izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel niti proizvajalca niti tipa opreme niti ni predložil tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati te podatke, temveč je to storil šele v dopolnitvi. Izbrani ponudnik je pri dopolnitvi celo spremenil opremo. Te dopolnitve je naročnik štel za ustrezne, medtem ko je drugemu vlagatelju očital, da je s tem posegel v predmet javnega naročila. Drugi vlagatelj kršitev načela enakopravne obravnave vidi tudi v tem, da je naročnik njega pozval tudi k dopolnitvi postavk, kjer so bili proizvajalci in tipi že opredeljeni, medtem ko izbranega ponudnika v določenih delih ni pozival k dopolnitvi, čeprav ni navedel proizvajalca oz. tipa in tudi ni predložil dokumentacije.
4. Drugi vlagatelj navaja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel obravnavati kot popolne, saj jo je izbrani ponudnik nepravilno dopolnjeval. Poleg tega naj bi prišlo do kršitev v zvezi z jezikom postopka ter v zvezi z izpolnjevanjem pravnega statusa oz. registracijo za opravljanje dejavnosti, pri čemer naj bi izbrani ponudnik podal tudi neresnične izjave o dovoljenju za opravljanje dejavnosti in servisiranju. Drugi vlagatelj dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ponudbi ni predložil opisa rešitve za navedene zahteve in izvedbo tehničnega sistema varovanja, poleg tega pa je v tehničnih specifikacijah spreminjal tudi polja, ki jih ni bilo dovoljeno spreminjati. Po mnenju drugega vlagatelja je naročnik kršil tudi pravico do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika.

Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogama z dne 18. 10. 2011 in 19. 10. 2011 izjasnil o navedbah prvega in drugega vlagatelja.

Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja s sklepom z dne 3. 11. 2011 zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne očitke prvega vlagatelja:

1. V zvezi z referencami, ki jih je predložil prvi vlagatelj, naročnik navaja, da je med njima sporno, ali bi mu moral priznati tudi reference, ki niso bile navedene na obrazcu D/20. Naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija določala, da se bodo upoštevale le 3 reference, navedene na obrazcu D/20, dodatno navedene reference pa se ne bodo upoštevale. Razlaga prvega vlagatelja, da lahko ponudniki navedejo tudi več referenc, tako po mnenju naročnika ne drži.
2. Glede dopolnjevanja ponudbe prvega vlagatelja naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev prospektov, tehničnih opisov, atestov in certifikatov, iz katerih je razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve. V prvi fazi je naročnik ugotavljal le prisotnost tehnične dokumentacije in ko je pri pregledu ponudbe prvega vlagatelja ugotovil, da prvi vlagatelj pri določenih postavkah ni navedel, da so tehnični listi v prilogi, ga je pozval k predložitvi manjkajoče dokumentacije. šele po prejemu manjkajočih tehničnih listov je naročnik pristopil k vsebinski presoji ustreznosti opreme in ugotovil, da niti iz tehničnih specifikacij niti iz drugih delov ponudbe za določene dele opreme ni razviden niti proizvajalec niti tip opreme. Prvi vlagatelj je proizvajalca in tip opreme za te dele opreme definiral šele v dopolnitvi. Takšno ravnanje je naročnik ocenil kot nedopustno spreminjanje ponudbe, saj gre za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče naknadno odpravljati. Popis opreme je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj ponudniki s tem specificirajo predmet svoje ponudbe, zaradi česar je naročnik zahteval opredelitev proizvajalca in tipa opreme v ponudbi. Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da mu proizvajalca ni bilo treba navesti, saj razpisna dokumentacija ni zahtevala točno določenega proizvajalca, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta ostala dva ponudnika ponudila opremo različnih proizvajalcev. V zvezi z navedbami, da tudi izbrani ponudnik v 12. poglavju ni navedel tipa opreme, temveč le proizvajalca, in da je tudi on tip opreme razkril šele ob dopolnitvi ponudbe, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik podatke za opremo navajal zelo različno, največkrat le proizvajalca, v nekaterih primerih pa le tip. Vendar se je pri tem skliceval na tehnične liste in jih tudi predložil. Iz teh sta za vso opremo razvidna tako podatek o proizvajalcu kot podatek o tipu opreme. Naročnik nadaljuje, da pri določenih postavkah v ponudbi izbranega ponudnika res nista navedena proizvajalec in tip (niti izrecno niti v tehničnih listih). Vendar pa naročnik poudarja, da gre v teh postavkah za enostavne PVC elemente, za katere ni predpisal nobenih tehničnih zahtev, njihove tehnične lastnosti pa niso ključnega pomena. Naročnik predlaga, naj izvedenec po potrebi presodi, da gre za opremo, ki je za sistem nebistvena. Naročnik tudi sicer v teh postavkah od nobenega ponudnika ni zahteval dopolnjevanja ponudb.
3. V zvezi z vprašanjem vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika naročnik navaja, da je bil vpogled opravljen v skladu z zakonom, pri čemer je bil naročnik dolžan varovati poslovne skrivnosti in osebne podatke izbranega ponudnika.
4. Naročnik se opredeljuje tudi do navedb prvega vlagatelja o drugih nepravilnostih v ponudbi izbranega ponudnika. Pri tem navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje takšnih pomanjkljivosti, da bi jo bilo treba izločiti z postopka.

Naročnik je s sklepom z dne 3. 11. 2011 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa se naročnik opredeljuje do posameznih navedb drugega vlagatelja:

1. Naročnik navaja, da je ponudbo drugega vlagatelja izločil kot nepravilno, ker je po preverjanju ugotovil, da referenčno delo "Prestavitev komunikacijskega vozlišča iz obstoječega v novi regionalni center, nadzor in upravljanje sistemov vodenja prometa" ni bilo izvedeno na področju, ki je predmet naročila. Naročnik je preučil tudi pogodbo, ki jo je drugi vlagatelj sklenil z referenčnim naročnikom, in ugotovil, da drugi vlagatelj del, ki naj bi jih izvedel, ni opravil sam, temveč so jih izvedli njegovi podizvajalci. Po mnenju naročnika je sklicevanje na reference subjekta, ki v ponudbi na noben način ne nastopa, nedopustno, drugi vlagatelj pa v ponudbi nastopa sam. Glede na to je naročnik vrednost obravnavane reference zmanjšal na vrednost preostalih del, pri čemer pa določenih del iz tega sklopa ni mogoče obravnavati kot del s področja predmeta javnega naročila. Vrednost del, ki jih je mogoče obravnavati kot dela s področja predmeta javnega naročila, pa ne dosega vrednostnega praga, navaja naročnik, in dodaja, da je na portalu javnih naročil pojasnil, da bo upošteval reference, iz katerih bo razvidno, da je ponudnik izdelal celoten sistem, ne pa samo posameznih delov sistema oz. podsistemov.
2. V zvezi z dopolnjevanjem ponudbe naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev prospektov, tehničnih opisov, atestov in certifikatov, iz katerih je razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve. V prvi fazi je naročnik ugotavljal le prisotnost tehnične dokumentacije. Ko je pri pregledu ponudbe drugega vlagatelja ugotovil, da pri določenih postavkah ni navedel, da so tehnični listi v prilogi, ga je pozval k predložitvi manjkajoče dokumentacije. šele po prejemu manjkajočih tehničnih listov je naročnik pristopil k vsebinski presoji ustreznosti opreme in ugotovil, da niti iz tehničnih specifikacij niti iz drugih delov ponudbe za določene dele opreme ni razviden niti proizvajalec niti tip opreme. Drugi vlagatelj je proizvajalca in tip opreme v teh delih definiral šele z dopolnitvijo ponudbe. Po mnenju naročnika gre za nedopustno dopolnjevanje ponudbe, saj gre za del ponudbe, v kateri je specificiran predmet naročila kot eden najpomembnejših delov ponudbe. Naročnik v se v nadaljevanju opredeljuje do dopolnjevanja pri posameznih delih opreme in zaključuje, da iz dokumentov, ki so bili predloženi prvotni ponudbi, ni razvidno, kdo je proizvajalec opreme.
3. Naročnik v nadaljevanju zavrača trditve, da je ponudnike obravnaval neenakopravno. Izbrani ponudnik je v vseh postavkah, ki jih naročnik očita drugemu vlagatelju, opredelil proizvajalca in tip opreme. Ob tem naročnik priznava, da v določenih postavkah izbrani ponudnik ni navedel proizvajalca in tip opreme, vendar pa gre v teh postavkah za enostavne elemente, za katere naročnik ni predpisal nobenih tehničnih zahtev, saj nimajo ti elementi nobenih posebnih tehničnih lastnosti. Naročnik pri nobenem izmed treh ponudnikov ni zahteval, da bi v teh nebistvenih postavkah navedli proizvajalca in tip opreme, saj jih v tem delu tudi ni pozival k dopolnitvi ponudb, zato meni, da mu ni mogoče očitati kršitev načela enakopravne obravnave.
4. Naročnik se opredeljuje tudi do navedb v zvezi z domnevnimi pomanjkljivostmi v ponudbi izbranega ponudnika in navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v delih, ki jih izpostavlja drugi vlagatelj, popolna. Prav tako meni, da je bil drugemu vlagatelju vpogled v dokumentacijo omogočen v skladu z zakonom.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 11. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Prvi in drugi vlagatelj sta se z vlogama z dne 10. 11. 2011 in 11. 11. 2011 izjasnila o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi zahtevkov za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 29. 11. 2011 pozvala, naj ji pojasni, iz katerih storitev je sestavljeno predmetno javno naročilo in v kateri seznam storitev le-te spadajo. Pojasnilo naročnika je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 12. 2011.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 30. 12. 2011 stranke obvestila, da je na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za odločitev o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja utemeljena, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila vsebinsko deloma podobna revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe prvega vlagatelja glede vprašanja primernosti in dopolnjevanja ponudb v tehničnem delu v povezavi z vsebinsko podobnimi navedbami drugega vlagatelja. Tako ponudbo prvega kot drugega vlagatelja je namreč, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 28. 9. 2011, naročnik izločil tudi zato, ker naj bi oba ponudnika proizvajalca in tip opreme pri določenih tehničnih postavkah navedla šele v dopolnitvah ponudbe.

Revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja v tem delu je treba presojati z vidika 17. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS) , ki določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba je v skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS neprimerna, kadar ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki ni primerna, tudi ni popolna, naročnik pa je dolžan tako ponudbo v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka.

Naročnik prvemu in drugemu vlagatelju očita, da v prvotnih ponudbah v določenih postavkah nista navedla proizvajalca in tipa opreme, niti nista predložila tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati te podatke. Proizvajalca in tip opreme naj bi prvi in drugi vlagatelj pri določenih postavkah tako navedla šele v dopolnitvi ponudbe, kar pa po mnenju naročnika ni dopustno.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo tehnične dokumentacije in navajanjem proizvajalcev oz. tipov opreme določil v točki 5.11 razpisne dokumentacije Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je zapisal:

"Ponudnik mora predložiti prospekte, tehnične opise, ateste in certifikate iz katerih je razvidno, da ponujena oprema v celoti ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. V kolikor naročnik na podlagi predložene dokumentacije ne more ugotoviti tehnične ustreznosti lahko od ponudnika zahteva dodatna dokazila.

Ponudnik mora navesti proizvajalca in tip oziroma priložiti ustrezno tehnično listo za vse postavke ponujene opreme. Priloženi prospekti in materiali so lahko v slovenskem ali angleškem jeziku."

Popise opreme je naročnik pripravil v tabeli "Tehnične specifikacije", v kateri je popisal opremo in določil tehnične zahteve, od ponudnikov pa je zahteval, da morajo v desni stolpec tabele vpisati specifikacije ponujene opreme oz. navesti, na kateri strani ponudbene dokumentacije je opisana posamezna zahteva oz. v katerem delu ponudbe je priložena ustrezna tehnična dokumentacija ali certifikat.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v tabeli tehničnih specifikacij določil tehnične zahteve za opremo, ki jo naroča, pri čemer je od ponudnikov zahteval, da ponudijo takšno opremo, ki te zahteve izpolnjuje. Od ponudnikov je pri tem zahteval, da izpolnjevanje tehničnih zahtev dokažejo z opisom ponujene opreme v desnem stolpcu tabele "Tehnične specifikacije", v katerem so morali popisati vsak kos opreme, hkrati pa je ponudnikom dal možnost, da se sklicujejo tudi na priloženo tehnično dokumentacijo, iz katere mora izhajati tehnična ustreznost opreme. Naročnik je torej tehnično ustreznost opreme v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotavljal na podlagi opisa v tabeli "Tehnične specifikacije" oz. na podlagi priložene tehnične dokumentacije. Z naročnikom se je mogoče strinjati, da so tehnične specifikacije ponujene opreme tisti del ponudbe, ki predstavlja predmet naročila in kasnejše pogodbe, to pa je poleg cene bistvena sestavina vsakega pravnega posla. Tehnični del ponudbe ima, kot bo podrobneje razloženo v nadaljevanju, v ZJNVETPS poseben status, saj glede na določbo drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS v ta del ponudbe ni dopustno posegati na način, kot to sicer velja za nekatere druge dele ponudbe. Ponudba ponudnika, ki v ponudbi ne izkaže, da ponuja predmet s takšnimi lastnostmi, kot jih zahteva naročnik, ne more biti obravnavana kot primerna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila.

Kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja označil za neprimerno, ker prvi vlagatelj v poglavju 12 tehničnih specifikacij v postavkah 12.1, 12.2, 12.3, 12.4, 12.6, 12.8, 12.9, 12.10, 12.11, 12.12, 12.13, 12.14, 12.15, 12.16, 12.17 in 12.19 ni navedel niti proizvajalca niti tipa opreme niti ni predložil tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati proizvajalca in tip opreme za omenjene postavke. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je v prvotni ponudbi v teh postavkah navedel proizvajalca in tip opreme, temveč navaja, da je naročnik z oznakami tipa opreme v razpisni dokumentaciji vse ponudnike postavil pred dejstvo, da morajo ponuditi opremo točno določenega proizvajalca Meinhart. Po mnenju prvega vlagatelja zato ni bilo nobene potrebe, da bi ponudniki še posebej opredelili proizvajalca opreme.

Navedbam prvega vlagatelja v tem delu ni mogoče slediti. Naročnik je namreč v tabeli "Tehnične specifikacije" izrecno določil, da lahko ponudnik popis opreme popolni z opremo drugega proizvajalca z zahtevanimi lastnostmi oziroma lastnostmi, boljšimi od zahtevanih. Navedeno pomeni, da je naročnik v postavkah tehnične specifikacije, kjer se sklicuje na specifikacije določenih proizvodov, te uporabil zgolj primeroma. Na podlagi navedenega ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z 41. členom ZJNVETPS, ki v devetem odstavku določa: "Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Navedeno sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni"." Naročnik je v tabeli "Tehnične specifikacije" dopustil, da ponudniki ponudijo drugo enakovredno ali boljšo opremo in ne le tisto, ki je bila v določenih postavkah primeroma opisana. Navsezadnje je treba slediti naročniku, ki navaja, da so različni ponudniki v tem delu ponudili opremo različnih proizvajalcev, na podlagi česar je mogoče sklepati, da tehnične specifikacije niso bile omejene le na točno določenega proizvajalca. To bi bilo tudi sicer v nasprotju s pravili javnega naročanja.

Po vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta v že navedenih tehničnih postavkah v desni stolpec tabele "Tehnične specifikacije" ni vpisal tehničnih specifikacij ponujene opreme niti ni navedel, opremo katerega proizvajalca ponuja. Prav tako prvi vlagatelj v desnem stolpcu tabele ni navedel, v katerem delu tehnične dokumentacije je mogoče najti podatke o proizvajalcu in tipu opreme. Ker naročnik v tehničnih opisih ni navajal imen proizvajalcev, temveč je to (glede na izrecno določilo iz razpisne dokumentacije) zahteval od ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da način izpolnitve tabele "Tehnične specifikacije", kot je razviden iz spornih postavk v ponudbi prvega vlagatelja, ni skladen z naročnikovimi zahtevami. Pojasnila prvega vlagatelja, da je mesta, predvidena za vpis proizvajalca in tipa opreme, pustil prazna, saj naj bi naročnik s tehničnim opisom ponudnike omejil na točno določenega proizvajalca, ni mogoče sprejeti, saj (kot je bilo že zapisano) je naročnik izrecno dopustil, da ponudniki ponudijo opremo drugega proizvajalca z enakimi ali boljšimi lastnostmi. Poleg tega naročnik v opisu opreme ni navedel proizvajalca ali imena proizvoda, temveč je zahtevano opremo opredelil le s tehničnimi specifikacijami, navedbo proizvajalca in tipa (enakovredne ali boljše) opreme pa je izrecno zahteval od ponudnikov. Glede na način izpolnitve tabele "Tehnične specifikacije" v spornih postavkah, kot je razviden iz ponudbe prvega vlagatelja, je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da v teh postavkah ni mogoče definirati tipa proizvoda, ki ga ponuja prvi vlagatelj, posledično pa tudi ni mogoče preveriti, ali ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Specifikacija konkretne ponujene opreme je nedvomno dolžnost ponudnika, zlasti v primeru, kot je predmetni, kjer je naročnik to izrecno zahteval. Kot je bilo že zapisano, je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov izrecno zahteval, da v ponudbi navedejo proizvajalca ponujene opreme in tip. To naročnikovo zahtevo so bili ponudniki dolžni upoštevati, saj je lahko naročnik v posameznih postavkah le na ta način ugotovil, katero opremo ponuja ponudnik in ali je ponujena oprema skladna z njegovimi zahtevami.

Ker prvi vlagatelj v spornih postavkah tabele "Tehnične specifikacije" ni navedel, katero opremo in katerega proizvajalca ponuja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da njegove ponudbe ni mogoče označiti za primerno oz. popolno. Oprema, ki bo dobavljena v okviru predmetnega naročila, predstavlja predmet ponudbe in kasnejše pogodbe, to pa je, kot je bilo že zapisano, poleg cene eden izmed bistvenih elementov pravnega posla. Pomanjkljivost ponudbe prvega vlagatelja ni v nepopolnih ali nejasnih tehničnih opisih ponujene opreme, iz katerih ne bi bilo v celoti razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev, temveč je pomanjkljivost ta, da prvi vlagatelj v določenih postavkah sploh ni navedel tipa opreme in proizvajalca. S tega vidika je treba obravnavati tudi navedbe prvega vlagatelja, da je šlo pri dopolnjevanju njegove ponudbe kvečjemu za odpravo formalne nepopolnosti. Ponudbe, v kateri njen predmet ali del predmeta kot bistvena sestavina posla kljub izrecni naročnikovi zahtevi sploh ni opredeljen, ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolne. Državna revizijska komisija je glede dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (18. točka 2. člena ZJNVETPS) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. O formalni nepopolnosti lahko torej govorimo le v primeru, kadar je iz ponudbe vsaj deloma razvidno, ali ponudnik izpolnjuje naročnikove zahteve. Iz ponudbe prvega vlagatelja pa to ni razvidno niti deloma, saj je navedba proizvajalcev in tipov opreme v določenih postavkah v celoti izpuščena. Prvi vlagatelj s tem, ko naročniku v dopolnitvi ponudbe pojasnjuje, katero opremo pravzaprav ponuja, posega v tehnični del svoje ponudbe, pri čemer ne gre le za dopolnjevanje ali pojasnjevanje nejasnih tehničnih opisov, temveč za njihovo naknadno vpisovanje. Ob tem je treba opozoriti, da drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS tehnični del ponudbe v zvezi z vprašanjem njenega dopolnjevanja obravnava strožje, saj določa, da ponudnik v določenih delih ponudbo sicer lahko dopolnjuje, ne sme pa (med drugim) spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe prvega vlagatelja ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS in posledično popolne v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju, ob upoštevanju dejstva, da gre za vsebinsko enaka vprašanja, obravnavala tudi navedbe drugega vlagatelja v zvezi z vprašanjem primernosti njegove ponudbe. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik tudi ponudbo drugega vlagatelja izločil kot neprimerno, in sicer zato, ker je ugotovil, da drugi vlagatelj v tehničnem poglavju v postavkah 8.17, 8.29, 8.49, 8.52, 8.59 in 9.8 ni navedel niti proizvajalca niti tipa opreme niti ni predložil tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati proizvajalca in tip opreme za omenjene postavke.

Ob vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj v desnem stolpcu postavke 8.29 (postavka 8.17 glede na naročnikove ugotovitve iz odločitve o zahtevku za revizijo med strankama ni več sporna) tabele "Tehnične specifikacije", v kateri so bile opisane etikete za označevanje javljalnikov, navedel "Vključeno v finančni ponudbi". Iz tabele "Tehnične specifikacije" torej ni razvidno, da bi drugi vlagatelj pri postavki 8.29 bodisi vpisal specifikacije ponujene opreme bodisi navedel, na kateri strani ponudbene dokumentacije je opisana posamezna zahteva oz. v katerem delu ponudbe je priložil ustrezno tehnično dokumentacijo ali certifikat. Zgolj sklicevanje, da je oprema vključena v finančni ponudbi, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, v skladu s katerimi so bili ponudniki dolžni specificirati opremo in navesti proizvajalca oz. tip. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bila tehnična specifikacija že predložena pod postavkama 8.14 in 8.15, saj naj bi bila tam etiketa specificirana, razviden pa naj bi bil tudi proizvajalec. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v desnem stolpcu tabele "Tehnične specifikacije" pri postavki 8.29 tega ni navedel. Poleg tega iz tehnične dokumentacije, ki se nanaša na postavki 8.14 in 8.15, ni razvidno, katero opremo in katerega proizvajalca drugi vlagatelj ponuja pod postavko 8.29. Kot pojasnjuje že naročnik, je v tehničnih listih, ki se nanašajo na postavki 8.14 in 8.15, etiketa navedena le kot dodatna oprema, pri čemer na nobenem mestu ni navedeno, kaj vlagatelj dejansko ponuja pod postavko 8.29.

Podobno kot za postavko 8.29 Državna revizijska komisija ugotavlja tudi za postavko 8.49, pod katero je naročnik opisal označevalno ploščo, drugi vlagatelj pa je na mestu, kjer bi moral vpisati specifikacije ali navesti, kje je ta del opreme opisan, navedel le, da je postavka vključena v finančni ponudbi. šele v dopolnitvi ponudbe z dne 20. 9. 2011 je drugi vlagatelj priložil skico označevalne plošče, pri čemer tudi v dopolnitvi ni navedel proizvajalca ali tipa. Kot ugotavlja že naročnik, je drugi vlagatelj šele v zahtevku za revizijo navedel, da bo označevalno ploščo izdelal sam.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki ugotovila, da drugi vlagatelj za postavki 8.29 in 8.49 v ponudbi ni navedel niti proizvajalca niti tipa opreme niti ni predložil tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati proizvajalca in tip opreme za omenjeni postavki, ni obravnavala drugih revizijskih navedb, ki se nanašajo na postavke 8.52, 8.59 in 9.8. Že v tem delu Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da ponudbe drugega vlagatelja ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS in posledično popolne v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS, saj drugi vlagatelj v ponudbi ni navedel, katero opremo ponuja in kakšne so njene specifikacije. Ker oprema predstavlja bistven element ponudbe in pravnega posla, gre za takšno pomanjkljivost ponudbe drugega ponudnika, ki je ni mogoče označiti le kot formalno nepopolnost, zaradi česar ponudbe v tem delu tudi ni dopustno dopolnjevati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti ponudbe prvega niti ponudbe drugega vlagatelja zaradi neizpolnjevanja pogojev, vezanih na predmet javnega naročila, ni mogoče obravnavati kot primerne in popolne. Ustaljena praksa Državne revizijske komisije je, da ponudniku, za katerega ponudbo se v revizijskem postopku izkaže, da je bila pravilno in utemeljeno izločena, ne priznava več pravnega interesa za vsebinsko obravnavo drugih revizijskih navedb. Tak ponudnik namreč, celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene, dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Vendar je treba v predmetnem postopku upoštevati, da tako prvi kot drugi vlagatelj v zahtevkih za revizijo zatrjujeta kršitev načela enakopravne obravnave. Prvi in drugi vlagatelj namreč navajata, da je naročnik tudi izbranega ponudnika pozival k dopolnjevanju ponudbe v tehničnem delu in da tudi izbrani ponudnik v določenih postavkah tabele "Tehnične specifikacije" ni navedel proizvajalca in tipa opreme. Ob upoštevanju teh navedb je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali je naročnik ponudbi obeh vlagateljev in izbranega ponudnika v enakih delih obravnaval in ocenjeval na enako strog način, saj prvi odstavek 15. člena ZJNVETPS (načelo enakopravne obravnave) določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Državna revizijska komisija je torej v nadaljevanju ugotavljala, ali so tudi v ponudbi izbranega ponudnika identične pomanjkljivosti, kot jih naročnik očita ponudbam prvega in drugega vlagatelja.

Na navedbe prvega in drugega vlagatelja, da tudi izbrani ponudnik v določenih postavkah tabele "Tehnične specifikacije" ni navedel proizvajalca in tipa ponujene opreme, naročnik odgovarja, da za nekatere od teh postavk v ponudbi obstaja dokumentacija, iz katere so ti podatki razvidni, medtem ko pri nekaterih postavkah, in sicer v postavkah 12.5, 12.7, 12.20 ter 12.21, izbrani ponudnik dejansko ni navedel proizvajalca in tipa opreme. Za te postavke naročnik zatrjuje, da gre za povsem nebistvene tehnične elemente, ki nimajo posebnih tehničnih lastnosti, zaradi česar odsotnosti podatkov o proizvajalcu in tipu opreme v tem delu pri nobenem od ponudnikov ni obravnaval kot pomanjkljivost ponudbe.

S temi naročnikovimi navedbami se ni mogoče strinjati. Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da v njej ni nobene podlage za delitev na bistvene in nebistvene tehnične elemente predmeta javnega naročila. Naročnik je, kot je bilo že zapisano, v točki 5.11 razpisne dokumentacije Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudnik predložiti prospekte, tehnične opise, ateste in certifikate, iz katerih je razvidno, da ponujena oprema v celoti ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ter da mora navesti proizvajalca in tip, oziroma priložiti ustrezno tehnično listo za vse postavke ponujene opreme. V navodilih za izpolnitev tabele "Tehnične specifikacije" je naročnik zahteval, da morajo ponudniki v desni stolpec tabele vpisati specifikacije ponujene opreme oz. navesti, na kateri strani ponudbene dokumentacije je opisana posamezna zahteva oz. v katerem delu ponudbe je priložena ustrezna tehnična dokumentacija ali certifikat. Niti iz točke 5.11 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe niti iz navodil za izpolnitev tabele "Tehnične specifikacije" ni razvidno, da naročnik razločuje med bistvenimi in nebistvenimi tehničnimi elementi predmetnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik polje na desni strani tabele "Tehnične specifikacije", v katerega so bili ponudniki dolžni vpisati zahtevane podatke, predvidel za vse postavke v tabeli, brez izjeme. Navedeno kaže na to, da naročnik s takšno interpretacijo naknadno in za nazaj prilagaja in spreminja določbe razpisne dokumentacije, ki nikakor ne daje podlage za ločevanje na bistvene in nebistvene tehnične elemente. Ob tem se je mogoče strinjati tudi z navedbami drugega vlagatelja, ki v pisni opredelitvi z dne 10. 11. 2011 opozarja na vprašljivost ločevanja med bistvenimi in nebistvenimi elementi naročila. Ni namreč jasno, zakaj naročnik PVC pipe in zaščitne cevi pri izbranem ponudniku obravnava kot nebistvene elemente, etikete in označevalne tablice pri drugem vlagatelju pa kot bistvene elemente predmeta naročila. Zlasti pa je treba ponovno opozoriti, da v razpisni dokumentaciji ni bilo podlage za tovrstno ločevanje, oz. da takšno neutemeljeno ločevanje nujno pripelje do neenakopravne obravnave ponudnikov na podlagi retroaktivne razlage določb razpisne dokumentacije. Ker v razpisni dokumentaciji ni podlage za ločevanje med bistvenimi in nebistvenimi elementi naročila, Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu naročnika za določitev strokovnjaka, saj njegovih dejanskih ugotovitev o pomembnosti posameznih delov opreme ne bi bilo mogoče subsumirati pod določbe razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb prejetih ponudb ni obravnaval v skladu z določilom prvega odstavka 15. člena ZJNVETPS, saj je ponudbi prvega in drugega vlagatelja zaradi pomanjkljivosti pri navedbi proizvajalca in tipa opreme v določenih postavkah tabele "Tehnične specifikacije" označil za neprimerni, medtem ko je ponudbo izbranega ponudnika, kljub istovrstni pomanjkljivosti in kljub neobstoju pravne podlage za ločevanje na bistvene in nebistvene elemente naročila, obravnaval kot primerno in popolno.

Ker je naročnik ponudbi prvega in drugega vlagatelja izločil iz postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni imel pravne podlage, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, saj bi ob upoštevanju načela enake obravnave ponudnikov moral tudi ponudbo izbranega ponudnika obravnavati na enak način. Že na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 276-10/2011-37 z dne 28. 9. 2011, pri čemer ni obravnavala ostalih revizijskih navedb. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla v ničemer vplivati na ugotovitev, da ponudb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in izbranega ponudnika, ki ne izpolnjujejo pogojev, vezanih na predmet javnega naročila, ni mogoče obravnavati kot primernih in posledično popolnih. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitev o neprimernosti vseh ponudb in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJNVETPS.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.



Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Sistem tehničnega varovanja novega objekta za vodenje in kontrolo zračnega prometa", ki je bil razveljavljen v 2. in 3. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.
Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku priglasil stroške, in sicer 10.000,00 EUR za revizijsko takso, 3.160,00 EUR z 20 % DDV za nagrado za revizijski postopek ter 20,00 EUR z 20 % DDV za materialne stroške.

Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, prvemu vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 10.000,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 10.984,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 10.000,00 EUR za revizijsko takso, 20,00 EUR kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve ter 2.000,00 EUR za stroške priprave revizijskega zahtevka po zunanjem pravnem svetovalcu. V vlogi z dne 10. 11. 2011 je drugi vlagatelj poleg teh stroškov zahteval še dodatne stroške priprave pisne opredelitve do navedb naročnika v višini 1.500,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN drugemu vlagatelju priznala stroške v višini 10.000,00 EUR za plačilo revizijske takse. Stroškov, ki naj bi drugemu vlagatelju nastali s pripravo zahtevka za revizijo in pisne opredelitve do navedb naročnika po zunanjem svetovalcu, Državna revizijska komisija ni priznala, saj drugi vlagatelj nastanka teh stroškov, njihove višine ali upravičenosti do njihove povrnitve ni z ničemer izkazal. Prav tako Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala stroškov v višini 20,00 EUR kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve, saj bi moral drugi vlagatelj, ki v predmetnem revizijskem postopku ne nastopa s pooblaščencem - odvetnikom, te stroške specificirati in izkazati njihovo točno višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 24. 1. 2012




predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Kontrola zračnega prometa Slovenija, Kotnikova ulica 19a, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Danilo Grilj, Železna cesta 8A, 1000 Ljubljana
- ISKRA SISTEMI, avtomatizacija procesov, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana
- Javna razsvetljava, d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv