018-437/2011 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-437/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Orodje za beleženje varnostnih dogodkov v informacijskem sistemu Pošte Slovenije (SIEM)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ASTEC d.o.o., Stegne 31, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25. 1. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 18. 11. 2011 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve št. 0065/2011/JNB/0065, z dne 20. 10. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.150,80 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2. 8. 2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8764/2011, objavil Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Naročnik je dne 20. 10. 2011 sprejel Odločitev št. 0065/2011/JNB/0065, s katero je kot najugodnejšega izbral ponudnika SRC sistemske integracije d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 18. 11. 2011 vložil zahtevek za revizijo zaradi razveljavitve naročnikove odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj naročniku očita več kršitev v zvezi z pregledom in ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika in navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel označiti kot popolne in mu oddati javno naročilo. Vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika pri merilu M2 ne bi smela dobiti točk za pridobljen certifikat CISSP, saj ga izbrani ponudnik nima. Pri zadevnem certifikatu gre za certifikat podizvajalca, ta pa zaradi statusa slednjega pri točkovanju meril ne bi smel biti upoštevan. Vlagatelj nadalje meni, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja razpisne dokumentacije v zvezi s certifikatom ISO27001 oziroma ISO27002, kakor tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja glede dveh zaposlenih s certifikatom najvišjega statusa principala za implementacijo ponujene rešitve. Priglašeni kader je namreč zaposlen v družbah, ki jih izbrani ponudnik ni priglasil kot podizvajalce, kar pomeni, da se je izbrani ponudnik skliceval na kapacitete drugih, kar pa ni dopustno. Pri tem morebitna lastniška povezanost teh družb in družbe A., ki jo je izbrani ponudnik priglasil kot podizvajalca, ni pomembna. Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik za priglašeni kader ni omenil, da je strokovni kader nekaznovan, niti ni predložil dokazil o nekaznovanju tujega strokovnega kadra ali vsaj soglasij. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik tudi ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj ponudbi ni priložil nobenih referenčnih potrdil, študije primera, na katere se sklicuje naročnik, pa ne morejo šteti kot referenčna potrdila, saj niso bile potrjene niti podpisane s strani referenčnih naročnikov. V morebitno ponovljenem postopku dopolnjevanja ponudb pa bo moral naročnik upoštevati, da priglašene reference niso reference podizvajalca izbranega ponudnika, ampak reference tretjih, na katere se izbrani ponudnik ne sme sklicevati. Izbrani ponudnik tudi ni pravilno izpolnil podatkov o podizvajalcih, zato sta oba podizvajalca priglašena nepravilno. Vlagatelj še navaja, da soglasja za direktno plačilo niso dali priglašeni podizvajalci, temveč fizične osebe, prav tako izjav podizvajalca A. ni podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil, da je svojo ponudbo z dokazili, ki bi morala biti priložena ponudbi, dopolnjeval po tem, ko je naročnik že izdal odločitev o oddaji naročila, kršil določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki tega ne dopuščajo. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja domnevno tehnično neustreznost ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni natančno specificiral, kaj ponuja v okviru ponujene opreme. Vlagatelj zatrjuje, da takšna ponudba ne omogoča preveritve izpolnjevanja tehničnih pogojev rešitve in v nadaljevanju za posamezne dele ponujene opreme in storitev pojasnjuje, zakaj ne ustrezajo naročnikovim zahtevam.

Naročnik je s sklepom z dne 12. 12. 2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik že v času oddaje ponudbe izpolnil merilo M2, kar dokazuje podpisana izjava izbranega ponudnika s seznamom treh strokovnjakov, ki imajo CISSP certifikat, enako velja tudi glede certifikata ISO 27002. Naročnik je pojasnil, da se zadevni certifikat ne izdaja, izbrani ponudnik pa je v lastni izjavi navedel, da uporablja pravila ravnanja, na katera se nanaša zadevni certifikat, in tudi navedbe oseb, ki so odgovorne za izvajanje priporočil, zato je naročnik to izjavo štel za zadostno za izpolnjevanje pogoja. Prav tako je izbrani ponudnik na podoben način izkazal izpolnjevanje pogoja ISO27001, saj je izbrani ponudnik v ponudbi priložil izjavo o izpolnjevanju pogoja. Glede obeh je naročnik pojasnil, da se kot ustrezne štejejo izjave, ki jih v imenu in za račun matične družbe dajejo podružnice, saj je namen njihove ustanovitve ravno v tem, da za matično družbo delujejo na določenem trgu. Naročnik je glede kadrovskega pogoja navedel, da je za izpolnjevanje tega pogoja upošteval izjavo podizvajalca A., naknadno pa je vse navedene osebe preveril na poslovnem portalu LinkedIN ter pridobil še izjavo krovne družbe korporacije. Naročnik glede potrdil o nekaznovanosti odgovarja, da je izbrani ponudnik predložil izjave in s tem zadostil zahtevam razpisne dokumentacije. V zvezi z referencami je naročnik pojasnil, da je izpolnjevanje pogoja ocenjeval na osnovi podpisane izjave principala A., kjer so navedene tri ustrezne zahtevane reference in kontaktne osebe naročnikov, naročnik pa je pridobil tudi potrditev referenc s strani referenčnih naročnikov. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika tudi izhaja, da so bistveni podatki o podizvajalcih dani, naročnik pa jih je ocenil kot verodostojne. Enako stališče je naročnik zavzel tudi glede pooblaščenih oseb za podpisovanje listin. Naročnik obrazloženo zavrača tudi vse očitke vlagatelja glede tehnične neustreznosti ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 16. 12. 2011 vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, odstopil Državni revizijski komisiji v obravnavo. Dodatno dokumentacijo je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil 27. 12. 2011.

Državna revizijska komisija je dne 19. 12. 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 15. 12. 2011, v kateri se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj poudarja, da podizvajalci v točkovanje meril ne morejo biti vključeni, saj se doseganje meril ugotavlja za ponudnike oziroma za konzorcije ponudnikov. Glede certifikata ISO27002 vlagatelj navaja, da so morali ta certifikat imeti ponudniki in ne fizične osebe, kot pri izbranem ponudniku, zato izbrani ponudnik tega pogoja ni izpolnil. Prav tako vlagatelj ponavlja, da izbrani ponudnik za kadre ni predložil zahtevanega dokazila o zaposlitvi in o doseženih certifikatih niti dokazil o nekaznovanosti. Tudi potrjenih referenčnih potrdil v ponudbi ni predložil, ampak je šele po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila naročniku poslal elektronsko sporočilo, kar pa ni mogoče šteti niti kot potrjeno referenčno potrdilo niti tako dopolnjevanje ni dopustno. Vlagatelj oporeka naročnikovim argumentom glede tehničnega vidika ponudbe izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo dne 12. 1. 2012 poslal pojasnila v zvezi s svojo ponudbo.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika v skladu z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) označil za popolno in izbranemu ponudniku oddal naročilo. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj izbrani ponudnik podizvajalcev ni priglasil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, poleg tega se je z namenom izpolnjevanja pogojev in meril iz razpisne dokumentacije skliceval na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ki jih ni priglasil kot podizvajalce, čeprav razpisna dokumentacija tega ni dopuščala, izbrani ponudnik je oddal tudi tehnično neustrezno ponudbo. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev določb ZJNVETPS, saj je dopustil dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve revizijske navedbe, ki so se nanašale na oba podizvajalca, ki ju je priglasil izbrani ponudnik. V zvezi s tema vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik podizvajalcev ni priglasil pravilno, saj zanju ni navedel niti nominalnega zneska vrednosti del podizvajalca niti količine del, ki jo bosta podizvajalca izvedla, čeprav gre za bistvene podatke, na podlagi katerih naročnik izvede neposredna plačila podizvajalcem.

Te revizijske navedbe je treba je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je zahteve v zvezi s podizvajalci, s katerimi namerava ponudnik izvesti naročilo, določil v točki 2 (Pogoji za udeležbo) razpisne dokumentacije, kjer je zapisal: "V kolikor ponudnik ponuja izvedbo naročila s podizvajalcem/ci, mora izpolniti priložen obrazec, v katerem navede vse potrebne podatke:
â"˘ vsako vrsto del, ki jih bo izvedel podizvajalec
â"˘ podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
â"˘ predmet, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
â"˘ Priloži izpolnjeno in potrjeno SOGLASJE PODIZVAJALCA."

V točki 3 (Navodilo za izdelavo ponudbe) razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik izpolniti obrazec št. 8 - "Podatki o podizvajalcu", v kolikor pri izvedbi naročila sodeluje podizvajalec. Ponudniki so morali polni naziv in naslov podizvajalca vpisati tudi v vzorec pogodbe (16. člen vzorca pogodbe).

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik za izvedbo naročila v ponudbi priglasil dva podizvajalca, za katera je priložil izpolnjen obrazec št. 8: 1) INISIS d.o.o. iz Ljubljane, in 2) ArcSight Inc. iz Kalifornije, ZDA. Ta dva podizvajalca je izbrani ponudnik navedel tudi v vzorcu pogodbe, ki ga je priložil ponudbi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe vlagatelja, da podizvajalec INISIS d.o.o. v obrazcu ni navedel količine in vrednosti del, ki jih bo izvedel, ne držijo, saj je iz obrazca razvidno, da bo ta podizvajalec opravil 50 % razpisanih del. Vendar pa tega ni mogoče trditi za podizvajalca ArcSight Inc. Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je v obrazcu navedel podizvajalec ArcSight Inc., bo ta opravljal storitve implementacije, pri čemer je podizvajalec v rubriki, kjer je moral navesti količino del podizvajalca, navedel "TBD upon further discussions", podobno je zapisal tudi pri vrednosti del podizvajalca "TBD". V običajni poslovni praksi se citirana kratica uporablja za besedno zvezo "to be determined" oziroma prevedeno v slovenščino "še ni določeno", izbrani ponudnik pa je Državni revizijski komisiji pojasnil, da je citirana okrajšava v ponudbi kratica za besedno zvezo "to be done" oziroma v slovenščini "bo narejeno". Ne glede na to, kateri pomen pripišemo zapisani kratici v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podizvajalec s tem, ko je zapisal "TBD upon further discussions", dejansko sporočil, da količina del, ki jih bo izvedel, še ni določena, oziroma bo določena naknadno, po nadaljnjih razpravah. Enako gre ugotoviti tudi glede vrednosti del podizvajalca, ki je vezana na količino del, ki jih bo podizvajalec opravil, in za katero je podizvajalec prav tako navedel "TBD". Glede na navedeno gre sklepati, da se izbrani ponudnik s priglašenim podizvajalcem ArcSight Inc. od oddaji ponudbe sploh še ni dogovoril, v kakšnem obsegu in za kakšno vrednost bo podizvajalec izvedel določene storitve, ki jih obsega predmet javnega naročila, čeprav gre za bistvene sestavine, ki jih mora vsebovati ponudba.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v ponudbi priglasil podizvajalca, s katerim se ob oddaji ponudbe še ni dogovoril, v kakšnem obsegu in vrednosti bo izvajal storitve, zajete v predmetnem javnem naročilu, ravnal v nasprotju z izrecno zahtevo razpisne dokumentacije, da mora ponudnik za priglašenega podizvajalca že v ponudbi navesti količino in vrednost del, ki jih bo podizvajalec izvedel. Ker morata ponudnik oziroma ponudba že po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s tem oddal ponudbo, ki v času oddaje ni bila popolna.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolno ponudbo iz 18. točke 2. člena ZJNVETPS, ki jo je dopustno dopolnjevati v skladu z 82. členom ZJNVETPS, saj je v tem okviru možno naknadno opravljanje oziroma dopolnjevanje tistih nepopolnosti, ki se nanašajo na formalne in ne (vsebinske) pomanjkljivosti. V konkretnem primeru ne gre za formalno, ampak za vsebinsko pomanjkljivost, saj je iz podatkov o količini in vrednosti del, ki jih bo izvedel podizvajalec Arcsight Inc., jasno razvidno, da obseg del in njihova vrednost v trenutku oddaje ponudbe sploh še nista dogovorjena, ampak bosta stvar naknadnega dogovora. Dopustitev odprave te pomanjkljivosti pa bi pomenila spremembo ponudbe, ki je po poteku roka za oddajo ponudb nedopustna.

Ob tem ne gre prezreti dejstva, da glede na to, da lahko ponudnik pogoje, ki izkazujejo njegovo tehnično in kadrovsko sposobnost izvesti javno naročilo, izkazuje tudi preko podizvajalcev, s katerimi bo izvedel javno naročilo, se lahko tudi zgodi, da izbrani ponudnik v primeru, ko s priglašenim podizvajalcem ne doseže soglasja glede količine in vrednosti del, ki naj bi jih slednji opravil pri izvedbi javnega naročila, po tem, ko je naročilo že dobil, ostane brez ustrezne podpore, ki mu jo je nudil podizvajalec, s tem pa izgubi tudi sposobnost izvedbe javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je izbrani ponudnik oddal nepopolno ponudbo, naročnik pa bi jo moral izločiti iz postopka. Ker tega ni storil, je kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, vlagateljevim navedbam v zvezi s tem pa je treba pritrditi.

Ker je že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, s tem pa tudi utemeljenost zahteve vlagatelja za razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na druge razloge v prid zatrjevani nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ni presojala. Presoja teh navedb na položaj vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za obravnavo teh navedb tako ne izkazuje več pravnega interesa.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljeni kršitvi naročnika, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila "Orodje za beleženje varnostnih dogodkov v informacijskem sistemu Pošte Slovenije (SIEM)", kot izhaja iz Odločitve št. 0065/2011/JNB/0065, z dne 20. 10. 2011.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, pri čemer je naročnik dolžan upoštevati odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik bo moral v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja popolnosti ponudb ter nato sprejeti ustrezno odločitev skladno s 83. oziroma 84. členom ZJNVETPS.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč 70. člen ZPVPJN, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.166,80 EUR in odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 3.150,80 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.150,80 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 25. 1. 2012

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- SRC sistemske integracije d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)