018-442/2011 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-442/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembo; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija ter Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Nadgradnja endoskopske opreme in dokumentacijskega sistema za endoskopske operativne posege s področja ginekologije, kirurgije, urologije in ortopedije-travmatologije", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KARL STORZ Endoskopija d.o.o., Verovškova ulica 60a, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa EUDACE d.o.o., Verovškova 60, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik) dne 26.01.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 05.12.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.10.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 12.10.2011, pod št. objave JN 11640/2011, objavil razpisno dokumentacijo, dne 19.10.2011 pa popravek, pod. št. objave JN 11952/2011.

Vlagatelj je dne 05.12.2011 vložil zahtevek za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije. Vlagatelj naročniku očita, da je z določanjem tehničnih specifikacij onemogočil enakopraven dostop vsem ponudnikom in ustvaril ovire za dostop do javnega naročila vlagatelju kot konkurenčnemu gospodarskemu subjektu. Vlagatelj izpodbija nekatere tehnične zahteve glede LCD monitorja, videoprocesorja z glavo kamere, insulfacijske enote s pripadajočo opremo, visokofrekvenčnega elektrokirurškega noža in bipolarnega resektoskopa. Vlagatelj kot nesorazmerna s predmetom javnega naročila in diskriminatorna označuje merila, ki naj bi zagotavljala tehnično prednost.

Naročnik je dne 16.12.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov. Naročnik kot neutemeljene zavrača očitke glede nezakonitosti posameznih izpodbijanih tehničnih zahtev in diskriminatornosti meril.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 22.12.2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in poudarja diskriminatornost v zahtevku za revizijo izpodbijanih tehničnih specifikacij in meril.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.12.2011 in z dne 22.12.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, z dne 9.12.2011, pozvala, naj se opredeli do vlagateljevih očitkov v zvezi z zahtevo po elektronskem zoom videoprocesorja, zahteve, da ima generator možnost istočasne priključitve dveh ročnikov za odprte operacije ali dveh bipolarnih instrumentov ter zahteve po predložitvi adapterjev.

Naročnik je dne 16.01.2012 Državni revizijski komisiji posredoval dopis, v katerem je navedel razloge za postavitev tehničnih zahtev v zvezi z elektronsko povečavo, predložitvijo potrebnih adapterjev in zahtevo, da ima generator možnost istočasne priključitve dveh ročnikov za odprte operacije.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu določilom 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1.)
Državna revizijska komisija je najprej preverila utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z domnevno diskriminatornostjo tehničnih zahtev glede LCD monitorja.

1. a)
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik z zahtevo glede 3D LUT HD resolucije slike preferiral proizvajalca Olympus, saj je 3D LUT HD tehnika proizvajalca Olympus in vlagatelju, ki ponuja najnovejši monitor (to je LED HDTV), onemogoča pridobitev konkretnega javnega naročila.

V sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik v zvezi z zahtevo po 3D LUT HD resoluciji slike zapisal, da je 3D LUT HD funkcija, ki zagotavlja način predogleda projeciranja barv na monitor, kakor bo končna slika prikazana. Naročnik navaja, da je že na Portalu javnih naročil jasno pojasnil, da 3D LUT HD tehnika omogoča optimalno reproduciranje in gladko prehajanje barv ter da lahko praktično vsak ponudnik izpolni to zahtevo zato ocenjuje, da izpodbijana zahteva ni nesorazmerna s predmetom javnega naročila in ne preferira posameznega ponudnika.

Vlagatelj je v vlogi, z dne 22.12.2011, navedel, da odločno oporeka opisu opreme. Vlagatelj namreč navaja, da je naročnik s pojasnilom "optimalno reproduciranje in gladko prehajanje barv" sporočil, kaj želi doseči z zahtevo po 10 bitnem reprocesiranju slike in 3D LUT tehnologijo, kar pa je sposoben zagotoviti tudi vlagatelj, vendar s pomočjo drugačne tehnologije. Vlagatelj bi ponudil najnovejšo HD LED tehnologijo, ki omogoča zahtevane lastnosti, ne dosega pa jih z uporabo 10 bitnega reprocesiranja in 3D LUT tehnologije, zato bi bil lahko zaradi neizpolnjevanja tehničnih specifikacij in zahtev naročnika izločen iz postopka.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije "Tehnične zahteve naročnika" med drugim določil:

" 1. LCD Monitor, (1kos)

â"˘ zagotavlja naj 10 Bitno procesiranje slike in 3D LUT"

Na Portalu javnih naročil je bilo dne 18.11.2011 zastavljeno vprašanje: "Sprašujemo kaj pomeni zagotavljanje 10 Bitnega procesiranja slike in 3D LUT omogoča HD resoulucijo slike"". Naročnik je dne 23.11.2011 podal odgovor: "To je tehnika, ki zagotavlja optimalno reproduciranje in gladko prehajanje barv."

Uvodoma Državna revizijska komisija zavrača navedbo vlagatelja, da 3D LUT tehnologija zgolj tehnika proizvajalca Olympus. Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v spletno stran http://www.xbitlabs.com/articles/monitors/display/professional-monitors_6.html in
http://www.eizo.com/global/support/wp/pdf/Additive_Color_Mixtures_and_3D-LUT_Functions_for_Graphics_Monitors.pdf, ugotavlja, da oznaka 3D LUT predstavlja tehnologijo o vzpostavitvi tabel, ki hranijo podatke o barvni kalibraciji (natančnosti) nekega monitorja. Monitorji, ki imajo 3D LUT tehnologijo, imajo možnost programiranja LUT tabel (LUT pomeni 'Lookup table', 3D LUT pa so večje LUT tabele oziroma matrike) v samem monitorju, kar je bolj natančno kot pisanje LUT tabel v grafično kartico računalnika ali v program, ki se uporablja.

Poleg že omenjenega ponudnika Olympus, pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da lahko zahtevi po 3D LUT tehnologiji ustrežejo tudi monitorji drugih proizvajalcev (vsaj še NEC, Samsung, EIZO, Sony in drugi).
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil namen svoje zahteve po 3D LUT tehnologiji, ki naj bi jo ponujeni monitorji bili sposobni zagotavljati.

Glede domnevne diskriminatornosti tehnične zahteve po 3D LUT tehnologiji je potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ki izhaja iz 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2). Določilo 9. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ne povzroča razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet javnega naročila. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov naročniku prepoveduje ustvarjanje okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, oz. diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Skladno s 7. členom ZJN-2 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) pa naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

Praviloma je vsakršno ustvarjanje okoliščin, ki povzročajo krajevno, stvarno, osebno ali klasifikacijsko neenakopravnost med ponudniki nedopustno, razen v kolikor naročnik uspe izkazati, da je do razlikovanja med ponudniki prišlo zaradi objektivno opravičljivih razlogov. Poudariti je potrebno, da je razlikovanje ponudnikov, ki je posledica konkurenčne danosti posameznega ponudnika (zaradi boljše tehnologije, nižjih ponudbenih cen, zaradi znanja in izkušen, vzpostavljene kooperativne mreže z drugimi ponudniki in drugo) dopustno in predstavlja objektivno opravičljiv razlog, da posamezni ponudnik ni sposoben konkurirati v posamičnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je kot neutemeljene že zavrnila vlagateljeve navedbe, da je 3D LUT tehnologija izključna tehnika ponudnika Olympus ter, da je naročnik s tovrstno zahtevo "onemogočal enakopraven dostop vsem ponudnikom in s tem ustvarjal ovire za dostop javnega naročila vlagatelju kot konkurenčnemu ponudniku". Državna revizijska komisija poudarja, da bi moral vlagatelj za ugotovitev diskriminatornosti izpodbijane tehnične zahteve, v okviru danih revizijskih navedb izkazati, da je 3D LUT tehnologija ekskluzivna tehnika samo enega ponudnika in niso podani objektivno opravičljivi razlogi za tovrstno zahtevo, ter da sam zagotavlja enakovredno tehniko za resolucijo barv, ki sicer nima oznake 3D LUT.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj navaja: "[â??] to pomeni, da z enakovrednim ali boljšim monitorjem (v primeru vlagatelja je to najnovejši LED HDTV monitor s posebno stekleno površino in nanosom, ki omogoča tudi brisanje ekrana z dezinfekcijski sredstvi) ne moremo konkurirati kot potencialni ponudnik." V okviru citirane revizijske navedbe ni mogoče ugotoviti domnevne diskriminatornosti zahteve po 3D LUT tehnologiji, saj je vlagatelj navedel le, da ponuja LED HDTV monitor, ta oznaka pa nima nobene veze s tehnologijo LUT. Namreč, prva kratica, torej HD, govori samo o ločljivosti zaslona (gre za ločljivost 1920 x 1200), druga kratica, torej LED, pa predstavlja način, ki se ga uporabi za osvetljevanje zaslona od zadaj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti dve tehnologiji (LED HDTV) v splošnem nimata vpliva na pravilnost prikazanih barv, ki je bistvo oziroma cilj tehnologije LUT.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti navedb v zvezi z domnevno diskriminatorno tehnično zahtevo po 3D LUT tehnologiji LCD monitorja, zato revizijskim navedbam ni sledila.

1. b)
Državna revizijska komisija je presojala tudi drug očitek v zvezi z nedopustnostjo in diskriminatornostjo tehnične zahteve po teži LCD monitorja.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot diskriminatorno ocenjuje zahtevo naročnika, da teža monitorja ne sme preseči 9 kg (oziroma je naročnik dopustil Â" 10 % odstopanje). Vlagatelj poudarja, da predstavlja teža monitorja glede na težo vozička (ki znaša 85 kg) le 10% celotne teže vozička oz., če se prišteje še teža ostalih enot, predstavlja teža monitorja manj kot 5 % celotne teže videolinije. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da ni specificiral ostalih enot endoskopskega vozička in skupne teže vozička, ki je po mnenju vlagatelja edina relevantna.

Vlagatelj naročniku še očita, da je z odgovorom na vprašanje dne 18.11.2011 dopustil 10 % odstopanje teže monitorja, vendar je v nadaljevanju odgovora naročnik zavedel, saj je istega dne podal "nove spremenjene tehnične zahteve", ki opisujejo, da teža monitorja ne sme presegati 9 kg. Izpodbijana zahteva po teži monitorja 9 kg vlagatelju, ki je zastopnik vodilnega proizvajalca endoskopske opreme v svetu, katere teže je glede na velikost monitorja 8 do 15 kg, onemogoča, da bi konkuriral kot potencialni ponudnik endoskopske opreme.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, da je dopustil odstopanje od določene teže monitorja v deležu 10 % ter, da tudi kasneje na portalu javnih naročil objavljene "nove spremenjene tehnične zahteve" dopuščajo 10 % odstopanje od teže 9 kg. Naročnik pojasnjuje, da bo laparoskopska linija mobilna in bo potovala po operacijskem bloku, zato je potrebna čim manjša teža opreme, ki bo na endoskopskem vozičku. Težišče monitorja je zelo visoko na endoskopskem vozičku in bi pretežek monitor pomenil nevarnost za mobilnosti endoskopske videolinije. Naročnik še dodaja, da vlagatelj svoje navedbe ni specificiral in je celo sam zapisal, da se teža monitorjev začne pod dopustnimi 9,9 kg, to je pri 8 kg. Naročnik je še navedel, da je na spletu preveril, da proizvajalec NDS, katerega monitorje prodaja matična družba vlagatelja, dobavlja monitorje, ki bi bili ustrezni z vidika predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je v vlogi, z dne 22.12.2011, zapisal, da je pred časom začel s prodajo lastnih monitorjev LED tehnologije in ne ponuja več monitorjev NDS.

Na podlagi vpogleda v zahteve razpisne dokumentacije in na podlagi vpogleda na Portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije Tehnične zahteve naročnika med drugim določil:

" 1. LCD Monitor, (1kos)

â"˘ teža monitorja največ 9 kg"


Na Portalu javnih naročil je bilo dne 18.11.2011 zastavljeno vprašanje: "Zakaj je točno specificirana teža monitorja" Različni tipi monitorjev so namreč različno težki.". Naročnik je dne 23.11.2011 podal odgovor: "Ponudnik lahko ponudi monitor, katerega teža je +/- 10% od navedene v tehničnih zahtevah. Laparoskopska videolinija, ki je predmet razpisa bo mobilna in bo potovala po OP bloku in je zato potrebna čim manjša teža opreme, ki bo na endoskopskem vozičku."
Naročnik je na Portalu javnih naročil istega dne (23.11.2011) objavil "nove spremenjene tehnične zahteve", kjer je med drugim določil, da je teža monitorja največ 9 kg.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (in v vlogi z dne 22.12.2011) navaja, da je naročnik z objavo "Nove spremenjene tehnične zahteve" zavajal ponudnike, saj ni zapisal, da omogoča 10% odstopanje.

Državna revizijska komisija upoštevajoč vsebino objav ugotavlja, da je naročnik, dne 23.11.2011, dopustno odstopanje teže monitorja v deležu 10 % vezal na težo "največ 9 kg". Naročnik je v "novih spremenjenih tehničnih zahtevah" v zvezi z LCD monitorjem navedel identične zahteve kot v objavi razpisne dokumentacije (objava dne 12.10.2011) z izjemo, da je črtal zahtevo "omogočati mora izbiro naslednje razpona frekvenc: 5 / 7,5 /10/12 Mhz", saj je za to zahtevo navedel, da predstavlja "tiskarski škrat". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik "Nove spremenjene tehnične zahteve" na Portalu javnih naročil navedel za tem, ko je dopustil odstopanje v deležu 10 % določene teže monitorja "največ 9 kg" (sicer istega dne, 23.11.2011). Ne glede na časovno sosledje naročnikovih odgovorov v zvezi z težo monitorja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno naročnikovo dopustitev "Ponudnik lahko ponudi monitor, katerega teža je +/- 10% od navedene v tehničnih zahtevah." vezati na težo, določeno v tehničnih specifikacijah. Torej, četudi je naročnik ponovil tehnične specifikacije glede LCD monitorja (pri čemer ni izrecno zapisal možnost odstopanje od določene teže v deležu 10%), se tehnične zahteve določene v tehničnih specifikacijah niso spremenile (teža največ 9 kg). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je potrebno t.i. nove spremenjene tehnične zahteve (katere namen je bila izločitev nesmiselne zahteve glede izbora frekvenc na LCD monitorju) upoštevati skupaj z dopustim odstopanjem teže monitorja v deležu 10 %, ki se veže na "katerega teža je +/- 10% od navedene v tehničnih zahtevah".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj za ugotovitev utemeljenosti domnevne diskriminatornosti izpodbijane zahteve glede teže monitorja izkazati, da je naročnik z zahtevano največjo težo monitorja (to je 9,9 kg) ustvaril nedopustno okoliščino, ki povzroča nezakonito razlikovanje med ponudniki in vlagatelju onemogoča konkuriranje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj naročniku namreč očita, da je naročnik poleg teže monitorja določil zgolj še težo vozička (85 kg), ni pa določil tudi teže ostalih enot (vlagatelj našteva procesne enote, izvor svetlobe, insuflator, visokofrekvenčno elektrokirurško enoto in druge), ki tvorijo celotno videolinijo ter poudarja, da predstavlja monitor le 5 % teže celotne videolinije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določil težo endoskopskega vozička "naj bo največ 85 kg, brez aparatov". Aparati (generator ultrazvočnega skalpela, insuflator, bipolarni generator za delo pri minihisteroskopijah, izvor svetlobe in drugi) so elementi, ki se jih doda (položi, obesi) na endoskopski voziček. Na podlagi pregleda tehničnih zahtev razpisne dokumentacije in strukture endoskopskega vozička, pa Državna revizijska komisija sledi argumentaciji naročnika, da ima monitor najvišje težišče na celotni videoliniji, zato je pomembno, da ni pretežak. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj neupravičenost teže monitorja veže na težo celotne videolinije, pri čemer ne upošteva strukture endoskopskega vozička in položaja monitorja na vozičku.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj kot razlog, da ne more oddati ponudbe zaradi domnevno diskriminatorno določene teže monitorja, navedel: "[â??] če upoštevamo velikost monitorja, ki jo zahteva naročnik pa se teže gibljejo od 8 do 15 kg, kar pomeni, da kot zastopnik vodilnega proizvajalca endoskopske opreme v svetu ne moremo zadostiti kriteriju po teži monitorja, ki bi ga lahko ponudili oz. z oddajo ponudbe, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika niti ne moremo konkurirati kot potencialni ponudnik endoskopske opreme". Vlagatelj v zahtevku za revizijo pavšalno zatrjuje, da ne more konkurirati, pri čemer navaja, da je teža monitorja od 8 do 15 kg. Vlagatelj ne navede, koliko težek monitor bi glede na ostale tehnične zahteve v zvezi z LCD monitorjem lahko ponudil, pač pa navede zgolj razpon teže monitorja (od 8 do 15 kg).

Glede na dejstvo, da je vlagatelj navedel razpon monitorja, katerega spodnja meja je pod dopustno težo 9,9 kg in ni navedel teže monitorja, ki bi jo lahko ponudil, niti ni navedel, da bi določena teža monitorja bila ustrezna in bi omogočala varno mobilnost laparoskopske videolinije po operacijskem bloku, Državna revizijska komisija na podlagi pravila o trditveno-dokaznem bremenu, kot izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN ugotavlja, da so v zahtevku za revizijo trditve v zvezi z domnevno diskriminatornostjo zahteve po najvišji dovoljeni teži LCD monitorja pavšalno navedene, zato jih ne more meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija upoštevajoč zapisano zaključuje, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati nezakonitosti pri določanju tehničnih zahtev glede teže LCD monitorja, zato revizijskim navedbam utemeljenosti ni priznala.


2.)
Državna revizijska komisija je presojala utemeljenost revizijskih navedb v zvezi z diskriminatornostjo tehničnih zahtev glede videoprocesorja z glavo kamere.

2. a)
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko je zahteval elektronsko zoom povečavo za videoprocesor z glavo kamere, ravnal diskriminatorno in onemogočil enakopraven dostop vseh ponudnikov do javnega naročila. Vlagatelj naročniku očita, da z dano zahtevo po elektronski povečavi slike preferira posamezno opremo, čeprav na trgu obstojita dva potencialna ponudnika endoskopske kamere - eden, ki omogoča elektronsko povečavo in drugi, ki omogoča optično povečavo slike na zaslonu, medtem ko elektronska povečava tega ne omogoča.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa navedel, da na trgu obstoji več potencialnih ponudnikov, kot le dva, po vedenju naročnika vsaj sedem na slovenskem trgu. Ponudniki zagotavljajo tako optično kakor digitalno povečavo endoskopske slike, zato naročnik z zahtevo po elektronski zoom povečavi ni diskriminiral potencialnih ponudnikov. Naročnik še dodaja, da vlagatelj svoje navedbe ni konkretiziral.

V vlogi, z dne 22.12.2011, je vlagatelj navedel, da je že v zahtevku za revizijo navedel, da obstojita samo dva potencialna ponudnika, ki aktivno tržita endoskopsko opremo in svojo navedbo podkrepil z dejstvom, da sta se na nekaj zadnjih javnih razpisov javili samo ti dve družbi. Vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval digitalno povečavo, ki pa jo kot potencialni ponudnik ne more zagotoviti, lahko pa ponudi še boljšo optično povečavo ("s tem načinom pri povečanju oz. "zoomiranju" ne žrtvujemo kvalitete oz. resolucije same slike"), na kar pa naročnik ni pristal.

Naročnik je v pojasnilu, z dne 16.01.2012, navedel, da je elektronska povečava velika prednost laparoskopske tehnike v primerjavi s klasično tehniko-laparotomijo, saj kirurg s prostim očesom ne more tako podrobno videti same patologije. Pri laparoskopski tehniki je teleskop zelo blizu tkiva, poleg tega pa videoprocesor in glava kamere omogočata povečavo. Naročnik še pojasnjuje, da je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj se potrebuje povečava in ne naj se dovoli druga tehnika. V pojasnilu naročnik še navaja, da so vlagateljeve navedbe, da je zahteva po elektronski povečavi diskriminatorna, zavajujoče, saj je iz spletnih strani vlagatelja razvidno, da ponuja Pendulum glave kamere, ki imajo funkcijo digitalne povečave (digital zoom functions), kakor tudi glave kamere IMAGE 1.

Naročnik je v tretjem poglavju razpisne dokumentacije Tehnične zahteve naročnika med drugim določil:

" 2. Videoprocesor z glavo kamere, (1kpl):

â"˘ elektronska zoom-povečava"


V zvezi z zahtevo po elektronski povečavi je bilo na Portalu javnih naročil zastavljeno vprašanje: " Različni ponudniki omogočajo različne načine povečave slike - prosimo za obrazložitev zakaj potrebujete elektronski zoom - povečavo"" Naročnik je dne 23.11.2011 podal odgovor: "Za povečavo endoskopske slike."

Vlagatelj določilo tehnične specifikacije po elektronski povečavi, ki naj jo omogoča glava kamere, ocenjuje kot diskriminatorno. Vlagatelj namreč navaja, da bi ponudil endoskopsko opremo z optično povečavo slike, ki omogoča bistveno boljšo kakovost endoskopske slike, saj "[â??] ki mogoča tudi povečani endoskopski sliki enako resolucijo slike na zaslonu (medtem, ko elektronska povečava tega ne omogoča)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se sporna naročnikova zahteva nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, katerega naročniki določijo (opišejo) z določenimi (lahko minimalnimi) tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije ZJN-2 ureja v 37. členu, ki v drugem odstavku določa: " Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki."

Iz navedene določbe izhaja, da je naročnik pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in določi zanj najbolj primerne in potrebne tehnične specifikacije. Pravila javnega naročanja pa naročnika zavezujejo, da pogoje (in v tem okviru tudi tehnične specifikacije) določi na način, da nedopustno ne omejuje konkurence med ponudniki in zagotavlja njihovo enakopravno obravnavo (7. in 9. člen ZJN-2), hkrati pa morajo biti zahteve določene v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (10. člen ZJN-2).

Iz revizijskega zahtevka gre razbrati, da vlagatelj ne more ponuditi videoprocesorja z glavo kamere, ki omogoča elektronsko povečavo, saj po zatrjevanju vlagatelja na trgu "[â??] obstajata le dva potencialna ponudnika endoskopske opreme-eden, ki omogoča elektronsko povečavo in drugi, ki omogoča optično povečavo slike".

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik (v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo) izpostavil, da endoskopsko opremo na slovenskem trgu ponuja najmanj sedem proizvajalcev (Aescullap-ponudnik Mollier Celje, Richard Wolf-ponudnik Salus Med, Smith& Nephew-ponudnik JS Evro Maribor, Teckno-ponudnik Mevi Maribor, Gimmi-ponudnik MM Surgical, Karl Storz-ponudnik Karl Storz endoskopija d.o.o. in Olympus-ponudnik Olympus Slovenija d.o.o.) . V pojasnilu, z dne 16.01.2012 je naročnik navedel, da tudi proizvajalec, ki ga na slovenskem trgu zastopa vlagatelj, proizvaja endoskopske videoprocesorje z možnostjo povečave kamere (standard IMAGE HD 1), kakor tudi še nekateri ostali proizvajalci Smith& Nephew, Olympus. Iz navedenega gre sklepati, da sporno tehnično zahtevo očitno lahko zagotavlja več ponudnikov oziroma proizvajalcev.

Državna revizijska komisija pa izpostavlja, da dejstvo, da eden od ponudnikov določene zahteve ne izpolnjuje, oziroma jo izpolnjuje le en ponudnik ali določen krog ponudnikov, še ne zadostuje za zaključek, da je naročnikova zahteva diskriminatorna. Namreč, kolikor naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov, oziroma posameznemu ponudniku onemogoči konkuriranje, uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu ravnanja v nasprotju z zakonom še ni mogoče očitati. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil sicer varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju predmeta javnega naročila, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot primerno (ustrezno), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo, saj ni dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

Naročnik je postavitev sporne tehnične zahteve utemeljil z argumentacijo, da videoprocesorje z glavo kamere, ki omogoča digitalno povečavo, zagotavlja več ponudnikov ter da digitalna povečava operaterju omogoča bližji pogled na patološko tkivo, saj je teleskop zelo blizu tkiva (in omogoča 2 kratno do 7 kratno povečavo).

Državna revizijska komisija iz navedene argumentacije naročnika ocenjuje, da naročniku ni mogoče odrekati objektivno opravičljive potrebe po nabavi naprav s takšnimi tehničnimi lastnostmi, ki bodo po njegovi strokovni presoji najbolje zadovoljile potrebe bolnikov, oziroma zasledovale potrebne cilje (omogočen boljši in bližji pogled na patološko tkivo). Identifikacija naročnikovih potreb je nedvomno prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve, in ne v domeni ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen.

Vlagatelj sicer navaja, da ponuja optično povečavo, "[â??] ki mogoča tudi povečani endoskopski sliki enako resolucijo slike na zaslonu (medtem, ko elektronska povečava tega ne omogoča)", pri čemer svoje navedbe ne utemelji, niti zanjo ne predloži (ali vsaj predlaga) nobenih dokazov.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da na trgu, poleg njega endoskopski videoprocesor z glavo kamere ponuja samo še en ponudnik (ki naj bi edini sporno tehnično zahtevo izpolnil) ter da vlagatelj z ničemer ni uspel izkazati enakovrednosti optične povečave z digitalno povečavo. Državna revizijska komisija tako upoštevajoč dejstvo, da je naročnik primarno avtonomen pri določanju tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila (seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev, katerih kršitev vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati), zaključuje, da v okviru revizijskih navedb naročniku s postavitvijo tehnične specifikacije, da mora glava kamere videoprocesorja omogočati elektronsko povečavo, ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-2, zato s tem povezane revizijske navedbe ocenjuje kot neutemeljene.

2. b)
Po navedbah vlagatelja je naročnik z zahtevo po nastavitvi crom barve in pojasnili v zvezi s to zahtevo kršil načelo transparentnosti postopka.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnika pozval, naj pojasni, kaj pomeni nastavitev crom barve. Naročnik je podal odgovor, kjer je dopustil uporabo druge tehnologije nastavitve barv, ki bo dajala enakovreden rezultat. Vlagatelj kot sporno izpostavlja dejstvo, da naročnik ni pojasnil, kaj naj bi pomenila nastavitev crom barve, niti zakaj naj bi dodatno obarvanje slike na ekranu vplivalo na lažje razpoznavanje abnormalnosti tkiva. Ker ni bilo pojasnjeno, kaj pomeni enakovreden rezultat, vlagatelj naročniku očita kršitev načela transparentnosti postopka, saj "če bi ponudili opremo, ki sicer omogoča nastavitev barv, bi lahko naročnik našo ponudbo označil kot neprimerno, ker ne omogoča nastavitve crom barve". Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da ocenjuje, da gre pri določanju zahteve po nastavitvi crom barve za prepis specifikacije opreme proizvajalca Olympus, ne da bi naročnik sploh vedel, čemu je namenjena.

V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da iz tehničnih specifikacij jasno izhaja, kakšen rezultat se želi doseči z dodatno nastavitvijo barv, to je lažje razpoznavanje abnormalnosti tkiva (7 stopenj dodajanja in odvzemanja barve). Naročnik ocenjuje, da je v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno napisano, kaj se želi doseči z nastavitvijo barv in je posledično tudi jasno, kaj predstavlja enakovreden rezultat. Naročnik je zahtevo razširil na enakovredno tehnologijo nastavljanja barv in naročnik kot neprimerne ne bi obravnaval ponudbe, ki omogoča dodatno obarvane slike, v barvnem spektru pa nima crom barve.

V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita kršitev načela transparentosti postopka. Načelo transparentnosti, določeno v 8. členu ZJN-2 se glasi: "(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil".

Načelo transparetnosti postopka naročniku nalaga, da vodi postopek na pregleden način. Naročnik je skladno z načelom transparentosti dolžan, da celoten postopek oddaje javnega naročila vodi na pregleden način, kar se v fazi pred oddajo ponudb zagotavlja predvsem z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na Portalu javnih naročil. Vlagateljeve revizijske navedbe o domnevni kršitvi načela transparentonsti postopka se nanašajo na nejasnost določil razpisne dokumentacije (in naročnikovih pojasnil) in posledično zaradi nejasnosti tudi na netransparenten izbor ponudnika (kot v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj "torej če bi ponudili opremo, ki sicer omogoča nastavitev barv, bi lahko naročnik našo ponudbo označil kot neprimerno, ker ne omogoča nastavitve crom barve".). Državna revizijska komisija je zato preverila, ali je objava naročnikove zahteve glede nastavitve crom barve in pojasnilo naročnika v zvezi s tem tako netransparentna, da bi lahko omogočila netransparentnost postopka preverjanja in ocenjevanja ponudb.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije "Tehnične zahteve naročnika" med drugim določil:

" 2. Videoprocesor z glavo kamere (1kos)

â"˘ nudi naj možnost dodatne nastavitve rdeče, modre in crom barve. To naj omogoča želeno dodatno obarvanje slike na ekranu in s tem lažje razpoznavanje abnormalnosti tkiva (7 stopenj dodajanja in odvzemanja barv)."

Naročnik je podal tehnično zahtevo po dodatni nastavitvi barv (rdeča, modra in crom), katere namen je v lažjem razpoznavanju abnormalnosti tkiva z dodatnim obarvanjem slike.

Naročnik je na Portalu javnih naročil na zastavljeno vprašanje: "Prosimo za obrazložitev kaj pomeni nastavitev crom barve. Zakaj naj bi dodatna nastavitev barv oz. t.i. dodatno obarvanje slike na ekranu vplivalo na lažje razpoznavanje abnormalnosti tkiva" Lahko ponudimo opremo, ki omogoča drugačno nastavitev barv"" dne 23.11.2011 podal odgovor: "Lahko ponudite tudi drugo tehnologijo nastavitve barv, ki bo dajala enakovreden rezultat."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da se s sedmimi (7) stopnjami dodajanja in odvzemanja barv na sliki na ekranu lažje spozna abnormalnost tkiva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v praksi to verjetno pomeni, da se slika na ekranu posvetli/potemni in so tako lahko lažje vidne nenormalne spremembe ogledanega dela tkiva.

Naročnik je z odgovorom na Portala javnih naročil dne 23.11.2011, dopustil, da ponudnik ponudi tudi drugo tehnologijo nastavitve barv, ki bo dajala enakovreden rezultat. Vlagatelj naročniku očita kršitev načela transparentosti postopka zaradi odsotnosti pojasnila, kaj predstavlja enakovreden rezultat (to pa bi omogočalo netransparentno izbiro ponudnikov).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni dvoma, kaj predstavlja enakovreden rezultat, saj je v razpisni dokumentaciji obrazložena zahteva po nastavitvi barv ("možnost dodatne nastavitve rdeče, modre in crom barve"), namen in cilj te zahteve ("naj omogoča želeno dodatno obarvanje slike na ekranu in s tem lažje razpoznavanje abnormalnosti tkiva") ter lestvici in način nastavitve barv ("7 stopenj dodajanja ali odvzemanja barve"). Ob navedenem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj kot sporno izpostavil le nastavitev crom barve, ne pa tudi dejstva nastavitve barv "če bi ponudili opremo, ki sicer omogoča nastavitev barv, bi lahko naročnik našo ponudbo označil kot neprimerno, ker ne omogoča nastavitve crom barve", iz česar gre razbrati, da je vlagatelju namen nastavitve barv poznan.

Vlagatelj navaja, da ne ponuja videoprocesorja z glavo kamere, ki ima možnost nastavitve corm barve ("ker ne omogoča crom barve"). Naročnik je s pojasnilom k izpodbijani zahtevi omogočil, da ponudniki ponudijo tudi "drugo tehnologijo nastavitve barv, ki bo dajala enakovreden rezultat, pri čemer gre pojem "enakovreden rezultat" glede na zapisano v razpisni dokumentaciji razumeti, da mora ponudnik ponuditi možnost nastavitve barv (pri čemer ponudniki z naročnikovo "razširitvijo" zahteve niso omejeni zgolj na rdečo, modro in corm barvo), ki bo omogočila dodatno obarvanje slike na ekranu in s tem lažje razpoznavanje abnormalnosti tkiva. Ponudniki glede na naročnikovo dopustitev "tudi drugo tehnologijo nastavitve barv" pa niso več omejeni s 7 stopenjskim nivojem dodajanja/odvzemanja barv.

Glede na zapisano gre ugotoviti, da je naročnik z razširitvijo zahteve dejansko omogočil ponudnikom, da ponudijo videoprocesor z glavo kamere, ki bo omogočaja nastavitev dodajanja oziroma odvzemanja barv na sliki ekrana tako, da bo lažje razvidna abnormalnost tkiva.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je iz določil razpisne dokumentacije in pojasnila (razširitve) k zahtevi po dodatni nastavitvi barv, vsebina zahteve po dodatni nastavitvi barv jasna ter v okviru revizijskih navedb ni mogoče ugotoviti v zahtevku za revizijo naročniku očitane kršitve, zato Državna revizijska komisija obravnavano revizijsko navedbo označuje kot neutemeljeno.

2. c)
Vlagatelj kot diskriminatorno ocenjuje tehnično zahtevo, da je teža glave kamere brez kabla 60 g ali manj. Vlagatelj navaja, da operater med transcervikalno oz. transuretralno resekcijo poleg glave kamere, ki je del celotnega inštrumenta, drži še kabel glave kamere, kompletni resektoskop, svetlobni kabel, cev za dovod tekočine za izpiranje in cev za odvod, zato kompleten set določa celokupno težo celotnemu instrumentu. Vlagatelj navaja, da naročnik očitno zahteva, da mora biti teža glave kamere brez kabla 60 g in s tem preferira ponudnika Olympus, katere gumbi za upravljanje so del kabla glave kamere tik pod t.i. glavo kamere, medtem ko vlagatelj ponuja glavo kamere, katere gumbi so integrirani v delu t.i. glave kamere in ne v kablu, še v zahtevka za revizijo navaja vlagatelj. V obeh primerih pa operater drži v rokah tako težo kabla, kot tudi gumbov kamere. Vlagatelj še dodaja, da se po njemu znanih podatkih v naročnik v vsakdanji praksi v operacijski dvorani (urologija in ginekologija) velikokrat uporablja kar glavo kamere, ki je namenjena laparoskopskih posegom, te pa so bistveno težje, kot je specificirana teža.

V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da je dne 23.11.2011 na Portalu javnih naročil jasno zapisal, da so lahko kontrolni gumbi tudi v glavi kamere, s čimer se spremeni zahteva iz tehnične specifikacije po tem, da morajo biti na kablu glave trije gumbi. S to obrazložitvijo naročnik tudi zavrača navedbe vlagatelja od preferiranju ponudnika Olympus, iz razloga, ker ponuja glavo kamere, katere gumbi za upravljanje so del kabla, medtem, ko vlagatelj ponuja glavo kamere, ki ima integrirane gumbe. Naročnik vlagateljeve navedbe v zvezi z domnevno diskriminatornostjo določene maksimalne teže ocenjuje kot pavšalno navedene, saj se vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj spušča v opisovanje dela operaterja med transcervikalno oz. transuretralno resekcijo. Naročnik še dodaja, da na trgu obstoji več uroloških glav kamer, ki so tudi lažje od 60 g in primeroma navaja ponudnika RGMEDICAL.

Vlagatelj v vlogi, z dne 22.12.2011, navedel, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da je na trgu dostopna glava kamere ponudnika RG MEDICAL sicer lažja od zahtevanih 60 g, vendar pa ne izpolnjuje ostalih tehničnih zahtev naročnika, saj ne zagotavlja HD kakovosti slike.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije "Tehnične zahteve naročnika" med drugim določil:

" 2. Videoprocesor z glavo kamere (1kos

â"˘ Urološko-ginekološka glava kamere L oblike mora zagotavljati reprodukcijo endoskopske slike v HD-High Definition kakovosti. Naj bo z integriranim videoadapterjem L oblike, ki omogoča lažje delo urologa pri TURih, ginekologa pri TCRih in pri ORL posegih. Ob obračanju optike histeroskopa ali histeroresektoskopa mora biti kabel glave kamere vedno obrnjen navzdol (na 6 uri). Največja teža glave kamere brez kabla je lahko 60g. Na kablu ponujene glave kamere morajo biti integrirani trije gumbi, ki naj omogočajo komunikacijo z videoprocesorjem (npr. proženje slikanja, zoom (približevanje), aktivacijo filtracije svetlobe, nastavitev beline,â??). Zagotavljati mora filtracijo rdeče barve iz svetlobnega spektra (izboljšana diagnostika lezij in endometrioze)."

V zvezi z zahtevano težo glave kamere je bilo na Portalu javnih naročil zastavljeno vprašanje: "Zakaj se zahteva največja teža te glave kamere brez kabla 60 g"", na katerega je naročnik dne 23.11.2011 odgovoril: "Teža glave kamere pod 60g je zahtevana zaradi ergonomije in lažje dela operaterja med transcervikalno ali transureteralno resekcijjo. Lahko ponudi tudi glavo kamere, ki vsebuje več kot 1 CCD (charge coupled device) čip. Zahteva da so kontrolni gumbi integrirani na kablu glave kamere je podana zaradi nižje teže glave kamere brez kabla. V kolikor ponudnik zadosti zahtevi po teži glave kamere, so lahko kontrolni gumbi integrirani tudi v sami glavi kamere."

Vlagatelj označuje tehnično zahtevo naročnika, da je največja teža glave kamere brez kabla lahko 60 g, kot diskriminatorno iz razloga, ker naj bi preferirala ponudnika Olympus, ki ponuja glavo kamere, katere gumbi za upravljanje so del kabla glave kamere (in ne same glave), medtem ko vlagatelj ponuja glavo kamere, ki ima gumbe integrirane v delu, t.i. glave kamere in ne v kable glave kamere.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj domnevno diskriminatornost zahteve po največji dovoljeni teži glave kamere brez kabla opira na dejstvo, da ponudnik Olympus ponuja glavo kamere, katere gumbi so del kabla, vlagatelj pa ponuja glavo kamere z integriranimi gumbi. V zvezi s tem gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil dne 23.11.2011 pojasnil, da je zahteva po integriranih kontrolnih gumbih na kablu glave kamere podana zaradi nižje teže glave kamere brez kabla. Naročnik pa je dopustil, da v kolikor ponudnik zadosti zahtevi po teži glave kamere, so lahko kontrolni gumbi integrirani tudi v sami glavi kamere. Državna revizijska komisija ugotavlja, da z dopustitvijo naročnika o predložitvi kamere glave z integriranimi kontrolnimi gumbi v glavi kamere (in ne samo v kablu glave kamere) argumentacija vlagatelja, da je preferiran ponudnik Olympus, ki ponuja glavo kamere, katere kontrolni gumb so integrirani v kablu, nima več osnove. Naročnik je dopustil predložitev glave kamere, ki ima kontrolne gumbe integrirane bodisi v glavi kamere, bodisi v kablu glave kamere.

Državna revizijska komisija upoštevajoč dejstvo, da je naročnik dopustil predložitev glave kamere, ki ima kontrolne gumbe integrirane v glavi kamere ali v kablu glave kamere, ugotavlja, da bi moral vlagatelj za presojo domnevne diskriminatornost naročnikove zahteve po največji teži glave kamere v zahtevku za revizijo zatrjevati, da navkljub dejstvu, da so kontrolni gumbi lahko integrirani v glavi kamere, ne more izpolniti zahteve po maksimalno določeni teži glave kamere (in niso podani objaktivno opravičljivi razlogi za limitiranje zgornje teže glave kamere). Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo na nobenem mestu ne zatrjuje, da pogoja ne more izpolniti, ker je glava kamere z integriranimi kontrolnimi gumbi pretežka, pač pa je domnevno diskriminatornost največje dovoljene teže glave kamere vezal zgolj na dejstvo, da je naročnik v tehničnih specifikacijah primarno določil, da morajo na kablu ponujene glave kamere biti integrirani trije gumbi, ker naj bi to izpolnjeval le ponudnik Olympus. To zahtevo pa je naročnik dne 23.11.2011 omilil in dopustil tudi integrirane gumbe v sami glavi kamere.

V okviru revizijskih navedb tako ni bilo mogoče presoditi, da je naročnik z zahtevo po največji teži glave kamere ponudnike obravnaval diskriminatorno, kot v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, zato Državna revizijska komisija navedenim revizijskim navedbam utemeljenosti ni priznala.

3.)
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da zaradi zahteva naročnika, da ima insuflacijska enota s pripadajočo opremo pretok plina do 35 l/min, ne more oddati ponudbe, ker nobena insuflacijska enota ne omogoča pretoka, ki je višji od 30 l/min. Vlagatelj kot razlog, da insuflacijske enote nimajo višjega pretoka od 30 l/min, navaja dejstvo, da se vrednost pretoka v trebušni votlini doseže tudi s prehodnostjo trokarja, ki je po vlagatelju znanih podatkih nižja od 30 l/min. Vlagatelj navaja, da ima insuflator, ki bi ga ponudili za hitrejši vpih posebno funkcijo (continuous flow), kar pomeni, da se vpih ne vrši v pulzih temveč kontinuirano. Vlagatelj še dodaja, da ima naročnik v operacijskih prostorih insuflacijsko enoto s pretokom samo 20 l/min in ni nikoli podal pripombe zaradi prepočasnega vpiha plina ob nenadnih izgubah.

Naročnik navaja, da je zahteva oblikovana na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta javnega naročila. Pretok plina do 35 l/min omogoča hitro namestitev izgubljenega plina iz abdominalne votline ob nenadnih izgubah insuflacijskega plina. Naročnik še dodaja, da obstojijo tudi insuflacijske enote, ki imajo pretok zraka do 40 l/min, in sicer ponudnik Styker. Naročnik navaja, da oprema, ki jo trenutno uporablja, ni v povezavi s tem, kakšne tehnične specifikacije bo podal, dodaja pa, da je oprema tehnološko zastarela in nevarna za paciente.

V vlogi, z dne 23.12.2011, je vlagatelj navedel, da četudi bi posamezni ponudnik ponujal insuflator s pretokom plina 100 l/min ne bi dosegel hitrejše polnjenje trebušne votline s CO2 plinom, saj ozko grlo trokarja, ki se uporablja kot delovni port za laparoskopske posege tako visok pretok onemogoča.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije Tehnične zahteve naročnika med drugim določil:

"5. Insuflacijska enota s pripadajočo opremo (1kpl)

Tehnične lastnosti zahtevane opreme so:
â"˘ kapaciteta pretoka plina CO2 naj bo do 0 do največ 35l/min".


Na Portalu javnih naročil je naročnik dne 23.11.2011 na zastavljeno vprašanje: "Zakaj se potrebuje pretok plina do 35l/min"" odgovoril: "Ob nenadnih izgubah insuflacijskega plina je potrebna hitra nadomestitev izgubljenega plina iz abdominalne votline. Po izkušnjah naročnika zahtevani pretok plina le to zagotavlja."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevo po pretoku plina v insuflacijski enoti določil v razponu in sicer "od 0 do največ 35 l/min". Naročnik je s tem, ko je pretok plina določil v razponu, določil spodnjo mejo (torej od 0) in zgornjo mejo (največ 35 l/min). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (upoštevajoč tudi dejstvo, da je naročnik zapisal "naj bo") določil pretok plina v razponu, pri čemer ni eksplicitno navedeno, da mora biti zgornja meja pretoka plina 35 l/min. Glede na dikcijo tehnične zahteve (ob odsotnosti jasno določene zahteve, da mora biti najvišji zagotovljen pretok plina 35 l/min) Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevi po pretočnosti plina zadostijo vsi ponudniki, katerih insuflacijska enota zagotavlja pretočnost plina od 0 do 35 l/min, torej tudi ponudniki, katerih pretočnost plina v insuflacijski enoti je nižja od 30 l/min (kot navaja vlagatelj za svoj proizvod).

Državna revizijska komisija zaključuje, da je tehnična zahteva glede pretoka plina CO2 v insuflacijski enoti določena v razponu "naj bo do 0 do največ 35l/min" in kot takšna dopušča, da tehnični zahtevi zadostijo insuflacijske enote, katerih najvišji pretok plina je nižji od najvišje določenega pretoka plina CO2 (največ 35 l/min).

Glede na zapisano Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi glede domnevne diskriminatornosti izpodbijane tehnične zahteve v zvezi s kapaciteto pretoka plina v insuflacijski enoti ni sledila.


4.)
Državna revizijska komisija je presodila utemeljenost vlagateljeve navedbe glede diskriminatorno določenih tehničnih zahtev za visokofrekvenčni elektrokirurški nož.

4. a)
V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da na trgu ne obstoji visokofrekvenčna elektrokirurška enota, ki bi omogočala priključitev dveh monopolarnih ročnikov hkrati in tako zagotavljala hkratno delo na dveh pacientih. Iz tega razloga vlagatelj naročnikovo zahtevo, da je potrebno ponuditi istočasno priključitev dveh monopolarnih visokofrekvenčnih ročnikov, označuje kot nesorazmerno predmetu javnega naročila in v nasprotju z 10. členom ZJN-2.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa zapisal, da ni nikoli zahteval, da potencialni ponudniki ponudijo visokofrekvenčno enoto, ki zagotavlja priključitev dveh monopolarnih ročnikov, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Naročnik pojasnjuje, da je visokofrekvenčna enota za priključitev dveh ročnikov pomembna za odprte operacije, saj se med posegom dogodi, da je potrebna hitra menjava instrumenta-elektrode, ki je vstavljen v ročnik. Naročnik navaja, da na trgu obstoji več ponudnikov, ki proizvajajo enote z dvema vhodoma za ročnike (Erbe in Covidien, ki ima v prodajnem programu artikel Valleylab, model Force FX).

V vlogi, z dne 23.11.2011, vlagatelj navaja, da določila tehnične zahteve ni mogoče razumeti drugače kakor, da naročnik zahteva priključitev dveh monopolarnih ročnikov hkrati ter dodaja, da na trgu ne obstoji visokofrekvenčna elektrokirurška enota, ki bi omogočala monopolarno delo na dveh pacientih hkrati, saj bi v tem primeru morala imeti poleg dveh monopolarnih vhodov tudi dva vhoda za priklop nevtralne elektrode. Vlagatelj tudi pojasnjuje, da elektrokirurški nož, ki naj bi po navedbah naročnika izpolnjeval zahtevo (to je artikel Valleylab, model Force FX), nima dveh vhodov za nevtralno elektrodo, zatorej ne omogoča dela na dveh pacientih hkrati.

Naročnik je v pojasnilu, z dne 16.01.2012, navedel, da ni zahteval visokofrekvenčne enote, ki zagotavlja priključitev dveh monopolarnih ročnikov hkrati, pač pa priključitev dveh ročnikov hkrati. Naročnik kot primere visokofrekvenčne enote, ki tehnični zahtevi ustrezajo, navaja artikel proizvajalca Valleylab in Erbe, ki imata na voljo dva enakovredna vhoda za instrumente.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije "Tehnične zahteve naročnika" med drugim določil:

" 6. Visokofrekvenčni elektrokiruški nož, ( 1kpl)

Elektrokirurški nož mora omogočati monopolarno in bipolarno rezanje ter koagulacijo pri klasičnih in endoskopskih operacijah.
Primeren tudi za ginekološke endoskopske posege (transcervikalne resekcije,â??)
Omogoča naj standardne nastavitve ter možnosti programiranja in shranjevanja lastnih nastavitev.

Tehnične lastnosti zahtevane opreme so:

â"˘ Generator mora imeti možnost istočasnega priključitve dveh ročnikov za odprte operacije ali dveh bipolarnih instrumentov. Možna mora biti hkratna uporaba dveh ročnikov, dveh bipolarnih instrumentov, dveh stopalk."


V zvezi s tehnično zahtevo po možnosti priključitve dveh ročnikov hkrati je bilo na Portalu javnih naročil zastavljeno vprašanje: "Zakaj je potrebno ponuditi istočasno priključitev 2 monopolarnih VF ročnikov" Naenkrat se namreč tako ali tako opravlja le en operativni poseg.". Dne 23.12.2011 je naročnik objavil odgovoril: "To je odločitev uporabnika in ne ponudnika."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik podal zahtevo po elektrokirurškem nožu, ki mora omogočati monopolarno in bipolarno rezanje ter koagulacijo pri klasičnih in endoskopskih operacijah.

Elektrokirurški visokofrekvenčni generator je modul, v katerem se električna energija iz električne mreže pretvori v elektriko visoke napetosti. Glede na uporabno valovno obliko elektrike in temperature se razlikujeta tudi tipa visoke frekvence. Tako se pri nižji temperaturi (60°C - 70°C) izvaja postopek koagulacije in postopek mehanskega rezanja (pri temperaturi nad 100°C), oziroma postopek elektrotomije (zaradi generirane visoke temperature izpareva celica tekočina in celico razbija, to je avtomatsko rezanje).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval visokofrekvenčni elektrokirurški nož, ki bo omogočal tako izvedbo rezanja (torej mehansko ravnanje), kakor tudi koagulacijo (toplotni efekt zgostitve proteina zaradi toplote generirane v bližini aktivne elektrode povzroči "odmik" krvi iz poškodovane žile). Tehnika rezanja se izvaja z monopolarno ali bipolarno tehniko. Razlika med tehnikama je v tem, da pri bipolarni tehniki visokofrekvenčna elektrika ne prehaja skozi telo pacienta preko nevtralne elektrode. Zaradi izolacije so bipolarni instrumenti lahko konstruirani tako, da se aktivna in nevtralna elektroda nahajata ena nasproti druge (npr. bipolarna pinceta). Pri monopolarni tehniki pa je potrebno za preprečitev termalnega efekta (previsoke napetosti v telesu) prehodnost elektrike skozi telo pacienta zagotoviti preko nevtralne elektrode, ki je na telesu pacienta.

Obe vrsti tehnike rezanja pa se izvajata preko instrumentov. V kolikor se uporablja bipolarni instrument (ki, odvisno za kakšno vrsto instrumenta gre, se ga vstavi v ročnik (nastavek)), je potrebno kabel vstaviti v bipolarni izhod v generatorju (in ni potrebna nevtralna elektroda), oziroma se delovanje monopolarnega instrumenta delovanje zagotovi preko monopolarnega izhoda elektrokiruškega visokofrekvenčnega generatorja (in je potrebno posebej priključiti še nevtralno elektrodo).

Vlagatelj zahtevo po možnosti istočasne priključitve dveh ročnikov za odprte operacije ali dveh bipolarnih instrumentov označuje kot nemogočo in nesorazmerno s predmetom javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da "[â??] na trgu namreč ne obstaja VF elektrokirurška enota, ki bi zagotavljala npr. monopolarno delo na dveh pacientih hkrati" ter, da "[â??]je bila postavljena zahteva za istočasno priključitev dveh monopolarnih VF ročnikov".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik podal zahtevo, da mora generator imeti možnost istočasnega priključitve dveh ročnikov za odprte operacije ali dveh bipolarnih instrumentov ter da mora biti možna uporaba dveh ročnikov, dveh bipolarnih instrumentov, dveh stopalk hkrati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik le za bipolarne instrumente izpostavil, da mora biti mogoča istočasna priključitev (ni navedel, da zahteva priključitev dveh monopolarnih instrumentov). Dejstvo je, da uporaba ene tehnike rezanja (monopolarne ali bipolarne) izključuje uporabo druge, vendar je potrebno ugotoviti, da je naročnik eksplicitno glede uporabe instrumentov zapisal, da želi hkratno priključitev bipolarnih instrumentov (ne pa tudi monopolarnih instrumentov). Glede na zapisano zahtevo, da mora biti mogoča hkratna priključitev dveh ročnikov, dveh bipolarnih instrumentov, dveh stopalk hkrati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik sicer ni zapisal vrste ročnika (za monopolarno ali bipolarno tehniko), vendar zahteva naročnika po hkratni uporabi dveh bipolarnih instrumentov drugo možnost (torej zahtevo, da mora generator zagotoviti hkraten priklop dveh monopolarnih ročnikov) izključuje.

Ker pa je naročnik zahteval, da mora elektrokirurški nož omogočati koagulacijo izhaja, da se zahteva po omogočanju "priključitve dveh ročnikov" nanaša na možnost izvajanja koagulacije. Koagulacija se izvaja s kroglasto oziroma ploščato elektrodo, ki se vstavi v nastavek/ročnik. Tako gre naročniku pritrditi v zatrjevanju, da so na trgu električni generatorji obeh vodilnih proizvajalcev generatorjev sicer COVIDIEN (model Force FX c) in ERBE (model VIO 200 S, ki zagotavlja TWIN COAG funkcijo - možnost simultane koagulacije: (http://www.erbe-med.com/uk/medical-technology/public/Products/Electrosurgery/Electrosurgical-units/VIO-System/VIO---200-S.866).

Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da na trgu obstojijo električni generatorji, ki omogočajo hkratno priključitev ročnikov za izvajanje koagulacije (funkcija TWIN COAG).

Državna revizijska komisija ob navedenem ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti revizijske navedbe o nemogoči in nesorazmerni zahtevi, da mora imeti generator možnost istočasne priključitve dveh ročnikov za odprte operacije ali dveh bipolarnih instrumentov, zato jo označuje kot neutemeljeno.


4.b)
V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahtevo po tem, da mora imeti generator možnost povezave s ponujenim insuflatorjem, ki aktivira aspiracijo koagulacijskega dima ob aktiviranju stopalke, definiral nejasno in nepregledno, z vidika ponudnikov različnih tehničnih rešitev, namenjenih za dosego iste funkcionalnosti pa tudi diskriminatorno. Vlagatelj naročniku očita, da je sprva omogočil, da ponudniki ponudijo druge načine aspiracije aerosolov in dima iz trebušne votline, nato pa kasneje podal nekonsistenten odgovor, da je povezava z insuflatorjem potrebna zaradi aktivacije aspiracije plinov. Sistem odzračevanja plinov, kot ga ponuja vlagatelj, poleg odsesavanja omogoča tudi filtracijo vseh karcerogenih delcev v kirurškem dimu, in sicer brez povezave med elektrokirurško enoto, harmoničnim skalpelom in insuflatorjem.

Naročnik v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je na Portalu javnih naročil dopustil tudi druge načine aspiracije aerosolov in dima iz trebušne votline ter,, da filtracija ni zahteva naročnika, lahko pa jo ponudnik vključi v ponudbo. Glede domnevno spornega naknadnega odgovora pa naročnik navaja, da je bilo zastavljeno vprašanje "zakaj je potrebna povezava z insuflatorjem" in je naročnik pojasnil, da zaradi aktivacije aerosolov, v preostalem delu pa je ponudnika napotil na odgovor, v katerem je možnost drugih načinov aspiracije aerosolov dopustil.

Naročnik je v tretjem poglavju razpisne dokumentacije Tehnične zahteve naročnika med drugim določil:

" 6. Visokofrekvenčni elektrokiruški nož, ( 1kpl)

â"˘ Generator mora imeti možnost povezave s ponujenim insuflatorjem, ki aktivira aspiracijo koagulacijskega dima ob aktiviranju stopalke.".

V zvezi s to tehnično zahtevo je bilo na Portalu javnih naročil zastavljeno sledeče vprašanje: "Ali lahko ponudimo drug način aspiracije aerosolov in kirurškega dima iz trebušne votline" Torej brez stopalke in komunikacijskega kabla med kutorjem, harmoničnim skalpelom in insuflatorjem. Ali zahtevate tudi filtracijo aerosolov oz. kirurškega dima, ki je kot poznano, potencialno kancerogen, če ga osebje v operacijski dvorani vdihava"". Naročnik je dne 23.11.2011 podal odgovor (odgovor 4b): "Ponudniki lahko ponudijo tudi druge načine aspiracije aerosolov in dima iz trebušne votline. Na tržišču medicinske opreme obstajajo taki sistemi, ki izvajajo prisilno aspiracijo omenjenih plinov. Filtracija ni zahteva naročnika, jo pa lahko ponudnik vključi v ponudbo."

Ugotoviti gre, da je naročnik s tem odgovorom dopustil, da ponudnik ponudi sistem odzračevanja dima brez povezave s insuflatorjem (torej brez stopalke in komunikacijskega kabla med elektrokirurško enoto, harmoničnim skalpelom in insuflatorjem).

Vlagatelj pa naročnikovo obrazložitev (dopustitev) tehnične zahteve označuje kot nejasno, nepregledno in diskriminatorno iz razloga, ker je naročnik pozneje na vprašanje ponudnika: "Zakaj je potrebna povezava z insuflatorjem - ali lahko ponudimo drugačen način sukcije dima in ali zahtevate tudi filtracijo kirurškega dima"", podal odgovor: "Povezava je potrebna zaradi aktivacije aspiracije. Ostali odgovori so že v odgovoru 4b.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s pojasnilom, da je povezava z insuflatorjem potrebna zaradi vzpostavitve aspiracije, dal neposreden odgovor na zastavljeno vprašanje ""zakaj je potrebna povezava z insuflatorjem. Medtem ko je naročnik na drug del vprašanja, ki se nanaša na možnost drugačnega načina sukcije dima, ponudnike napotil na odgovor 4b). Z odgovorom 4b) pa je naročnik jasno in nedvoumno dopustil tudi sisteme, ki aspiracijo aerosolov in dima zagotavljajo na drugačen način (torej brez povezave z insuflatorjem).

Državna revizijska komisija upoštevajoč navedena pojasnila naročnika v zvezi z zahtevo po aspiraciji aerosolov in dima ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o domnevni nejasnosti, nepreglednosti in diskriminatornosti te tehnične zahteve ni mogoče pritrditi, zato jih označuje kot neutemeljene.


4.c)
Kot slednjo nepravilnost v zvezi s tehničnimi zahtevami za visokofrekvenčni elektrokiruški nož, vlagatelj naročniku očita, da je zahteva po potrebnih adapterjih za mono in bipolarno elektriko nejasna in v nasprotju z načelom transparentnosti. Naročnik na vprašanje, kakšni so potrebni adapterji ni odgovoril, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da "[â??]naročnik očitno ne želi specificirati kakšne monopolarne in bipolarne adapterje naj bi potencilani ponudnik ponudil in bi verjetno šele po oddaji ponudb ugotavljal ali so ponudniki ponudili pravilen set adapterjev, kar je v nasprotju z zahtevo po preglednosti javnega naročanja oziroma v nasprotju z načelom transparentnosti."

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je podal tehnično zahtevo, da potencialni ponudniki ponujajo tudi potrebne adapterje za priklop monopolarnih in bipolarnih instrumentov konkurenčnih proizvajalcev. Naročnik zahtevo ocenjuje kot jasno oblikovano.

Vlagatelj je v vlogi, z dne 23.12.2011, navedel, da na trgu obstaja veliko število instrumentov, ki imajo različne konektorje za povezavo z visokofrekvenčno elektrokirurško enoto, ki imajo med sabo različne vtičnice za priklop inštrumentov in celo za priklop kabla za nevtralne elektrode. Iz razloga, da ne bi ponujali vseh možnih adapterjev, so na naročnika naslovili vprašanje o vrsti adapterjev, vendar odgovora ni dobil.

Naročnik je v pojasnilu, z dne 16.01.2012, navedel, da standarde za priklop monopolarnih in bipolarnih instrumentov diktirata dva proizvajalca elektrokirurških generatorjev, to sta ERBE in COVIDIEN VALLEYLAB. ERBE standard uporabljajo ERBE, Martin Berthold in Karl Storz, COVIDIEN VALLEYLAB standard pa uporabljajo Valleybam, Bowa, Bovie in Olympus. Ker je vlagatelju poznana oprema naročnika (kar vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje na večih mestih), naročnik ocenjuje, da je zahteva po predložitvi adapterjev jasna in pomeni, da je potrebno predložiti adapter za uporabo priključkov, ki so narejeni po drugem standardu (torej proizvajalec (ali uporabnik) standarda COVIDIEN VALLEYLAB mora ponuditi adapterje za standar ERBE in obratno).

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije "Tehnične zahteve naročnika" med drugim določil

" 6. Visokofrekvenčni elektrokiruški nož, ( 1kpl)

Komplet mora vsebovati:
6. vsi potrebni adapterji za mono in bipolarno elektriko"


Na Portalu javnih naročil je naročnik na zastavljeno vprašanje: "Kakšni so potrebni adapterji za mono in bipolarno elektriko"" dne 23.11.2011 odgovoril: "Zaradi potreb uporabnikov."

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da naročnik ni podal odgovora na zastavljeno vprašanje. Vendar je potrebno za presojo, ali je tehnična zahteva nejasna in nasprotuje načelu transparentnosti, presoditi tehnično zahtevo, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija po pregledu vseh tehničnih zahtev v zvezi z visokonapetostnim elektrokirurškim nožem ugotavlja, da je naročnik zahteval, da mora elekrokirurški nož omogočati "kompatibilnost z ročniki proizvajalcev Valleylab in ERBE."

Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik v zvezi z adapterji za mono in bipolarno elektriko ni eksplicitno zapisal, da morajo biti kompatibilni s sistemom proizvajalcev Valleylab (skupina COVIDIEN VALLEYLAB) in ERBE, kakor je to storil za ročnike. Vendar ob upoštevanju dejstva, da je naročnik za drug sestavni del elektrokirurškega noža, to je ročnike, podal zahtevo po kompatibilnosti z ročniki Valleylab in ERBE, izhaja, da sta sistema COVIDIEN VALLEYLAB in ERBE tista sistema, s katerimi mora biti elektrokirurški nož kompatibilen. Ne gre zanemariti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo na večih mestih zatrjuje, da mu je poznana oprema naročnika, ki jo uporablja v operacijskih dvoranah, vsled česar gre razumeti, da so mu poznani tudi standardi za priklop priključkov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da zahteva po priložitvi adapterjev iz razloga, ker ni specificirana, omogoča netransparenten postopek. V zahtevku za revizijo vlagatelj ne navaja, da mu tako določena tehnična zahteva onemogoča oddajo ponudbe, zato Državna revizijska komisija na podlagi pregleda vseh tehničnih zahtev v zvezi z visokofrekvenčnim elektrokirurškim nožem (in njihovi smiselni medsebojni povezavi) zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je obravnavana tehnična zahteva v nasprotju z določili ZJN-2.



5.)
Državna revizijska komisija se je opredelila tudi do navedb z zvezi z domnevno nesorazmernostjo in diskriminatornostjo zahtev glede bipolarnega resektoskopa.


5.a)
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je zahteva naročnika po največji teži resektoskopa 250 g nesorazmerna in nepovezana s predmetom javnega naročila, ter diskriminatorna do ponudnikov. Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova obrazložitev, da je največjo težo resektoskopa omejil iz razloga preprečevanja utrujenosti operaterja pri daljši posegih, nepovezana, saj ni samo teža resektoskopa tista, ki vpliva na končno težo kompletnega inštrumenta, ki ga operater drži v rokah. Operater mora poleg resektoskopa držati še težo glave kamere s kompletnim videokablom, svetlobni kabel, cev za dovod tekočine za izpiranje in cev za odvod tekočine, pri čemer je vlagatelj mnenja, da teža instrumenta ne more vplivati na utrujenost operaterja, saj je razlika samo nekaj gramov, zato niso skladne s funkcionalnimi zahtevami naročnika.

V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da se zaveda pomembnosti teže posameznih komponent, ki jih operater drži v rokah, zato je poleg največje teže resektoskopa omejil tudi težo glave kamere. Naročnik kot nekonsistentne označuje vlagateljeva navedbe glede teže sistema, ki ga operater drži v rokah in izpostavlja, da je v okviru revizijskih navedb v zvezi z diskriminatornostjo določitve največje teže glave kamere zatrjeval, da teža le te ne pomeni popolnoma nič. Naročnik pa vlagateljeve navedbe ocenjuje tudi kot pavšalno navedene, saj za svoje trditve ne ponuja nobenih dokazov, niti jih argumentirano ne opredeli, zaradi česar se do njih ni mogoče opredeliti.


Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije "Tehnične zahteve naročnika" med drugim določil:

" 8. Bipolarni resektoskop (1kpl)

Omogoča naj delo v fiziološki raztopini - brez potrebe po priklopu nevtralne elektrode.

â"˘ Teža resektoskopa naj bo največ 250 g"

Naročnik je dne 23.11.2011 na vprašanje zastavljeno na Portalu javnih naročil "Zakaj je pomembna točna teža resektoskopa v gramih"", odgovoril: "Naročnik ne navaja točne teže ampak največjo. To je zaradi balansiranja resektoskopa, ergonomije, ki preprečuje utrujenost operaterja ob daljših posegih."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva argumentacija glede nepovezanosti in diskriminatornosti tehnične zahteve temelji na trditvi "da ni samo teža resektoskopa tista, ki vpliva na končno težo kompletnega inštrumenta, ki ga operater drži v rokah".

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljevo navedbo, da operater med posegom poleg resektoskopa v rokah drži še ostale komponente (glavo kamere, kabel glave kamere, svetlobni kabel, cev za dovod tekočine za izpiranje in cev za odvod tekočine). Ker pa predstavlja resektoskop najtežji del celotnega kompleta, se je naročnik odločil, da limitira zgornjo težo (poleg tega pa je naročnik limitiral tudi zgornjo težo druge najtežje komponente, to je težo glavo kamere (glej 2.c) točko te obrazložitve).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je tehnična zahteva po največji teži resektoskopa sorazmerna s predmetom javnega naročila in sledi funkcionalnih zahtevam naročnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo poleg domnevne nesorazmernosti obravnavane tehnične zahteve navaja, da je zahteva tudi diskriminatorna do ostalih ponudnikov, pri čemer svoje trditve z ničemer ne konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov, ki bi lahko izkazale utemeljenost tovrstne trditve, zato Državna revizijska komisija, ob upoštevanja pravila o trditveno - dokaznem bremenu, revizijske navedbe ni mogla presojati.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj utemeljenosti revizijske navedbe ni uspel izkazati, zato jo je potrebno oceniti kot nedokazano in neutemeljeno.


5.b)
Kot diskriminatorno zahtevo vlagatelj označuje tudi zahtevo naročnika v zvezi z dolžino resektoskopa. Vlagatelj navaja, da naročnik v ginekološko operacijski sobi uporablja monopolarni resektoskop vlagatelja z določeno dolžino, ki ne vpliva na funkcionalnost resektoskopov. Po trditvah vlagatelja naročnik z zahtevo, da mora biti najmanjša dolžina resektoskopa 190 mm, povzroča situacijo, da bi bila ponudba v primeru, ko bi ponudnik ponudil 1 mm krajši resektoskop, neustrezna.

Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da ni zahteval določene dolžine, pač pa je določil najmanjšo dolžino resektoskopa.

Naročnik je v tretjem poglavju razpisne dokumentacije Tehnične zahteve naročnika med drugim določil:

" 8. Bipolarni resektoskop (1kpl)

â"˘ Delovna dolžina resektoskopa pa najmanj 190 mm."


Naročnik je dne 23.11.2011 na vprašanje zastavljeno na Portalu javnih naročil: "V vaši bolnišnici se že uporabljajo resektoskopi, ki jih bi želeli ponuditi, zato sprašujemo, zakaj je potrebno ponuditi resektoskop točno specificirane dolžine"", odgovoril: "Naročnik ne navaja točne dolžino ampak najmanjšo."

Vlagatelj domnevno diskriminatornost limitirane spodnje meje dolžine resektoskopa opira na navedbo, da naročnik že uporablja monopolarni resektoskop vlagatelja, pri čemer vlagatelj ne pove, kolikšna je dolžina tega resektoskopa, niti ne zatrjuje, da bi bil lahko ustrezen tudi krajši resektoskop od 190 mm.

Državna revizijska komisija revizijske navedbe vlagatelja označuje kot premalo decidirane, zato se ob upoštevanju pravila o trditveno-dokaznem bremenu do njih ne more opredeliti in jih posledično zavrača kot neutemeljene.


6.)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljevega očitka, da so merila postavljena diskriminatorno in niso smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Vlagatelj namreč navaja, da merilo tehničnih prednosti ponujene opreme v ponderju 40 % lahko izpolni le en ponudnik, to je Olympus. Vlagatelj meni, da je tovrstno oblikovanje tehničnih prednosti diskriminatorno, saj že vnaprej onemogoča konkurenčnost ostalih ponudnikov, ki bi morebiti lahko ponudili opremo skladno z zahtevami naročnika.


6.a)
Vlagatelj svojo trditev utemeljuje z določilom razpisne dokumentacije, da dobi 20 točk ponudnik, ki ponudi filtracijo rdeče barve endoskopske slike preko filtrov vgrajenih v izvor svetlobe. Vlagatelj sicer navaja, da je naročnik omogočil tudi uporabo druge tehnologije, ki pa jo je kasneje z navedbo novih tehničnih zahtev za izvor svetlobe onemogočil.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa zapisal, da je naročnik avtonomen pri oblikovanju meril. Naročnik poudarja, da je merila, ki pomenijo tehnične prednosti ponujene opreme, ustrezno ponderiral in nikakor niso napisana tako, da jih v celoti lahko izpolni le en ponudnik in sicer Olympus. V zvezi z očitkom vlagatelja o diskriminatornosti merila glede tehnologije postopka izločanja rdeče barve naročnik navaja, da je dopustil tudi drugo tehnologijo za lažjo prepoznavo in diagnostiko kapilarnih struktur, v kolikor jo ponudnik podkrepi s tremi strokovnimi študijami. Naročnik še dodaja, da izločanje rdeče svetlobe ali NBI-Narrow Band zagotavljata vsaj še proizvajalca Pentax in Fujion.

V 2.3. točki Navodil za pripravo ponudbe je naročnik merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe oblikoval na sledeč način:

"2.3. Merilo za izbor

Za izbor najugodnejšega ponudnika bo uporabljeno merilo ekonomsko najugodnejša ponudba.
Med ponudbami ponudnikov, za katere bo v postopku pregledovanja ugotovljeno, da so popolne, bo izbira najugodnejše ponudbe opredeljena na osnovi merila:

MERILO DELEŽ MERILA V %
1. Končna ponujena cena v EUR z vključenim DDV 60
2. Tehnične prednosti 40
2.1. Videoprocesor, izvor svetlobe, glava kamere in videolaparoskop zagotavljajo izločanje rdeče barve iz svetlobnega spektra, s čemer je
omogočena izboljšana diagnoza patologije, oziroma prepoznavanj
patoloških sprememb, kar olajša diagnostiko in prepoznavo kapilarnih struktur ter detekcijo tumorjev.
Zahtevani sistem, ki zagotavlja izločanje rdeče svetlobe iz svetlobnega spektra zagotavlja prepoznavanje in razločevanje benignih, predmalignih in malignih stanj mukoze in zgodnje oblike lezij endometrioze. Hkrati ginekologu zagotavlja vizuelno identifikacijo endometrialnega raka in hiperplazije. Pri histeroskopijah sistem zagotavlja ginekologu prepoznavanje endometrioze, polipov in miomov. O vsem tem obstaja na voljo obširna strokovna literatura.
20
2.2. HD videolaparoskop (točka 4) z distalno vgrajenim HD CCD
čipom in integrirano glavo kamere in svetlobnim kablom. Sistem zagotavlja operaterju ergonomičen, bolj kakovosten in varen laparoskopski poseg saj omogoča avtomatsko ostrenje endoskopske slike-t.i.avtofokus ter bolj kakovostno endoskopsko sliko, kar posledično pomeni, da je sistem bolj varen za pacienta. Ker so glava kamere, teleskop in svetlobni kabel združeni v enem sistemu ni potrebna uporaba sterilne vrečke, saj je kompleten sistem možno avtoklavirati, hkrati pa odpade sestavljanje vseh treh komponent, kot je to pri klasičnih sistemih. Ker ima videolaparoskop v steblu optike le električne vodnike in ne zelo občutljiv lečni sistem: t.i. rod lenses, je videolaparoskop bistveno manj občutljiv na udarce in posledično so stroški servisiranja manjši od tistih pri klasičnem laparoskopu, z lečnim sistemom.
20
3. MERILA SKUPAJ 100

Način uporabe meril:
1. končna ponujena cena v EUR z vključenim ddv = 60%:

Največje število točk, ki ji prejeme ponudnik pri tem merilu, je 60.
Komisija bo število točk posameznemu ponudniku izračunala na podlagi sledečega izračuna: osnova je najnižja končna ponujena cena z DDV, od katere se izračuna razlika +/-. Ta razlika se primerja z deležem 60 in dobljeno odšteje od tega deleža, oziroma najvišjega števila točk (60).

2. tehnične prednosti - skupaj 40%
Na osnovi strokovnega pregleda ponudb se ocenijo tehnične prednosti ponujene opreme, v skladu s točkami 2.1., 2.2., 2.3. in 2.4.

V primeru, da bo več ponudnikov ponudilo enako najnižjo ceno in doseglo enako število točk, bo naročnik oddal naročilo tistemu ponudniku, ki je prvi oddal ponudbo."

Naročnik je merilo najugodnejše ponudbe določil na način, da 60 % merila predstavlja ponudbena cena, 40 % merila pa tehnične prednosti ponujene opreme. Merilo tehnične prednosti ponujene opreme v 40 % je naročnik razdelil v dve skupini, in sicer:
- 20 % merila tehnične prednosti ponujene opreme predstavlja možnost izločanja rdeče barve iz svetlobnega spektra
- 20 % merila tehnične prednosti ponujene opreme pa predstavlja videolaparoskop, ki je združen v enem sistemu in ima možnost avtomatičnega ostrenja.

Dejansko je naročnik merilo tehnične prednosti ponujene opreme oblikoval preko tehničnih specifikacij.

Vlagatelj naročniku očita, da so merila, ki predstavljajo tehnično prednost ponujene opreme, diskriminatorna, saj naj bi naročnik preferiral ponudnika, ki ponudi filtracijo rdeče barve endoskopske slike preko filtrov vgrajenih v izvor svetlobe (lastnost NBI).

Naročnik je določil, da bo 20 % v deležu merila dobil ponudnik, ki bo ponudil opremo (videoprocesor, izvor svetlobe, glava kamere in videolaparoskop), ki bo zagotavljala izločanje rdeče barve iz svetlobnega spektra. Naročnik je kot razlog za to zahtevo navedel, da je s tem omogočena izboljšana diagnoza patologije, oziroma prepoznavanj patoloških sprememb, kar olajša diagnostiko in prepoznavo kapilarnih struktur ter detekcijo tumorjev. Zahtevani sistem, ki zagotavlja izločanje rdeče svetlobe iz svetlobnega spektra, zagotavlja prepoznavanje in razločevanje benignih, predmalignih in malignih stanj mukoze in zgodnje oblike lezij endometrioze. Naročnik še pojasnjuje, da ginekologu zagotavlja vizuelno identifikacijo endometrialnega raka in hiperplazije, pri histeroskopijah pa ta sistem zagotavlja ginekologu prepoznavanje endometrioze, polipov in miomov.

Naročnik je dne 23.11.2011 na vprašanje ponudnika: "Različni proizvajalci imajo različne možnosti prepoznave in diagnostike kapilarnih struktur ter detekcijo tumorjev - zahtevate tehnologijo izločanja rdeče barve. Ali lahko ponudimo drugačno tehnologijo, ki prav tako omogoča diagnozo patologije oz. prepoznavanje patoloških sprememb, kapilarnih struktur in detekcijo tumorjev"", odgovoril, da lahko ponudnik ponudi tudi drugo tehnologijo za lažjo prepoznavo in diagnostiko kapilarnih struktur ter detekcijo, v kolikor lahko to podkrepi najmanj s tremi strokovnimi študijami in jih priloži ponudbi. Rešitev, ki jo nudi ponudnik mora biti uporabna pri vseh kirurških vejah: abdominalna kirurgija, ginekologija in urologija. Naročnik bo priznal merilo tehnične prednosti 2.1 tehnologiji, ki je navedena v Tehničnih zahtevah.

Naročnik je na Portalu javnih naročil v zvezi z zahtevo izvora svetlobe istega dne (23.11.2011) v okviru "nove tehnične specifikacije" po objavljenem odgovoru zapisal:
"Izvor svetlobe:
- vgrajenimi svetlobnimi filtri mora omogočati izločanje rdeče barve iz svetlobnega spektra. Z to tehnologijo mora biti omogočena izboljšana diagnoza patologije oziroma prepoznavanje patoloških sprememb. Omogoča boljšo diagnostiko in prepoznavo kapilarnih struktur ter detekcijo tumorjev.".

Vlagatelj naročniku očita, da s tem odgovorom več ne dopušča nove tehnologije in s tem zavaja potencialne ponudnike.

Državna revizijska komisija po pregledu vseh objav na Portalu javnih naročil ugotavlja, da je naročnik kasneje, dne 29.11.2011 na zastavljeno vprašanje: "Prosimo za pojasnilo katera je strokovna literatura na kateri je osnovan kriterij. Nekateri proizvajalci endoskopske opreme namreč ponujajo druge tehnične rešitve za dosego v kriteriju navedenega namena (na primer HD tehnologijo s katero se dosega izboljšana diagnoza patologije,â??). Menimo, da je zavračanje različnih tehnoloških rešitev za dosego istih funkcionalnosti v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti. Prosimo za pojasnilo.", podal odgovor:
"Naročnik bo prepoznal za pravilne ponudbe, tudi od tistih ponudnikov, ki ponujajo drugačne tehnologije oziroma tehnične rešitve, kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih odgovorih na vprašanja potencialnih ponudnikov. Naročnik sicer HDTV tehnologijo oziroma ločljivost zahteva v drugi alineji pod točke 1: Videoprocesor z glavo kamere, (1kpl) ter v 3. točki; Videolaparoskop visoke ločljivosti, HDTV ali klasični laparoskopski komplet, (1kos), v Tehničnih zahtevah JN. Zahtevana tehnologijo: izločanje redeče barve iz svetlobnega spektra, zahteva v 4. alineji točke 1. Videoprocesor z glavo kamere, (1kpl) in 3 alineji točke 4. Izvor svetlobe, v Tehničnih zahtevah JN."

Iz tega pojasnila jasno izhaja, da naročnik priznava tudi drugo tehnologijo (kot je to dopustil v odgovoru, z dne 23.11.2011) za lažjo prepoznavo in diagnostiko kapilarnih struktur ter detekcijo, v kolikor lahko to podkrepi najmanj s tremi strokovnimi študijami in jih priloži ponudbi. Rešitev, ki jo nudi ponudnik mora biti uporabna pri vseh kirurških vejah: abdominalna kirurgija, ginekologija in urologija. Naročnik bo priznal merilo tehnične prednosti 2.1 tehnologiji, ki je navedena v Tehničnih zahtevah.

Državna revizijska komisija tako ne more slediti navedbi vlagatelja o diskriminatornosti izpodbijanega "tehničnega" merila, še posebej ne ob dejstvu, da je naročnik poleg tehnologije izločanja rdeče barve (lastnost NRI) omogočil tudi predložitev opreme z drugo vrsto tehnologije za lažjo prepoznavo in diagnostiko kapilarnih struktur ter detekcijo, v kolikor lahko ponudnik to podkrepi najmanj s tremi strokovnimi študijami in jih priloži ponudbi. Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik z razširitvijo zahteve po različnih vrstah tehnologije, ki omogoča lažjo prepoznavo in diagnostiko kapilarnih struktur ter detekcijo, omogočil, da bo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vseh 20 % merila prejela tudi ponudba, ki lažjo prepoznavo in diagnostiko kapilarnih struktur ter detekcijo zagotavlja na drug način, kot z izločanjem rdeče barve iz barvnega spektra (v kolikor to ponudnik podkrepi najmanj s tremi strokovnimi študijami, ki jih priloži ponudbi, rešitev pa je uporabna pri vseh kirurških vejah: abdominalna kirurgija, ginekologija in urologija).

Glede na zapisano Državna revizijska komisija na podlagi revizijskih navedb vlagatelja ugotavlja, da ni mogoče ugotoviti diskriminatornosti merila, zato revizijskim navedbam ni sledila.



6.b)
V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi del merila "tehnološka prednost ponujene opreme" v delu, kjer je naročnik delež 20 % predvidel za videolaparoskop, označuje kot diskriminatoren.

Vlagatelj naročnikove navedbe, da je videolaparoskop z distalnim CCD čipom, ker omogoča bolj kakovosten in varen laparoskopski poseg zaradi avtomatskega ostrenja slike kot primernejši, označuje kot diskriminatorne. Vlagatelj zatrjuje, da videoendoskopski sistem ne omogoča popolne ostrine endoskopske slike, kot jo je mogoče zagotoviti s teleskopom (laparoskopsko optiko), ki se popolnoma približa k tkivu. Vlagatelj navaja, da tehnologija laparoskopa omogoča bolj kakovostno sliko (tehnologija 3 CCD čipov s progresivnim skeniranjem slike - 1080p - progresivna tehnologija), zato tudi ocenjuje, da merilo 20 % iz naslova tehničnih prednosti ne omogoča večje varnosti pacienta.

Vlagatelj se tudi ne strinja z utemeljitvijo tehnične prednosti, da pri uporabi HD laparoskopa ni potrebna uporaba sterilne vrečke, ker so glava kamere, teleskop in svetlobni kabel združeni v enem ter navaja, da je tudi sistem, ki bi ga želel ponuditi, popolnoma avtoklaviren in ga je mogoče sterilizirati s pomočjo avtoklavirja pri 134°C. Naročnikove navedbe o tem so neresnične, saj naročnikova utemeljitev velja le za klasični laparoskopski komplet. Vlagatelj še navaja, da so nižji tudi stroški servisiranja laparoskopskega kompleta, saj je sestavljen iz posameznih delov. Po mnenju vlagatelja opisana merila tudi niso strokovna in s tem smiselno povezana z javnih naročilom ter naročniku očita, da pri histeroskopiji ni mogoče spoznati endometrioze.

Vlagatelj zatrjuje, da je sistem, ki ga je kot tehnično naprednega izbral naročnik, v resnici najmanj smotrn in kot dokazilo prilaga neodvisno študijo ECRI inštituta iz ZDA (Helth Devices, ISSN 0046-7022, februar 2010).

V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da je prednost videolaparoskopa v tem, da ga ni potrebno sestavljati (medtem ko je laparoskopski komplet potrebno sestavljati, pri čemer je potrebno paziti, da ne pride vlaga med glavo kamere in teleskop) ter da ima videolaparoskop velike prednosti, tudi v funkciji avtomatskega ostrenja endoskopske slike, neobčutljivost na udarce, ni megljenja endoskopske slike in se avtoklavira. Naročnik kot dokazilo, da je videolaparoskop primernejši, navaja prednosti, kot jih navajajo proizvajalci videolaparoskopov (Mi-RU, Olympus, Covidien). Naročnik zavrača navedbe glede domnevne slabe ostrine slike videolaparoskopa in podaja podatke o najmanjši oddaljenosti od tkiva in fokusne razdalje videolaparoskopa Olympus in laparoskopa Karl Storz.

Naročnik navaja, da je interlace tehnologija 1080i primernejša za TG kakovost slike, medtem ko je progresivna tehnologija 1080p primernejša za filmske zapise.

Glede avtoklaviranja pa je naročnik zapisal, da je pri laparoskopskih sistemih potrebno za zagotavljanje sterilnosti v sterilnem polju glavo kamere "obleči" v sterilno vrečko. Strošek sterilne vrečke pa na letni ravni pomeni dodatni strošek, kateremu bi se naročnik izognil z avtoklavirnim sistemom. Naročnik kot neutemeljene zavrača vse navedbe vlagatelja, da so stroški servisiranja laparoskopske opreme nižji in navaja, da se zelo pogosto uničijo distalne steklene leče optike.

V vlogi, z dne 23.12.2011, vlagatelj kot neresnično označuje vso naročnikovo argumentacijo podano glede merila tehnične prednosti videolaparoskopa in ponovno zatrjuje, da je merilo oblikovano diskriminatorno ter, izpostavlja prednosti določenih funkcij laparoskopa (izostritev, servisiranje in prednost 1080p progresivne tehnologije glede zagotavljanja osvetlitve).

Naročnik je merilo tehnične prednosti ponujene opreme (delež 20 %) oblikoval tako, da daje prednost endoskopski opremi videolaparoskopu napram laparoskopu. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo oblikovanje merila diskriminatorno in kot neutemeljene označuje prednosti videolaparoskopa, kot jih je naročnik opisal v merilu.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik ponudnikom omogočil, da ponudijo tako videolaparoskop, kakor tudi laparoskop (3. točka poglavja Tehnične zahteve "Ponudnik lahko namesto HD videolaparoskopa ponudi tudi ekvivalenten klasični komplet opreme sestavljen iz glave kamere, laparoskopskega teleskopa, svetlobnega kabala in sterilizacijske kasete z naslednjimi tehničnimi zahtevami [â??]"

Razlika med videolaparoskopom in laparoskopom je v tem, da laparoskop sestavljajo štirje ločeni deli, to so teleskopska palica, HD kamera glave, enota za procesiranje posnetih slik (videoadapter) in svetlobni kabel, medtem ko ima videolaparoskop vse te komponente integrirane. Naročnik je iz razlogov, kot jih je navedel v opisu merila, videolaparoskop ovrednotil v deležu 20 % merila. V zahtevku za revizijo vlagatelj merilo označuje kot diskriminatorno in navaja, da ima laparoskop ravno takšne (ali boljše) funkcionalne prednosti glede na videolaparoskop.

Merilo je element za vrednotenje in (medsebojno) primerjanje popolnih ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom naročila oziroma njegovo izvedbo.

Iz določila prvega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da lahko naročnik odda naročilo bodisi na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila in jih eksemplifikativno našteva (kakovost, cene, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, stroški poslovanja in druge). Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, pri čemer merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila (četrti odstavek 48. člena ZJN-2).

ZJN-2 naročniku v okviru merila ekonomsko najugodnejša ponudba dopušča različna merila, pri čemer merila našteva le primeroma. Zakon s tem daje naročniku velike možnosti avtonomnega izbora meril, vendar ima ta avtonomija svojo omejitev in svoja pravila, ki jih mora naročnik spoštovati. Merila morajo namreč biti v povezavi s predmetom naročila in oblikovana tako, da upoštevajo dejanske cilje in okoliščine javnega naročila, hkrati pa ne smejo biti v nasprotju z določili zakona. Kot merilo se lahko uporabi samo nek razlikovalni element, če je ob njegovi uporabi pri možnih odstopanjih med ponudniki realno pričakovati določeno stopnjo konkurenčnosti, le-ta pa se da izraziti z lestvico ugodnosti do naročnika. Merila morajo biti povezana samo in izključno s predmetom javnega naročila (z njegovo vsebino, lastnostmi, načinom izvedbe naročila ali njegove uporabe). Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila, oziroma kdaj naj naročnik določen element opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določenem elementu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna, kar izhaja iz 48. člena ZJN-2 in tudi iz temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Naročnik je kot argument za postavitev merila "videolaparoskop" navedel, da je uporaba videolaparoskopa funkcionalnejša, saj ga ni potrebno sestavljati, ima avtomatsko ostrenje endoskopske slike, je neobčutljiv na udarce, ne pojavlja se megljenje endoskopske slike in ima sposobnost avtoklaviranja.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik uspel izkazati utemeljenost in povezanost merila s predmetom javnega naročila. Naročnik prepričljivo navaja, da videolaparoskop omogoča bolj funkcionalno delo (ni potrebno sestavljanje, avtomatsko ostrenje slike, manj servisiranja, mi megljenja slike, samostojno avtoklaviranje idr.).

V predmetnem postopku je naročnik omogočil predložitev tako videolaparoskopa, kakor tudi laparoskopskega kompleta. Ker pa merilo predstavlja razlikovalni znak za vrednotenje ponudb, je naročnik kot merilo "tehnične prednosti ponujene opreme" določil merilo "videolaparoskop", ki ima po navedbah naročnika prednosti pri uporabi glede na laparoskopski komplet. Naročnik ni izključil možnosti ponudbe klasičnega laparoskopskega kompleta, vendar ga je vrednotil nižje kot predložitev videolaparoskopa. Katero vrsto endoskopske opreme bo posamezni ponudnik predložil, je pridržano ponudniku (ki ima v težnji po pridobitvi maksimalnega/ali delnega števila točk v okviru obravnavanega merila tudi možnost nastopa s podizvajalcem ali skupnim ponudnikom), nikakor pa merilo, še posebej ob dejstvu, da je predstavlja relativno nizek delež merila - 20%, ni izključujoče do vlagatelja. V kolikor bi vlagatelj (kot sam zatrjuje v zahtevku za revizijo, da razpolaga z laparoskopskih kompletom) tega ponudil, ima možnost, da v preostalem delu merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (večinskem, 80 % deležu) izkaže ekonomsko prednost svoje ponudbe, pri čemer pa seveda ni omejen na sodelovanje z drugimi ponudniki.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri oblikovanju meril (seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev) in najbolj pozna potrebe, katerih zadovoljitev je cilj postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sicer sklicuje na neodvisno študijo ECRI inštituta iz ZDA, vendar študije zahtevku za revizijo ne priloži, niti ne izkaže, v katerem delu študija strokovno nasprotuje odločitvi naročnika glede vrednotenja merila "tehnične prednosti ponujene opreme".

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2, ko je v okviru merila "tehnična prednost ponujene opreme" višje vrednotil opremo videolaparoskopa glede na drugo vrsto endoskopske opreme (laparoskopski komplet).


V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z določili ZJN-2, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povračilo revizijskih stroškov. Določilo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Povračilo potrebnih revizijskih stroškov se torej po določilu tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN veže na utemeljenost zahtevka za revizijo. Ker je bilo v predmetnem revizijskem postopku ugotovljeno, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, se posledično kot neutemeljena zavrne tudi zahteva vlagatelja po povračilu stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 26.1.2012




Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- EUDACE d.o.o., Verovškova 60, Ljubljana
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana