018-014/2012 Prostovoljno gasilsko društvo Radenci - Boračeva

Številka: 018-14/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Nakup gasilskega vozila GVC 16/25 v skladu s tipizacijo gasilskih vozil GZS za PGD Radenci - Boračeva", v zvezi s pritožbo ponudnika GASILSKA OPREMA d.o.o., Koprska ulica 94, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Silvan Jakin iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUšTVO RADENCI - BORAČEVA, Kapelska cesta 28, Radenci (v nadaljevanju: naročnik) dne 18. 1. 2012

ODLOČILA

Pritožba vlagatelja z dne 22. 12. 2011 se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 8. 2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9531/2011, objavil obvestilo o javnem naročilu "Nakup gasilskega vozila GVC 16/25 v skladu s tipizacijo gasilskih vozil GZS za PGD Radenci - Boračeva".

Zoper odločitev o oddaji naročila ponudniku Mettis International d.o.o., Koroška cesta 62, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki jo je naročnik sprejel dne 15. 11. 2011, je vlagatelj dne 1. 12. 2011 pri naročniku vložil "pritožbo", s katero je zahteval, da naročnik zaradi kršitev, storjenih pri pregledu ponudb obeh ponudnikov, razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in sklene pogodbo o nakupu z vlagateljem. Vlagatelj v vlogi opozarja, da naročnik neupravičeno vodi postopek po predpisih o javnem naročanju, saj naročnik ni pravna oseba javnega prava, oziroma ne izpolnjuje opredelilnih elementov za javnega naročnika po določbah Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), zato predmetnega naročila ni mogoče opredeliti kot javno naročilo v smislu predpisov o javnem naročanju.

Naročnik je vlagatelja z vlogo z dne 6. 12. 2011 pozval k pojasnilu, ali naj naročnik vlagateljevo pritožbo z dne 1. 12. 2011 obravnava kot zahtevek za revizijo, in vlagatelja pozval, da mora v tem primeru v treh delovnih dneh plačati takso v višini 2.276,40 EUR in dokazilo o plačilu takse posredovati naročniku.

Vlagatelj je na naročnikov poziv dne 12. 12. 2011 odgovoril, da predmetni postopek naročanja ne sodi v postopek javnega naročanja po ZJN-2, zato pritožbe ne gre šteti za zahtevek za revizijo in upoštevati določbe ZPVPJN, ki določa pogoje zanj, vključno s plačilom takse.

Naročnik je s sklepom, ki ga je vlagatelju vročil 19. 12. 2011, vlagateljevo pritožbo obravnaval kot zahtevek za revizijo in ga zavrgel, ker vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse, čeprav je bil na to opozorjen. Naročnik je v sklepu še pojasnil, da ga v konkretnem primeru zavezujejo določila ZJN-2, saj se nakup blaga, ki je predmet javnega naročila, v celoti financira iz sredstev Občine Radenci, ki je na podlagi 3. člena ZJN-2 naročnik, in je ocenjena vrednost blaga večja od 40.000,00 EUR brez DDV. S tem so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 13. člena ZJN-2.

Vlagatelj je dne 22. 12. 2011 zoper naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo vložil pritožbo. Vlagatelj v pritožbi vztraja pri svojih navedbah iz vloge z dne 1. 12. 2011 in navaja, da zakonsko predpisan pogoj za plačilo takse iz ZPVPJN, na katerega se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje naročnik, ni dopusten, saj vlagatelj svoje pritožbe vsebinsko ne smatra za zahtevek za revizijo.

Naročnik je vlagateljevo pritožbo skupaj s preostalo dokumentacijo dne 11. 1. 2012 odstopil Državni revizijski komisiji v reševanje.

Po preučitvi pritožbe in ostale dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, da je vlagateljeva pritožba neutemeljena.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da vlagatelj, kljub pozivu naročnika na plačilo, takse v postavljenem roku treh delovnih dni ni plačal in naročniku ni posredoval potrdila o plačilu takse, zato je naročnik njegovo pritožbo, ki jo je štel za zahtevek za revizijo, zavrgel.

Spor med strankama predmetnega pritožbenega postopka je, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi neplačila takse, oziroma nepredložitve potrdila o plačilu takse, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, zavrgel. Vlagatelj namreč meni, da je pogojevanje vsebinske obravnave pritožbe, ki jo je vlagatelj vložil zoper odločitev naročnika v konkretnem postopku oddaje naročila, s plačilom takse iz ZPVPJN nedopustno. V konkretnem primeru, ko naročilo oddaja društvo, ki je oseba zasebnega prava, se pravila o javnem naročanju po njegovem prepričanju ne uporabljajo.

Državna revizijska komisija se z vlagateljem ne strinja. Čeprav je nesporno, da predmetno naročilo oddaja društvo, ki je oseba zasebnega prava, in ne gre za naročnika oziroma za osebo javnega prava, kot ju opredeljuje 3. člen ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v konkretnem primeru za oddajo naročila blaga uporabljajo pravila o javnem naročanju.

13. člen ZJN-2 v drugem odstavku določa, da se zakon: "uporablja tudi za oddajo naročil blaga, ki jih naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več kakor 30% deležem, če je ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od 40.000 eurov."

Kot izhaja iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 3. 8. 2011, je naročnik vrednost blaga, ki ga naroča, ocenil na 190.000,00 EUR brez DDV, hkrati pa je tudi navedel, da bo sredstva za izvedbo javnega naročila črpal iz proračuna Občine Radenci. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil tudi sklep št. 848-01/2011, ki ga je dne 25. 1. 2011 sprejel Občinski svet Občine Radenci, iz katerega je razvidno, da bo Občina Radenci v svojem proračunu vsako leto rezervirala sredstva za nakup nove gasilske cisterne v znesku do 70.000,00 EUR letno.

Iz zapisanega gre ugotoviti, da so pri konkretnem predmetu javnega naročila izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 13. člena ZJN-2. Ocenjena vrednost blaga brez DDV presega 40.000,00 EUR, financiranje blaga s strani Občine Radenci, ki je kot samoupravna lokalna skupnost naročnik po prvem odstavku 3. člena ZJN-2, pa znese več kot 30 % ocenjene vrednosti blaga brez DDV. Naročnik je bil zato pri predmetnem nakupu blaga dolžan uporabiti določbe ZJN-2. Zaradi navedenega gre vlagateljeve pritožbene očitke o tem, da postopek naročanja, ki ga je izvedel naročnik, ne sodi med postopke javnega naročanja, zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je moral naročnik v odločitvi o oddaji naročila, zoper katero je vlagatelj uveljavljal pravno varstvo, v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 ponudnike opozoriti o možnem pravnem varstvu ter navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil (1. člen ZPVPJN), Državna revizijska komisija po vpogledu v naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 15. 11. 2011 ugotavlja, da je naročnik vlagatelja v pravnem pouku pravilno poučil, da lahko uveljavlja pravno varstvo v skladu z ZPVPJN na način, da vloži zahtevek za revizijo pri naročniku v roku 8 delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Ker je vlagatelj v tem roku pri naročniku vložil pritožbo z dne 1. 12. 2011, ta pa je po vsebini vsebovala sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko jo je štel za zahtevek za revizijo, in o njej odločal v skladu z določbami ZPVPJN.

ZPVPJN naročniku nalaga, da mora po prejemu zahtevka za revizijo med drugim preveriti, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena zakona, torej tudi, ali je zahtevku za revizijo priloženo potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (prvi odstavek 26. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse za predrevizijski postopek ali da ni bila plačana ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Vendar navedeno velja le ob zgoraj omenjeni predpostavki, da je naročnik vlagatelju v odločitvi o oddaji naročila iz 79. člena ZJN-2 dal pravilni in popolni pravni pouk o uveljavljanju pravnega varstva. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagatelja v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila ni seznanil z višino takse, transakcijskim računom in sklicem, ki se pri tem navede, zato takšna opustitev dolžnega ravnanja naročnika ne more iti v škodo ponudnika, zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo strogo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da zahtevku za revizijo ni predloženo potrdilo o plačilu takse, oziroma da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Kot je Državna revizijska komisija že zapisala že v več svojih odločitvah (npr. v sklepih št. 018-276/2011, 018-328/2011), je pri odpravi škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi napačnega pravnega pouka v odločitvi o oddaji javnega naročila, treba izhajati iz tega, da se vlagatelju zagotovi položaj, čim bolj primerljiv temu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal napačnega pravnega pouka.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj, kljub pomanjkljivem pravnem pouku naročnika, ni bil prikrajšan v uveljavljanju pravnega varstva in mu zaradi te naročnikove kršitve niso nastale škodljive posledice. Naročnik namreč vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 1. 12. 2011 zaradi neplačila takse in posledično predložitve potrdila o plačilu takse ni zavrgel, ampak je vlagatelja pozval, da naj v treh delovnih dneh od prejema poziva plača takso in naročniku posreduje dokazilo o plačilu takse, pri čemer je naročnik navedel tako višino takse, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede. Naročnik je s tem pozivom z dne 6. 12. 2011 pravni pouk iz odločitve o oddaji naročila pravilno dopolnil in vlagatelju omogočil, da v primernem roku naknadno plača takso in naročniku predloži potrdilo o plačilu takse. Naročnik je s tem vlagatelju zagotovil primerljiv položaj tistemu, v katerem bi vlagatelj bil, če mu naročnik ne bi dal pomanjkljivega pravnega pouka. V obeh primerih bi se namreč štelo, da je vlagatelj takso vplačal in naročniku priložil potrdilo o plačilu takse ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Kot je med strankama nesporno, vlagatelj v postavljenem roku takse ni plačal. Vlagatelj je v odgovoru z dne 12. 12. 2011 na naročnikov poziv na plačilo takse vztrajal pri stališču, da za obravnavo pritožbe plačilo takse ni potrebno, saj ne gre za postopek javnega naročanja, zoper katerega bi bilo pravno varstvo zagotovljeno z ZPVPJN, kar pa, kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, ne drži.

Ker v konkretnem primeru vlagatelj takse tudi po pozivu naročnika ni plačal v postavljenem roku, s čimer bi se štelo, da je bila taksa plačana in potrdilo o plačilu takse priloženo zahtevku za revizijo, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 1. 12. 2011, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, s sklepom zavrgel. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo z dne 22. 12. 2011, ki to naročnikovo odločitev izpodbija, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 18. 1. 2012

mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetnik Silvan Jakin, Čufarjeva 15, Ljubljana
- Prostovoljno gasilsko društvo Radenci - Boračeva, Kapelska cesta 28, Radenci
- Mettis International d.o.o., Koroška cesta 62, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana