018-452/2011 študentski domovi v Ljubljani

Številka: 018-452/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivni nakup protivirusnih programskih paketov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba FMC d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika študentski domovi v Ljubljani, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20.1.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 19.12.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7.10.2011 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN11504/2011 objavil javno naročilo "Sukcesivni nakup protivirusnih programskih paketov". Dne 5.12.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se vse ponudbe kot nepopolne izločijo iz postopka javnega naročanja.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 19.12.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o izločitvi vseh ponudb. Vlagatelj trdi, da je na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije izpolnil vsa prazna polja v obrazcu ponudbe, kar pomeni, da je izpolnil tudi polja podaljšanja licenc za drugo, tretje, četrto in peto leto. Prav tako je podporo ovrednotil za čas petih let, kar je razvidno tudi iz obrazca. Za primerljivo ocenjevanje ponudb vlagatelj navaja, da bi moral naročnik iz tabele za petletno ponudbo izluščiti postavke, ki se nanašajo na enoletno licenčnino in podporo ter izobraževanje uporabnikov. Kar pomeni, da vlagateljeva ponudba za enoletno licenčnino in podporo ter izobraževanje uporabnikov znaša 84.528,00 EUR z DDV in ne 646.128,00 EUR z DDV.

Naročnik je dne 29.12.2011 sprejel odločitev, št. 3-17/2011, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da iz 3.1 točke razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki izpolniti vse postavke ponudbenega predračuna, torej tudi postavke, ki se nanašajo na podaljšanje licenc za nadaljnja štiri leta. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v svoji ponudbi pravilno izpolnil vse predpostavke, ki se nanašajo na podaljšanje licenc za nadaljnja štiri leta. Vlagatelj je v svoji ponudbi po naročnikovih navedbah pravilno izpolnil vse predpostavke ponudbenega predračuna, zato iz njegove ponudbe nedvoumno izhaja končna ponudbena cena 646.128,00 EUR z DDV, zaradi česar jo je naročnik kot nesprejemljivo tudi izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Poleg tega je vlagatelj po naročnikovih navedbah isto ponudbeno ceno navedel tudi v 5. členu vzorca pogodbe, ki je prav tako sestavni del ponudbene dokumentacije. Vlagateljevo mnenje, da bi naročnik moral upoštevati ponudbeno ceno, ki ne vključuje cene za štiriletno podaljšanje licenc, pri čemer naj bi vlagateljeva ponudbena cena znašala 84.528,00 EUR z DDV, je po naročnikovem stališču neupravičeno. Naročnik z vidika enakopravne obravnave ponudnikov ne sme spreminjati ponudbene cene in če bi upošteval ponudbeno ceno 84.528,00 EUR z DDV namesto skupne cene 646.128,00 EUR z DDV, bi neenakopravno obravnaval vlagatelja glede na ostale ponudnike, ki so ponudili ceno na isti način, kot je vlagatelj ponudil svojo skupno ceno, pri čemer je bila cena konkurenčnih ponudnikov nižja. Če želi naročnik izvesti primerljivo ocenjevanje ponudb, mora pri vseh ponudnikih vzeti isto ceno, in sicer skupno ponudbeno vrednost z DDV, vpisano v obrazec ponudbe C, ponudbenega predračuna ter v 5. člen vzorec pogodbe. Naročnik nima pravne podlage, da bi vlagateljevo ponudbo obravnaval drugače in vzel drugo ceno, kot pri konkurenčnih ponudnikih. Naročnik verjame, da je vlagatelj pri navedbi na treh mestih zapisane skupne cene naredil napako, oz. si je ponudbeni predračun morda narobe razlagal. Posledica te napake je v tem, da je vlagateljeva skupna ponujena cena nesorazmerno visoka glede na konkurenčne ponudnike. Nazadnje pa naročnik še opozarja, da 2. odstavek 79. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje spreminjanje ponudbe v okviru ponudbene cene. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je z dopisom, z dne 29.12.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.12.2011, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nesprejemljiva ponudba je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 5.12.2011 izhaja, da vlagateljeva ponudba v višini 538.440,00 EUR brez DDV presega naročnikova zagotovljena sredstva, v višini 88.350,00 EUR brez DDV, kar je med strankama v obravnavanem primeru tudi nesporno in zaradi česar je bila vlagateljeva ponudba kot nesprejemljiva tudi izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Na drugi strani pa vlagatelj zatrjuje, da je pri oblikovanju cene upošteval petletno obdobje in da je naročnikova razlaga pri branju vlagateljeve ponujene cen nepravilna. Naročnik bi namreč po vlagateljevem stališču moral pri primerjavi ponudb upoštevati zgolj ceno za enoletno obdobje, tako da je pravilna ponujena vrednost njegove ponudbe 84.528,00 EUR z DDV.

Državna revizijska komisija je pri razrešitvi predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede oblike ponudbe v 3.1 točki razpisne dokumentacije določil: "â??Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s črnilom, kemičnim svinčnikom z jasnimi tiskanimi črkami ali jih natipkati ali natisniti, in le-te datirati, podpisati in žigosati. Na ta način pripravljeni dokumenti morajo biti originali. Ponudnik lahko uporabi tudi svoje obrazce, ki pa se morajo po vsebini povsem ujemati z vzorci naročnikaâ??" Glede cene pa je v 5. točki razpisne dokumentacije določeno: "Cene v ponudbi morajo biti izražene v evrih (EUR) in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene, davke in morebitne popuste.
Ponudbena cena mora vključevati tudi izobraževanje administratorjev v trajanju min 10 ur za 42 oseb (lahko na sedežu naročnika), ki vključuje osnovno predstavitev produkta, namestitev, odklanjanje težav pri namestitvi pri uporabnikih, nameščanje popravkov in nadaljnje izobraževanje s potrdilom (certifikat).
V obrazec ponudbe (obrazec C) se vpiše končno ponudbeno vrednost, in sicer brez DDV ter z vključenim DDV-jem. V kolikor ponudnik ponuja popust, ga mora vključiti v končno ponudbeno vrednost. Za obrazcem C morajo ponudniki vložiti predračun. Cene ponudbenega blaga morajo biti fiksne in nespremenljive."
Pri tem so morali ponudniki v obrazec C ponudbenega predračuna, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, vpisati cene za naslednje postavke: licenco protivirusnega programa, za 1. podaljšanje licenc, 2. podaljšanje licenc, 3. podaljšanje licenc, 4. podaljšanje licenc, Izobraževanje administratorjev v trajanju min 10 ur za 42 oseb, 24/365 podpora za čas trajanja licenc za celotno obdobje ter skupno ceno brez DDV, morebitne popuste in skupno končno ceno skupaj z DDV. Kot merilo pa je bilo v 6. točki razpisne dokumentacije določeno najnižja skupna ponujena vrednost (brez DDV). Državna revizijska komisija je vpogledala tako v vlagateljevo ponudbo kot v ponudbe preostalih dveh ponudnikov in ugotovila, da so vsi ponudniki skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije izpolnili celotni obrazec predračuna C, vključno z navedbo cen za podaljšanje licenc in na koncu navedli skupni seštevek vseh vrednosti oz. postavk, ki pri vlagatelju znaša 646.128,00 EUR z DDV, pri drugih dveh ponudnikih pa 40.320,00 EUR z DDV in 71.100,00 EUR z DDV. Pri tem Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevemu stališču, da bi bilo za primerljivo ocenjevanje ponudb v tabeli predračuna potrebno upoštevati le postavke, ki se nanašajo na enoletno licenčnino, podporo in izobraževanje, ne pa tudi preostalih postavk, ki se nanašajo na podaljšanje licenc, s čimer želi vlagatelj v obravnavanem primeru znižati svojo skupno ponudbeno vrednost. Naročnik je namreč v 1.2. točki razpisne dokumentacije določil, da je predmet javnega naročila nakup 3.000 licenc protivirusnih programov, ki se bodo sukcesivno dobavljale v serijah po cca. 500 licenc, vendar je končna številka licenc lahko tudi nižja od 3.000, na podlagi česar je naročnik po presoji Državne revizijske komisije v predračunu obrazca C tudi postavil zahtevo po cenovni opredelitvi postavk, ki se nanašajo na podaljšanje licenc. Navedeno pomeni, da je predmet razpisa sukcesivna dobava blaga, ki vključuje dobavo blaga tudi za nadaljnja štiri leta in vzrokuje dejstvu, da je v obravnavanem primeru bilo potrebno opredeliti ceno za vsakokratno podaljšanje licence ter na podlagi le-te določiti skupno ponudbeno vrednost, ki obsega tako seštevek vseh obdobij podaljšanja licence, kot izobraževanje in podporo. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ravnal pravilno, ko je izpolnil predračun tudi za vsa obdobja podaljšanja licence, tako da njegova skupna ponudbena vrednost znaša 538.440,00 EUR brez DDV. Pri končni ponudbeni vrednosti namreč ni mogoče upoštevati cene zgolj za tri postavke, in sicer licence za enoletno obdobje, izobraževanje in podporo, kakor to v obravnavanem primeru želi doseči vlagatelj, s čimer bi želel svojo končno ponudbeno vrednost znižati na 84.528,00 EUR z DDV. Kajti, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, so morali ponudniki v ponudbenem predračunu navesti ceno za vse postavke in na podlagi seštevka le-teh določiti skupno končno ponudbeno vrednost, za katero pa gre v obravnavnem primeru ugotoviti, da pri vlagateljevi ponudbi za 6-krat presega ocenjeno vrednost naročnika za predmetno naročilo. Naročnik je v 1.2. točki razpisne dokumentacije navedel podatek ocenjene vrednosti predmetnega naročila, ki znaša 88.350,00 EUR brez DDV (za celotno naročilo oz. za seštevek vseh postavk v ponudbenem predračunu) in je ponudnikom lahko služil kot orientacijska vrednost pri pripravi ponudbe. Vlagatelj je za isto naročilo ponudil skupno ponudbeno vrednost v višini 538.440,00 EUR brez DDV, medtem ko sta oba druga ponudnika ponudila mnogokrat nižjo (40.320,00 EUR z DDV in 71.100,00 EUR z DDV) in nižjo celo od naročnikove ocenjene vrednosti, kar odkazuje na bistveni odstop vlagateljeve ponudbe od primerljivih tržnih cen (iz 1.2. točke razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik ocenjeno vrednost izračunal tako, da je na podlagi strokovnega dialoga pridobil predračun za predmetno naročilo) in od zagotovljenih sredstev naročnika. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zaključuje, da je naročnik postopal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 kot nesprejemljivo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 20.1.2012
Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- FMC d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana,
- študentski domovi v Ljubljani, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.