018-397/2011 Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

Številka: 018-397/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba storitev v sklopu študije izvedljivosti vzpostavitve železniške infrastrukture do novega V. koridorja na relaciji Bad Radkersburg - Murska Sobota" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ponudnika v skupni ponudbi Prometni institut Ljubljana, d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba KAC in odvetniki, o.p., d.o.o., Partizanska 11/I, Maribor in Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 7, Celje, Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota ter Občina Tišina, Tišina 4, Tišina (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.1.2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 2.11.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1.7.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izvedba storitev v sklopu študije izvedljivosti vzpostavitve železniške infrastrukture do novega V. koridorja na relaciji Bad Radkersburg - Murska Sobota". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 9230/2011.

Dne 10.10.2011 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikoma v skupni ponudbi PNZ, d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana ter IBK ZT GmbH, St. Martiner Strasse 25, 9500 Beljak, Avstrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila sledeč istemu dokumentu manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika, njene popolnosti pa naročnik ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2.11.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika in posledično nezakonitost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj s tem v zvezi najprej zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika, v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije, niso predloženi slovenski prevodi tujih dokumentov (strani 62 - 67 ponudbe) oziroma iz predloženih prevodov ni razvidno, da jih je dejansko pripravil pooblaščen prevajalec ali institucija (Izpisek iz sodnega registra ter potrdilo Zbornice arhitektov). Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika za tujega partnerja, družbo IBK ZT GmbH, niso priložena vsa dokazila glede dokazovanja sposobnosti, ki so zahtevana z razpisno dokumentacijo. Tako je v ponudbi izbranega ponudnika za navedenega partnerja priložena podpisana in žigosana Izjava o sposobnosti ponudnika (razpisni obrazec št. 4), vendar na tej izjavi ali kjerkoli drugje v ponudbi ni razvidno, da v državi, kjer ima tuji partner sedež, ta ne more pridobiti dokazil, s katerimi bi potrdil svoje izjave na obrazcu št. 4. V ponudbi izbranega ponudnika za družbo IBK ZT GmbH tako niso predložena dokazila glede izpolnjevanja pogojev iz točk d.2), d.5), d.6), d.7) ter d.8). Vlagatelj ravno tako opozarja, da so vsa dokazila, razen izpiska iz sodnega registra in dokazila na strani 67 razpisne dokumentacije, v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije starejša od 30 dni od končnega roka za oddajo ponudb. Vlagatelj dalje navaja, da se mu v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vzbuja tudi dvom glede ustreznosti referenc za nominiranega vodjo projekta. Vlagatelj tako dvomi, ali referenci strokovnjaka T.G. dejansko izkazujeta primerljiva železniška dela, kot je "izdelava študije ali projektiranje s področja železnic". Glede na javno dostopne podatke, opis pogodbenih aktivnosti v referenčnih potrdilih ter pogodbeni vrednosti projektov je namreč razvidno, da se referenci železniškega segmenta dotikata le v manjšem obsegu. Prav tako iz referenčnih potrdil ni jasno razvidno, kaj je bila dejanska vloga strokovnjaka T.G. v referenčnih projektih niti kakšna je bila vrednost njegovega dela projekta. Na prvo predloženem referenčnem potrdilu ("Saobračajni master plan Beograda") poleg tega ni naveden datum njegove izdaje. Vlagatelj dalje zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika s strani partnerja IBK ZT GmbH ni bil priložen podpisan in žigosan razpisni obrazec 8. Kot slednje vlagatelj izpostavlja, da je ponudba izbranega ponudnika formalno pomanjkljiva tudi zato, ker vzorec pogodbe ni podpisan in žigosan, temveč je na vseh straneh zgolj parafiran in žigosan. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik je dne 7.11.2011 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil o vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 16.11.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na predložitev prevodov nekaterih tujih dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje, da ima dovolj kadrov, ki obvladajo tuj jezik v katerem so bili zapisani ti dokumenti, zato je pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila sam preveril njihovo vsebino. V tem primeru gre za formalno nepopolnost, ki jo je naročnik, skladno z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), že odpravil sam, ponudba izbranega ponudnika pa je v tem delu popolna. Naročnik dodaja, da je bilo njegovo ravnanje skladno tudi z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je določil, da bo moral ponudnik na lastne stroške izvršiti tiste prevode, za katere bo naročnik menil, da so potrebni. Glede zatrjevane nepredložitve potrdil za tujega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika naročnik izpostavlja, da je na vlagatelju trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne pove, katero potrdilo o nekaznovanosti bi izbrani ponudnik moral predložiti in kateri organ izdaja takšno potrdilo, da bi bilo po vlagateljevem mnenju primerno za izkazovanje nekaznovanosti v predmetnem postopku. Po presoji naročnika je izbrani ponudnik zahtevo iz razpisa v celoti izpolnil na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Glede starosti ostalih dokazil naročnik izraža stališče, da je mogoče vsebino teh listin preveriti, tudi sicer pa gre za listine, ki niso bile obvezen pogoj. Kot vlagatelj sam priznava, je izpisek iz registra, ki je bil obvezen pogoj, izbrani ponudnik predložil, ta dokument pa ustreza tudi zahtevi po starosti. Sicer pa je vlagateljeva navedba glede starosti formulirana zgolj kot opozorilo in ne kot očitek o nepravilnosti in nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Tudi v razlogih, ki se nanašajo na predložene reference za nominiranega vodjo projekta, ne gre za vlagateljeve očitke o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč se pri vlagatelju poraja zgolj dvom glede referenc. Naročnik s tem v zvezi ponovno izpostavlja pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku in opozarja, da zgolj navajanje dvomov ni dovolj za uspeh v tem postopku. Ne glede na to naročnik s tem povezane revizijske navedbe označuje za neutemeljene. Naročnik tako pojasnjuje, da se oba referenčna projekta nanašata na celoviti študiji prometnega sistema, vendar vključujeta tudi mestni tirni sistem in regionalno železnico oziroma železniški promet, kot enega izmed vrst prometa. Pri tem pogodbena vrednost prvega referenčnega projekta štirikrat presega vrednost, ki jo je določil naročnik za referenčni posel, pogodbena vrednost drugega projekta pa to vrednost presega skoraj osemkrat. V tem smislu je naročnik sledil navedbam izbranega ponudnika iz njegove zjasnitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, skladno s katerimi bi bilo tudi v primeru, če bi bilo znotraj referenčnih poslov mogoče razmejiti vrednost del, ki se nanašala izključno na železniški segment, popolnoma upravičeno sklepanje, da je vrednostni prag dosežen. Ob tem naročnik dodaja, da se z referencami preverjajo znanja in izkušnje, pri čemer se specifična znanja in izkušnje s področja železniškega segmenta gotovo v veliki meri prekrivajo z znanji in izkušnjami, izkazanimi v zvezi s prometnimi študijami za katerokoli vrsto prometa. Naročnik zato zaključuje, da vlagatelj ni niti zatrjeval niti dokazal, da vodja projekta T.G. nima ustreznih referenc. Glede revizijskih navedb v zvezi nepredložitvijo razpisnega obrazca št. 8 naročnik pojasnjuje, da je s tem povezano zahtevo izpolnil že vodilni partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika, zato s tem povezane navedbe niso utemeljene. Kot slednje naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev zahteve razpisne dokumentacije po podpisu vzorca pogodbe. Naročnik izraža stališče, da je potrebno s tem povezano določbo razpisne dokumentacije razumeti na način, da mora biti pogodba podpisana, kar pogodba, predložena v okviru ponudbe izbranega ponudnika, nedvomno je, ostale strani pa morajo biti parafirane. Podpis na zadnji strani predložene pogodbe (čeprav pod črto) gre razumeti za zadostno izpolnitev naročnikove zahteve. Naročnik v povzetku zapisanega ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, vlagateljev revizijski zahtevek pa neutemeljen.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 18.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 6.12.2011.

Z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 19.12.2011, je vlagateljev poslovodeči partner (Prometni institut Ljubljana, d.o.o., Ljubljana) po svojem pooblaščencu na ta organ naslovil pripravljalno vlogo, v kateri je dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja več razlogov za zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Med njimi najprej zatrjuje, da naj v ponudbi izbranega ponudnika ne bi bila spoštovana zahteva razpisne dokumentacije, ki se nanaša na jezik ponudbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v 1. točki razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji" določil:

"Ponudba mora biti izdelana v slovenskem jeziku. Vrednost ponudbenih del mora biti izražena v EUR. Če je v ponudbi dokument v tujem jeziku, mora biti takoj za njim vložen uradni prevod pooblaščenega prevajalca ali institucije."

V 13. točki istega razdelka razpisne dokumentacije ("Dopustne dopolnitve ponudb") pa je naročnik med drugim določil:

"V kolikor bo naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna, to je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede meril oz. so formalne pomanjkljivosti ponudbe nebistvene, bo skladno z 78. členom ZJN-2 zahteval od ponudnika da v roku, ki ga določi naročnik takšno ponudbo dopolni.

Prav tako bo moral ponudnik v roku najkasneje 10 (deset) dni izvršiti potrebne prevode (na lastne stroške), če naročnik v skladu s 23. členom ZJN-2 ugotovi, da so le-ti potrebniâ??"

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je bil v tej, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, na 61. strani predložen prevod tujega dokumenta iz 60. strani ponudbe (potrdilo Zbornice arhitektov), iz katerega ni razvidno, kdo ga je pripravil, ter več tujih dokumentov (strani 62 - 67 ponudbe), za katere prevodi niso bili predloženi.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da navedeno dejstvo predstavlja razlog za formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, kot jo opredeljuje 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 78. člen ZJN-2, saj gre za nepopolnost, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merila. Državna revizijska komisija pa naročniku pritrjuje tudi v njegovi ugotovitvi, da je upravičen in dolžan ponudnika k odpravi formalne nepopolnosti ponudbe pozvati zgolj v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Ker naročnik, kot izpostavlja sam, razpolaga s kadri, ki obvladajo tuj jezik, v katerem so sestavljeni sporni tuji dokumenti (nemški oz. angleški jezik), je lahko vsebino teh dokumentov preveril sam, izbranega ponudnika pa mu s tem v zvezi k dopolnitvi ponudbe ni bilo potrebno pozivati. Takšno ravnanje naročnika je bilo skladno tudi z razpisno dokumentaciji v 13. točki razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji", v kateri je naročnik določil, da morajo ponudniki morebitne neprevedene dokumente prevesti (in jih predložiti v okviru dopolnitve ponudbe) zgolj v primeru, če bo naročnik ugotovil, da je to potrebno (podlaga za takšno določbo izhaja tudi iz drugega odstavka 23. člena ZJN-2).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila formalna nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je povzročila nepredložitev prevodov nekaterih tujih dokumentov, v postopku odpravljena, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.


Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da naj v ponudbi izbranega ponudnika ne bi bila predložena vsa dokazila glede dokazovanja sposobnosti, in sicer naj za družbo IBK ZT GmbH ne bi bila predložena dokazila glede izpolnjevanja pogojev iz točk d.2), d.5), d.6), d.7) ter d.8). Predložena dokazila naj bi bila poleg tega starejša od 30 dni od roka za oddaji ponudb.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej v točki 4.F) razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji" med drugim določil:

"Vsi ponudniki v skupnem nastopu morajo priložiti dokazila oz. izjave o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti po 42. in 43. členu ZJN-2, kot je zapisano za ponudnika v točki D). Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja za vsakega ponudnika posamično."

V za vlagatelja spornih delih točke 4.D) istega razdelka razpisne dokumentacije je naročnik (med drugim) določil več pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, in sicer je zahteval potrditev, da ponudnik in njegov zakoniti zastopnik nista bila pravnomočno obsojena za določena kazniva dejanja iz Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 in sprem.) - tč. d.2), da ponudnik ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem (tč. d.5), da ponudnik ni storil velike strokovne napake iz področja predmeta javnega naročila, ki mu je bila dokazana ssredstvi, ki jih naročnik lahko utemelji (tč. d.6), da ima ponudnik poravnane prispevke za socialno varnost ter davke, v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali določbami Republike Slovenije (tč. d.7) ter da pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena ZJN-2, v tem ali predhodnih postopkih, ponudnik ni namerno podal zavajajoče razlage ali da zahtevanih informacij ni zagotovil (tč. d.8). Pri vsem navedenem gre za pogoje, povzete po določilih 42. člena ZJN-2.

Kot dokaz o izpolnjevanju vsakega od navedenih pogojev je naročnik predvidel:

"Ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji lahko namesto potrdila podpiše izjavo (Razpisni obrazec št. 4) - dano pod kazensko in materialno odgovornostjo.

Ponudniki s sedežem izven Republike Slovenije, pa morajo priložiti dokazila, ki ne smejo biti starejša od 30 dni od končnega roka za oddajo ponudb. V kolikor država, v kateri ima ponudnik sedež ne izdaja takšnih dokazil, jih lahko ponudnik nadomesti z izjavami kot so definirane v tem členu."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je v tej za partnerja IBK ZT GmbH predložen podpisan Razpisni obrazec št. 4 - Izjava o sposobnosti ponudnika ter več dokazil, ki so bila predložena priloge k tej izjavi.

Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja določilo 15. člena ZPVPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja teh iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da tuji partner v ponudbi izbranega ponudnika ne izpolnjuje obravnavanih pogojev, temveč zatrjuje le neustreznost dokazil, ki se nanašajo na dokazovanje njihovega izpolnjevanja. Tudi pri tem pa vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne navaja, katere dokumente konkretno bi po njegovem mnenju izbrani ponudnik moral predložiti v izkaz izpolnjevanja zanj spornih pogojev iz točke 4.D) razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji" niti ne zatrjuje, da je te v tujini (državi, kjer ima sedež družba IBK ZT GmbH) sploh mogoče pridobiti. Ker gre izbranemu ponudniku (ob odsotnosti drugačne trditvene in dokazne podlage na strani vlagatelja) hkrati pritrditi v njegovem stališču, da so obravnavani pogoji pretežno specifično vezani na določila zakonodaje s področja javnih naročil v Republiki Sloveniji (zaradi česar lahko tuj ponudnik v državi svojega sedeža pridobi zgolj dokumente, ki se le delno nanašajo na izpolnjevanje teh pogojev), gre posledično ugotoviti, da vlagatelj s svojimi pavšalnimi in z dejstvi in relevantnimi dokazi nepodkrepljenimi revizijskimi navedbami ne izkazuje, zakaj naj v izkaz izpolnjevanja obravnavnih pogojev tudi za tujega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika ne bi zadostovala že podaja izjave na Razpisnem obrazcu 4 - Izjava o sposobnosti ponudnika, kot je naročnik to v razpisni dokumentaciji izrecno omogočil in ki je v ponudbi izbranega ponudnika nesporno bila predložena (za oba partnerja v tej ponudbi). Ker gre v tem primeru vse dodatno predložene dokumente, ki (sledeč izbranemu ponudniku) zgolj delno izkazujejo izpolnjevanje obravnavanih pogojev, šteti za brezpredmetne, gre za takšne (t.j. brezpredmetne) šteti tudi s strani vlagatelja zatrjevane pomanjkljivosti teh dokumentov glede časa njihove izdaje. Ker vlagatelj glede na navedeno ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika iz obravnavanih razlogov nepopolna, tako pa tudi ne, da so bile pri njenem obravnavanju s strani naročnika storjene kršitve, s tem povezanim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati.


V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj izraža dvom o ustreznosti referenc za vodjo projekta, ki je bil nominiran v ponudbi izbranega ponudnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej v točki 4.E) razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji" med drugim (točka e.3) določil:

"Ponudnik zagotavlja, da bodo pri izvedbi sodelovali strokovno usposobljeni delavci, vsi vsaj VII. stopnja izobrazbe in sicer vsaj:
Ponudnik mora imenovati vodjo projekta, ki mora biti stalno zaposlen pri ponudniku in izpolnjuje naslednje pogoje: vsaj dipl.inž. gradbene smeri, aktivno znanje slovenskega jezika, član IZS, vsaj 10 let delovnih izkušenj, dokazilo o referencah za izdelavo študij ali projektiranje s področja železnic (vsaj 2 (dva) projekta s po 50.000 EUR (z DDV)). Iz potrjene reference in dokazil mora biti jasno razvidna vloga vodje projekta in vrednost njegovega dela projektaâ??

â??Dokazilo: Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti z dokazilom ponudnika o redni zaposlitvi pri ponudniku (vsaj za vodjo projekta) in kopije ostalih dokazil. V kolikor je vodja projekta tuji državljan se kot dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika predloži dokazilo izdano s strani pristojne ustanove.

Ponudnik navede seznam strokovnega kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega naročila. Ponudnik v seznamu navede vse zahtevane podatke za strokovni kader, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila in so strokovno usposobljeni za izvedbo javnega naročila. Za posameznega strokovnjaka priloži referenčna potrdila kot je zahtevano v
pogoju. (Razpisni obrazec 7a in 8)".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej za vodjo projekta nominiral T.G., za katerega je na predpisanem obrazcu 7a predložil tudi dve referenčni potrdili, in sicer za projekta pod nazivom "Saobračajni master plan Beograda" ter "Integralna prometna študija Republike Slovenije".

Državna revizijska komisija ponavlja, da iz že citiranih določil ZPVPJN in ZPP izhaja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v skladu s katerim mora (smiselno za revizijski postopek) vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve ter ponuditi dokaze, na podlagi katerih je dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-386/2006, 018-107/2007, 018-81/2008, 018-034/2011 itd.) tako opozorila, da so lahko predmet njene presoje le konkretizirane kršitve, ter da navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje ali sklepanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje obravnavanega referenčnega pogoja, niti ne zatrjuje neustreznosti referenc, ki sta bili v ponudbi izbranega ponudnika predloženi v izkaz usposobljenosti nominiranega vodje projekta. Vlagatelj namreč navaja zgolj, da se mu v zvezi s predloženima referencama "vzbuja dvom" oziroma "poraja dvom" glede njune ustreznosti. Ob dejstvu tako oblikovanih revizijskih navedb je Državna revizijska komisija pri njihovi presoji sledila naročniku, ki je v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku (na podlagi vloge izbranega ponudnika z dne 7.11.2011) pojasnil, da se za vlagatelja sporni referenci sicer nanašata na celoviti študiji prometnega sistema, vendar vključujeta tudi mestni tirni sistem in regionalno železnico oziroma železniški promet, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Ob odsotnosti drugačne trditvene ali dokazne podlage na strani vlagatelja pa je Državna revizijska komisija sprejela tudi naročnikov zaključek, da skupna vrednost vseh aktivnosti v okviru vsake od referenc (kljub temu, da na predloženih referenčnih potrdilih niso bile posebej ovrednotene zgolj aktivnosti s področja železnic) utemeljuje sklepanje o vrednostni ustreznosti referenčnih poslov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je na obeh referenčnih potrdilih navedeno, da se izdajata za strokovni kader T. G., da je na njiju navedena vsebina pogodbenih aktivnosti ter da so na njiju navedene funkcije in dela, ki jih je strokovni kader, na katerega se nanaša potrdilo, izvajal v okviru pogodbe. Ker sta bili referenčni potrdili tudi sicer pripravljeni na obrazcih, kot jih je v okviru razpisne dokumentacije predvidel naročnik, revizijskim navedbam vlagatelja o tem, da iz njiju ni jasno razvidna vloga strokovnjaka T. G. pri referenčnih projektih, utemeljenosti (ponovno ob odsotnosti upoštevne trditvene ali dokazne podlage na strani vlagatelja) ni mogoče priznati. Pomanjkljivost enega od predloženih referenčnih potrdil, ki naj bi sledeč vlagatelju izhajala iz dejstva, da to ni datirano, pa Državna revizijska komisija označuje za nebistveno formalno pomanjkljivost (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ker vlagatelj glede na navedeno ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika iz obravnavanih razlogov nepopolna, tako pa tudi ne, da so bile pri njenem obravnavanju s strani naročnika storjene kršitve, s tem povezanim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku dalje izpostavlja, da v ponudbi izbranega ponudnika s strani partnerja IBK ZT GmbH ni bil priložen podpisan in žigosan Razpisni obrazec št. 8.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik svoje zahteve glede vsebine skupnih ponudb določil v točki F) razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji". V navedenem delu razpisne dokumentacije je pod točko f.4) določil:

"Izvajalci v skupnem nastopu morajo priložiti dokazila o izpolnjevanju tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, ki so zahtevana v točki e.2) in e.3). Za izpolnjevanje pogoja v točki e.2) mora ponudnik skupaj s partnerji v skupnem nastopu izkazati referenčno storitev, ki ustreza vsem naslednjim pogojem:
- izdelana projektna dokumentacija s področja železniške infrastrukture;
- izdelava socialno ekonomsko kulturnih raziskav.

Izpolnjevanje pogojev iz točke e.2) in e.3) se ugotavlja za vse ponudnike v skupnem nastopu kumulativno."

Točka e.3) razpisne dokumentacije se nanaša na reference, v zvezi s katerimi je naročnik zahteval predložitev Razpisnega obrazca št. 7, točka e.3) pa na zagotovitev strokovno usposobljenih delavcev za izvedbo projekta, v zvezi s čemer je naročnik zahteval predložitev Razpisnih obrazcev št. 7a in 8.

V okviru razpisne dokumentacije je naročnik predvidel tudi Razpisni obrazec št. 8 - Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti. Iz navedenega obrazca izhaja, da mora na njem zapisano izjavo podati "ponudnik oz. poslovodeči".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je moral Razpisni obrazec št. 8 v primeru skupne ponudbe predložiti le poslovodeči partner. Omenjeni obrazec se namreč nanaša na izkaz tehnične in kadrovske sposobnosti, ki jo skladno s citirano točko f.4) razpisne dokumentacije partnerji v skupni ponudbi izkazujejo kumulativno, tudi iz vsebine samega obrazca pa izrecno izhaja, da mora na njem zapisano izjavo podati "ponudnik oz. poslovodeči".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je bil v okviru te med drugim predložen Razpisni obrazec št. 8, ki je bil žigosan in podpisan s strani poslovodečega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika, družbe PNZ, d.o.o., Ljubljana.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da so bile predstavljene zahteve razpisne dokumentacije s predložitvijo Razpisnega obrazca št. 8 s strani poslovodečega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika izpolnjene. Ponudbe tega ponudnika iz razloga, ker omenjenega obrazca ni predložil tudi partner IBK ZT GmbH, posledično ni mogoče šteti za nepopolno, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


Kot slednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika formalno pomanjkljiva tudi zato, ker vzorec pogodbe ni podpisan in žigosan, temveč je na vseh straneh zgolj parafiran in žigosan.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki H) razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji" določil, da morajo ponudniki v okviru svoje ponudbe predložiti tudi "Izpolnjen, podpisan in žigosan vzorec pogodbe (Razpisni obrazec št. 11)".

Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije pod razdelkom "Način ocenjevanja ponudb in postopki, ki se nanašajo na priznanje izpolnitve vseh zahtevanih pogojev" dalje predvidel "Obrazec, po katerem bo naročnik ugotavljal izpolnjevanja pogojev posameznega ponudnika". V navedenem obrazcu je pod točko C.8 navedel naslednji pogoj, katerega izpolnjevanje naj bi ugotavljal: "Vzorec pogodbe je ponudnik izpolnil, parafiral in žigosal (razp. obr. 11)".

Naročnik pa je v okviru razpisne dokumentacije predvidel tudi Razpisni obrazec št. 11 - Vzorec pogodbe, na zadnji strani katerega je zapisal naslednje navodilo: "Ta obrazec (pogodba) se izpolni, podpiše in žigosa! Vsaka stran se parafira in žigosa!".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil tudi Razpisni obrazec št. 11. Predloženi obrazec je v celoti izpolnjen, na spodnji strani vsake od strani predloženega obrazca pa se nahajata žig in znamenje, ki predstavlja podpis oz. parafo. Slednje znamenje je na izgled enako parafam na preostalih delih ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, hkrati pa tudi podpisom na za to predvidenih mestih ponudbe tega ponudnika (znamenji, ki v ponudbi izbranega ponudnika predstavljata podpis ter parafo, sta torej identični).

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega najprej ugotavlja, da je naročnik na različnih delih razpisne dokumentacije postavil različne zahteve v zvezi s podpisovanjem (parafiranjem) vzorca pogodbe. V točki H) razdelka "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji" je tako zahteval, da je vzorec pogodbe podpisan, pod točko C.8 razdelka "Način ocenjevanja ponudb in postopki, ki se nanašajo na priznanje izpolnitve vseh zahtevanih pogojev" je postavil pogoj, da je vzorec pogodbe parafiran, na samem obrazcu vzorca pogodbe pa, da mora biti ta podpisan, vsaka stran pa hkrati parafirana. Ker so predstavljene zahteve razpisne dokumentacije posledično nejasne, je potrebno šteti, da je vsaka predložena ponudba v tej zvezi popolna, če je bilo z njo zadoščeno katerikoli od predstavljenih (različnih) zahtev - nejasnih določil razpisne dokumentacije namreč ni dopustno šteti v škodo ponudniku. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vzorec pogodbe, ki ga je v okviru svoje ponudbe predložil izbrani ponudnik, ustrezno parafiran oz. podpisan - vse strani predloženega vzorca pogodbe so namreč podpisane oz. parafirane (parafa podpisnika se ne razlikuje od njegovega podpisa). Državna revizijska komisija ob tem zgolj pripominja še, da je že v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-346/2005, 018-393/2005, 018-106/2006 itd.) zapisala, da pojem parafa tudi sicer predstavlja skrajšan podpis ter da je s tem v zvezi potrebno upoštevati svobodo vsakega posameznika, da se podpiše na svojstven način.

Ob upoštevanju zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.


V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, s tem pa tudi ne razlogov za predlagano razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 2.11.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov tega postopka.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 16.1.2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 7, Celje,
- Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota,
- Občina Tišina, Tišina 4, Tišina,
- Odvetniška družba KAC in odvetniki, o.p., d.o.o., Partizanska 11/I, Maribor,
- Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor,
- PNZ, d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana,
- IBK ZT GmbH, St. Martiner Strasse 25, 9500 Beljak, Avstrija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.