018-374/2011 Občina Vrhnika

Številka: 018-374/2011-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Ureditev ceste Drenov grič - Lesno brdo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAGG, d. o. o., Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA VRHNIKA, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 03. januarja 2012 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. septembra 2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta številka 430-15/2011, z dne 07. septembra 2011, poimenovanega "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA".

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 2.598,98 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04. avgusta 2011 sprejel sklep (številka 430-15/2011 (6-04)) o začetku postopka oddaje javnega naročila za ureditev ceste Drenov Grič - Lesno Brdo, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 05. avgusta 2011 (pod številko objave JN8945/2011) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestili o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku sta bili na Portalu javnih naročil objavljeni dne 12. avgusta 2011 (pod številko objave JN9207/2011) in dne 22. avgusta 2011 (pod številko objave JN9468/2011).

Naročnik je dne 07. septembra 2011 sprejel "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA", številka 430-15/2011 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika), iz katerega med drugim izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik za izvedbo predmeta zadevnega javnega naročila izbere "Rekon d.o.o." (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, kakor to izhaja iz vročilnice, vrnjene naročniku, prejel dne 22. septembra 2011, dne 27. septembra 2011 pa je naročnik, kakor to izhaja iz podatkov v njegovi prejemni štampiljki na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo z dne 23. septembra 2011, poimenovano "Odločitev o oddaji javnega naročila JN 8945/2011; Opozorilo naročniku".

Naročnik je, kakor to izhaja iz podatkov v njegovi prejemni štampiljki na vlogi, dne 30. septembra 2011 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
- je izbrani ponudnik v izjavi, katere vsebina izhaja iz obrazca OBR-4, napačno obkrožil "tč.5/C", to je, da za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, ne potrebuje posebnega dovoljenja, pač pa lahko dejavnost opravlja že na podlagi vpisa v sodni oziroma poslovni register. Enako vlagatelj zatrjuje v navezavi na podizvajalca izbranega ponudnika,
- je naročnik zahteval, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo obvestila o naročilu ni imel blokiranega nobenega računa poslovnih bank, ki mu vodijo račune, izbrani ponudnik pa je ponudbi priložil potrdila štirih bank, ki mu vodijo račune, vendar pa "vsa potrdila ne zajema zahtevano obdobje šestih mesecev od objave obvestila o javnem naročilu (05.08.2011)",
- je iz priloženih (referenčnih) potrdil naročnikov za referenčni gradnji v ponudbi izbranega ponudnika, v obrazec OBR-8 vpisani pod zaporednima številkama 1 in 3, razvidno, da pri njiju ne gre za rekonstrukcijo cest, iz opisa naročila pa je razvidno, da omenjeni (referenčni) potrdili ne ustrezata niti po svoji naravi, saj "nista naveda tako izgradnja TKK napeljav kot tudi ne javna razsvetljava". Naročnik izbranega ponudnika tudi ni, kot zatrjuje vlagatelj, pozval k dopolnitvi ponudbe.

Naročnik je, kakor to izhaja iz podatkov v njegovi prejemni štampiljki na vlogi, dne 10. oktobra 2011 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 07. oktobra 2011, poimenovano "Izjasnitev na zahtevek za revizijo v postopku javnega naročila za "ureditev ceste Drenov Grič - Lesno Brdo" pod zap. št. JN8945/2011" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 07. oktobra 2011). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik navaja, da se mu poraja dvom o pravočasni vložitvi zahtevka za revizijo, prav tako pa ocenjuje, da je celoten zahtevek za revizijo tudi sicer (vsebinsko) neutemeljen, zato naročniku predlaga, da zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljenega. V omenjeni vlogi izbrani ponudnik še predlaga, da se vlagatelju naloži v plačilo stroške (pred)revizijskega postopka.

Naročnik je dne 26. oktobra 2011 sprejel sklep številka 430-15/2011, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vse kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, ob tem pa
- v navezavi na zatrjevano dejstvo, da je izbrani ponudnik v izjavi, katere vsebina izhaja iz obrazca OBR-4, napačno obkrožil "tč.5/C", poudarja, da vlagatelj ne dokazuje, da bi dejavnost, ki je predmet javnega naročila, izbrani ponudnik moral izvajati na obrtni način. Naročnik še dodaja, da vlagatelj ni ne zatrjeval in ne dokazoval tega, da so pri izbranem ponudniku izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 5. člena Obrtnega zakona, ter ugotavlja, je tudi vlagatelj v svoji ponudbi obkrožil, da za opravljanje dejavnosti ne potrebuje posebnega dovoljenja in lahko dejavnost opravlja že na podlagi vpisa v sodni oziroma poslovni register,
- se v navezavi na zatrjevano dejstvo, da potrdila bank, ki izbranemu ponudniku vodijo račune, ne zajemajo zahtevanega obdobja "šestih mesecev od objave obvestila o javnem naročilu (05.08.2011)", sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, sprejeto v zadevi številka 018-165/2011, ter ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje, da vlagatelj (očitna pomota, pravilno: izbrani ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) ne izpolnjuje omenjenega pogoja, pač pa navaja zgolj, da potrdila ne zajemajo zahtevanega obdobja šestih mesecev,
- v navezavi na zatrjevanja vlagatelja glede neustreznih (referenčnih) potrdil naročnikov za referenčni gradnji v ponudbi izbranega ponudnika navaja, da je potrebno upoštevati, da je v besedilu pogoja znotraj oklepaja navedeno, da se bo kot po naravi enakovreden posel štela rekonstrukcija ceste, kar pa vlagatelj neutemeljeno razširja z razlago na enakovrednost posla na nivoju posameznih postavk (TKK napeljave, javna razsvetljava).

Naročnik je
- v prilogi spremnega dopisa številka 430-15/2011(6-04), z dne 27. oktobra 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 02. novembra 2011,
- v prilogi spremnega dopisa številka 430-15/2011(6-04), z dne 27. oktobra 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 03. novembra 2011,
odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 07. novembra 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 04. novembra 2011, poimenovano "Opredelitev do navedb naročnika Občine Vrhnika". V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-374/2011-5, z dne 28. novembra 2011, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v predmetnem revizijskem postopku na podlagi (prvega odstavka) 31. člena ZPVPJN najprej po uradni dolžnosti opravila predhodni preizkus vlagateljevega zahtevka za revizijo (tudi iz vloge izbranega ponudnika z dne 07. oktobra 2011 izhaja, da "se izbranemu ponudniku utemeljeno poraja dvom o pravočasni vložitvi zahtevka za revizijo družbe Magg d.o.o."). V posledici omenjenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil ta vložen pravočasno in pri naročniku (prva alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

Iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki je v zadevnem postopku pravnega varstva pravno relevanten, izhaja, da je po odločitvi o oddaji javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve. Res je sicer, da je naročnik obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika sprejel dne 07. septembra 2011, vendar pa iz vročilnice, ki dokazuje vročitev dopisa številka 430-15/2011 (6-04), z dne 07. septembra 2011, katerega priloga je bilo obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, izhaja, da sta bila dopis in njegova priloga (obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika) vlagatelju vročena dne 22. septembra 2011. Odločitev o oddaji javnega naročila se namreč na podlagi drugega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Kot nadalje izhaja iz vročilnice je bil naslovnik (vlagatelj) o prispelem pismu obveščen dne 08. septembra 2011, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni nastopila niti domneva vročitve, kot izhaja iz četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: ZUP). Upoštevaje dejstvo, da iz naročnikove prejemne štampiljke na vlagateljevem zahtevku za revizijo izhaja podatek, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 30. septembra 2011, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil ta vložen pravočasno in pri naročniku (prva alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s petim odstavkom 1. člena ZPVPJN), saj je bil vložen v roku osmih delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila (kot izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika).

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je izbrani ponudnik v izjavi, katere vsebina izhaja iz obrazca OBR-4, napačno obkrožil "tč.5/C", to je, da za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, ne potrebuje posebnega dovoljenja, pač pa lahko dejavnost opravlja že na podlagi vpisa v sodni oziroma poslovni register. Enako vlagatelj zatrjuje v navezavi na podizvajalca izbranega ponudnika.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej določil, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter (morajo) izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (peti odstavek Povabila k oddaji ponudb), ponudba pa ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo (četrti odstavek 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je v razpisni dokumentaciji nadalje določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti dokumentacijo iz 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (peta alineja prvega odstavka 4. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), v 6. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa je določil, da bo priznal (poslovno in finančno) sposobnost ponudnikov tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ima ponudnik veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ali mora biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri ima svoj sedež, opravljal storitev. Kot dokazilo za izpolnjevanje omenjenega pogoja je naročnik predvidel izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-4). Prav tako je naročnik v petem odstavku 1. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da lahko kot ponudnik na razpisu kandidira vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja. Naročnik je ob tem še zapisal, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila, zahtevana v 5. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (6. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudnik lahko umakne ponudbo, jo dopolni ali zamenja do poteka roka za oddajo ponudb. Po poteku (omenjenega) roka ponudnik ne more več spremeniti oddane ponudbe, je dopolniti ali nadomestiti z novo, naročnik pa je ne sme prevzeti (prvi odstavek 15. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija sicer smiselno pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da se nekatere dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, po Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008; v nadaljnjem besedilu: Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti) uvrščajo med obrtne dejavnosti oziroma obrti podobne dejavnosti, vendar pa vlagatelja opozarja, da iz 2. člena omenjene uredbe izhaja, da so v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti določene dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/2004 - uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 - ZDavP-2 in 102/2007; v nadaljnjem besedilu: Obrtni zakon), lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti ali obrti podobne dejavnosti (podčrtala Državna revizijska komisija). Prav tako je obrtna dejavnost tista pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Obrtnega zakona (prvi odstavek 2. člena Obrtnega zakona), oziroma tista dejavnost, za katero veljajo značilnosti, ki so določene v 5. členu Obrtnega zakona (prvi odstavek 5. člena Obrtnega zakona, v povezavi s prvim odstavkom 2. člena Obrtnega zakona), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi morebiti za dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, veljale značilnosti iz 5. člena Obrtnega zakona, oziroma, da bi se morebiti dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, opravljale v skladu s 5. členom Obrtnega zakona. Smiselno enako velja tudi glede obrti podobnih dejavnosti, saj je tudi obrti podobna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Obrtnega zakona. Glede na navedeno je torej smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- "sama navedba obrtne dejavnosti v Uredbi še ne pogojuje pridobitve obrtnega dovoljenja, saj slednje zavisi od načina izvajanja te dejavnosti, obsega dejavnosti, vrste tehničnih naprav in trajanja dejavnosti" (drugi odstavek odločitve o zahtevku za revizijo na drugi strani),
- "vlagatelj ni zatrjeval, niti dokazoval tega, da so pri izbranem ponudniku izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 5. člena Obrtnega zakona" (prvi odstavek odločitve o zahtevku za revizijo na tretji strani).

Državna revizijska komisija torej ne izključuje možnosti, da bi moral izbrani ponudnik za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, pridobiti obrtno dovoljenje, temveč (upoštevaje zlasti 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje (in ne dokazuje), da bi morebiti za dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, veljale značilnosti iz 5. člena Obrtnega zakona, oziroma, da bi se morebiti dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, opravljale v skladu s 5. členom Obrtnega zakona.

Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi v navezavi na vlagateljeva zatrjevanja, ki se nanašajo na podizvajalca izbranega ponudnika.

V navezavi na vlagateljeva zatrjevanja, da "javne evidence Obrtne zbornice Slovenije" [â??] "izkazujejo", da ne izbrani ponudnik ne njegova podizvajalca nista registrirana za dejavnost "F42.110 Gradnja cest in F43.120 Zemeljska in pripravljalna dela", Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje, da bi katero od dejavnosti, ki se bodo opravljale pri izvedbi predmeta zadevnega javnega naročila, izbrani ponudnik kot glavno dejavnost trajno opravljal, niti ne navaja glavne dejavnosti izbranega ponudnika niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik morebiti spada med majhne gospodarske družbe. Obrti podobna dejavnost (pravica do njenega opravljanja se pridobi z vpisom v obrtni register) je namreč pridobitna dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost trajno opravljajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki spadajo med majhne družbe, po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, razen dejavnosti trgovine, finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovalne dejavnosti (pravno, davčno, podjetniško in tehniško svetovanje ter projektiranje), zdravstva in socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez (tretji odstavek 5. člena Obrtnega zakona).

Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi v navezavi na vlagateljeva zatrjevanja, ki se nanašajo na podizvajalca izbranega ponudnika.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal in dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v omenjenem delu in iz izpostavljenih razlogov (ker je izbrani ponudnik v izjavi, katere vsebina izhaja iz obrazca OBR-4, obkrožil "tč.5/C", izbrani ponudnik in njegova podizvajalca pa "svojim izjavam OBR-4 tudi niso predložili zahtevanih potrdil o dovoljenju") ni označil (v končni posledici) za nepopolno in je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. V posledici vlagatelj ni izkazal niti, da bi moral naročnik izbranega ponudnika pozvati k dopolnitvi ponudbe.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahteval, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo obvestila o naročilu ni imel blokiranega nobenega računa poslovnih bank, ki mu vodijo račune, izbrani ponudnik pa je ponudbi priložil potrdila štirih bank, ki mu vodijo račune, vendar pa "vsa potrdila ne zajema zahtevano obdobje šestih mesecev od objave obvestila o javnem naročilu (05.08.2011)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeni pogoj, na katerega se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo, skladno s 44. členom ZJN-2 predstavlja enega od pogojev za ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika. Skladno z alinejo a) drugega odstavka 44. člena ZJN-2 lahko namreč naročnik od gospodarskega subjekta, kot dokaz o ekonomski in finančni sposobnosti, zahteva tudi predložitev ustreznih bančnih izpiskov ali podatkov o boniteti poslovanja, iz katerih bo (lahko) ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti. Morebitno neizpolnjevanje pogoja, ki se navezuje na ekonomsko in finančno sposobnost gospodarskih subjektov in ga naročnik določi v razpisni dokumentaciji, povzroči nepravilnost ponudbe, saj je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V zvezi z določili 44. člena ZJN-2 je potrebno tudi opozoriti, da zakon predpisuje le možna dokazila za izkazovanje ekonomske in finančne usposobljenosti, medtem ko je naročnik tisti, ki mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti posamezne ekonomske in finančne zahteve ter določiti, katere finančne kazalce bo preverjal in katere vrednosti ter kvalitete morajo dosegati, da ponudnik izkaže svojo ekonomsko in finančno usposobljenost za izvedbo javnega naročila (44. člen ZJN-2, v povezavi zlasti z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 in 10. členom ZJN-2).

Ob vpogledu v točko III.2.2), poimenovano "Poslovna in finančna sposobnost", obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej navedeno: "Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:" "Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji".

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti tudi dokumentacijo iz 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (peta alineja prvega odstavka 4. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zapisal, da bo priznal (poslovno in finančno) sposobnost ponudnikov tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo obvestila o tem naročilu ni imel blokiranega računa. Kot dokazilo za izpolnjevanje omenjenega pogoja je naročnik predvidel potrdilo poslovnih bank, ki vodijo račune ponudnika. Naročnik je ob tem še zapisal, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila, zahtevana v 5. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (6. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so morali ponudniki v svojih ponudbah predložiti tudi dokazila poslovnih bank, ki vodijo njihove račune, iz katerih je moralo izhajati, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo obvestila o tem naročilu ni imel blokiranega računa. Ker je naročnik zahteval, da morajo ponudniki v svojih ponudbah predložiti tudi dokazila poslovnih bank, ki vodijo njihove račune, iz katerih je moralo izhajati, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo obvestila o tem naročilu ni imel blokiranega računa, je v konkretnem primeru torej za obdobje šestih mesecev, v katerem ponudnik ni imel blokiranega računa, šteti obdobje zadnjih šestih mesecev pred dnem 05. avgusta 2011. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo namreč na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN8945/2011) objavljeno dne 05. avgusta 2011.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v njej predložena dokazila (poslovnih) bank, ki vodijo račune izbranega ponudnika, pri čemer
- iz prvo predloženega dokazila banke, ki vodi enega od računov izbranega ponudnika, pod "Zap. št." 6 izhaja "[š]tevilo dni blokacij TRR v preteklih 6 mesecih do vštetega dne sestave obrazca" "0" (omenjeni obrazec nosi datum 26. avgust 2011, kar pomeni, da pokriva obdobje preteklih šestih mesecev od vštetega dne sestave obrazca, to je obdobje preteklih šestih mesecev od dne 26. avgusta 2011),
- iz drugo predloženega dokazila banke, ki vodi enega od računov izbranega ponudnika, pod številko 7 izhaja "[š]tevilo dni blokade transakcijskega računa v preteklih 180-ih dneh:" "0" (omenjeni obrazec nosi datum 29. avgust 2011, kar pomeni, da pokriva obdobje preteklih šestih mesecev od dne sestave obrazca, to je obdobje preteklih šestih mesecev od dne 29. avgusta 2011),
- iz tretje predloženega dokazila banke, ki vodi enega od računov izbranega ponudnika, pod "Zap. št." 5 izhaja "[š]tevilo dni blokacije transakcijskega računa v obdobju od 25.02.2011 do 25.08.2011" "0" (omenjeni obrazec nosi datum 25. avgust 2011),
- iz četrto predloženega dokazila banke, ki vodi enega od računov izbranega ponudnika, pod številko 6 izhaja "[š]tevilo dni blokade TRR računa v preteklih 182-ih dneh" "0" (omenjeni obrazec vsebuje podatke o transakcijskem računu v obdobju od dne 25. februarja 2011 do dne 25. avgusta 2011).

V navezavi na izpostavljena dejstva Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika morebiti ne bi bila predložena potrdila (dokazila) vseh poslovnih bank, ki vodijo račune izbranega ponudnika, pač pa zatrjuje (zgolj), da "vsa potrdila ne zajema zahtevano obdobje šestih mesecev od objave obvestila o javnem naročilu (05.08.2011)". Iz citiranega dela zahtevka za revizijo je po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo zaključiti, da vlagatelj v njem zatrjuje, da izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanja pogoja, določenega v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, (vsaj posredno) pa tudi, da vlagatelj omenjenega pogoja ne izpolnjuje. Izpolnjevanje pogoja se namreč dokazuje s predložitvijo ustreznega dokazila, ki ga naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, zatrjevanje neustreznosti predloženega dokazila pa v konkretnem primeru (vsaj posredno) pomeni zatrjevanje dejstva, da ponudnik, ki dokazila ni predložil, (v razpisni dokumentaciji) določenega pogoja ne izpolnjuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da nobeno od naštetih dokazil bank, ki vodijo posamezne račune izbranega ponudnika, ne dokazuje izpolnjevanja pogoja, da (izbrani) ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo obvestila o tem naročilu ni imel blokiranega računa. Navedeno ugotovitev potrjuje tudi zatrjevanje izbranega ponudnika v vlogi z dne 07. oktobra 2011, iz katere izhaja, da so pri izdaji "teh potrdil" [â??] "banke kot izhodišče za obdobje izdaje potrdil vzele obdobje 6 mesecev nazaj od dneva izdaje potrdil in so bila tako pridobljena potrdila tudi priložena ponudbi". Poleg tega je prvo od dokazil izdano za obdobje preteklih šestih mesecev do vštetega dne sestave obrazca, drugo za obdobje preteklih 180 dni od dne sestave obrazca, četrto pa za obdobje preteklih 182 dni od dne sestave obrazca.

Ker iz dokazil poslovnih bank, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, ni razvidno, da bi imel izbrani ponudnik morebiti katerikoli dan v spornem obdobju blokiran katerega od svojih transakcijskih računov (v posledici česar ne bi izpolnjeval pogoja, določenega v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), temveč je pomanjkljivost omenjenih dokazil poslovnih bank (zgolj) v tem, da ne zajemajo celotnega zahtevanega časovnega obdobja, določenega v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za takšno pomanjkljivost ponudbe (izbranega ponudnika), ki jo je označiti za njeno formalno nepopolnost. Ponudba izbranega ponudnika je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, pa mora v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Upoštevaje navedeno bi torej naročnik moral glede na dejstvo, da pred sprejemom obvestila (odločitve) o izbiri najugodnejšega ponudnika ni nedvoumno ugotovil, ali je imel izbrani ponudnik v zahtevanem obdobju (ne)blokirane račune, upoštevati 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, nato pa v primeru, če spornih dejstev (ali je imel izbrani ponudnik morebiti v preostalem zahtevanem časovnem obdobju, kot izhaja iz pogoja, določenega v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, in v doslej predloženih dokazilih poslovnih bank, ki vodijo račune izbranega ponudnika, ni zajeto, blokiran kateri od svojih računov) sam ne bi mogel preveriti, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Ker naročnik tega ni storil (tako tudi ni izkazal, da bi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pred sprejemom obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika morebiti izpostavljena sporna dejstva preveril sam) je (kot je vlagatelj to v svojem zahtevku za revizijo uspel izkazati) v konkretnem primeru kršil prvi odstavek 78. člen ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti še peti odstavek Povabila k oddaji ponudb in 6. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v povezavi z 8. točko 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je namreč v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Naročniku je pritrditi v tem, da je o (smiselno) enakem pravnem vprašanju ob primerljivem dejanskem stanju Državna revizijska komisija smiselno enako odločila tudi v svojem sklepu številka 018-165/2011-3, z dne 20. junija 2011, na katerega se naročnik sklicuje v odločitvi o zahtevku za revizijo. Tako je tudi v omenjenem sklepu Državna revizijska komisija, kot to upravičeno zatrjuje naročnik sam, "v enakem dejanskem stanju" (pravilno: primerljivem dejanskem stanju; opomba Državne revizijske komisije) odločila v korist takratnega vlagatelja, enako pa je (sledeč svoji dosedanji praksi) odločila tudi tokrat.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že doslej (na primer v sklepu številka 018-326/2011-9), je na podlagi 78. člena ZJN-2 (ob upoštevanju prvega odstavka 79. člena ZJN-2 in prvega odstavka 80. člena ZJN-2) ugotoviti, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je namreč že v več svojih odločitvah zapisala (v zvezi s tem primerjati na primer odločitve Državne revizijske komisije, številka 018-100/2008-2, številka 018-1/2009-2, številka 018-213/2009-2 oziroma številka 018-85/2010-4), da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN-2, stvar postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka, pa tudi, da je to možnost (skladno z 80. členom ZJN-2) dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, med predrevizijskim in revizijskim postopkom pa bi ga zaradi naknadno izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe (izbranega ponudnika) naročnik zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila (kot v konkretnem primeru izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika), lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom) oziroma do sprejema obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika (in njegove odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Glede na navedeno dokazila, ki jih je izbrani ponudnik (v predrevizijskem postopku) priložil svoji vlogi z dne 07. oktobra 2011, ne vplivajo na predmetno odločitev Državne revizijske komisije in doslej izpostavljene zaključke (glede vprašanja izpolnjevanja pogoja, določenega v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ter naročnikovega ravnanja pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika) v njej.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi, da je iz priloženih (referenčnih) potrdil naročnikov za referenčni gradnji v ponudbi izbranega ponudnika, v obrazec OBR-8 vpisani pod zaporednima številkama 1 in 3, razvidno, da pri njiju ne gre za rekonstrukcijo cest, iz opisa naročila pa je razvidno, da omenjeni (referenčni) potrdili ne ustrezata niti po svoji naravi, saj "nista naveda tako izgradnja TKK napeljav kot tudi ne javna razsvetljava". Naročnik izbranega ponudnika tudi ni, kot zatrjuje vlagatelj, pozval k dopolnitvi ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeni pogoj, na katerega se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo, skladno s 45. členom ZJN-2 predstavlja enega od pogojev za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika. Skladno z alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 gospodarski subjekti namreč lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno. Morebitno neizpolnjevanje pogoja, ki se navezuje na tehnično sposobnost gospodarskih subjektov in ga naročnik določi v razpisni dokumentaciji, povzroči nepravilnost ponudbe, saj je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ob vpogledu v točko III.2.3), poimenovano "Tehnična sposobnost", obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej navedeno: "Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:" "Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji".

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti tudi dokumentacijo iz 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (peta alineja prvega odstavka 4. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V 11. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zapisal, da bo priznal tehnično (in kadrovsko) sposobnost ponudnikov tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ima (ponudnik) "v zadnjih petih letih najmanj 3 potrjene reference gradenj, ki so po naravi in obsegu enakovredne razpisanemu predmetu javnega naročila, (rekonstrukcija ceste) v pogodbeni višini najmanj 300.000 â?? brez DDV". Kot dokazilo za izpolnjevanje omenjenega pogoja je naročnik predvidel "Reference (OBR-8) s prilogami". Naročnik je ob tem še zapisal, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila, zahtevana v 5. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (6. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so morali ponudniki v svojih ponudbah, da bi se te štele za pravilne (in popolne), predložiti tudi "Reference (OBR-8) s prilogami", s katerimi so dokazali, da imajo "v zadnjih petih letih najmanj 3 potrjene reference gradenj, ki so po naravi in obsegu enakovredne razpisanemu predmetu javnega naročila, (rekonstrukcija ceste) v pogodbeni višini najmanj 300.000 â?? brez DDV". Kot izhaja iz citiranega pogoja je naročnik (v smislu pravne relevantnosti za konkreten primer) torej zahteval, da vsak ponudnik izkaže potrjene reference gradenj, ki so po naravi in obsegu enakovredne razpisanemu predmetu javnega naročila, pri čemer je kot reference gradenj, ki so po naravi enakovredne razpisanemu predmetu javnega naročila, štel reference gradenj, katerih predmet je bila rekonstrukcija ceste. Naročnik torej zahtevane enakovrednosti referenc (referenčnih del) gradenj razpisanemu predmetu javnega naročila ni vezal na nivo posameznih postavk iz popisa del predmeta zadevnega javnega naročila, temveč na referenčna dela rekonstrukcije ceste (na splošno), neodvisno od posameznih postavk iz (takratnih) popisov referenčnih del rekonstrukcije ceste. Glede na navedeno je torej (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo) smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na četrti strani) navaja, da "je treba upoštevati, da je naročnik v besedilu pogoja, znotraj oklepaja navedel, da bo po naravi enakovreden posel štel rekonstrukcijo ceste, kar pa vlagatelj neutemeljeno razširja z razlago na enakovrednost posla na nivoju posameznih postavk (TKK napeljave, javna razsvetljava). Naročnik ugotavlja, da TKK napeljave in javne razsvetljave v pogoju ni zahteval niti posredno, zato bi bila razlaga, da mora biti posel enakovreden na nivoju posameznih postavk iz popisov, preširoka in brez podlage v razpisni dokumentaciji. Naročnik lahko za popolnost ponudbe presoja zgolj posle, ki ustrezajo po višini in po naravi, torej da vsebujejo rekonstrukcijo cest".

Državna revizijska komisija v fazi postopka oddaje javnega naročila, v kateri trenutno postopek oddaje zadevnega javnega naročila je, sicer (upoštevaje namen referenc v navezavi na konkretni predmet javnega naročila, ki vključuje tudi dela prestavitve TKK napeljave in dela javne razsvetljave) ni presojala vsebinske ustreznosti tako določene zahteve naročnika, saj (kot je to zapisala že v več svojih odločitvah) po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, temveč je le še preverila, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje naročnikove zahteve (pogoj, določen v 11. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Kot je Državna revizijska komisija namreč prav tako zapisala že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Ob doslej zapisanem in ugotovljenem tudi ne gre prezreti, da je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil ("DODATNA POJASNILA NAROČNIKA", "reference, Datum objave: 11.8.2011, 14:12") in se je glasilo "Ali se kot ustrezna referenca upošteva referenca, katera vsebuje izgradnjo ceste"", odgovoril: "Priznane bodo reference, ki so zahtevane v 11. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe". Prav tako je naročnik
- na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil ("DODATNA POJASNILA NAROČNIKA", "reference podizvajalca, Datum objave: 23.8.2011, 08:50") in se je glasilo "Ali se za zadostitev referenčnega pogoja za ponudnika upoštevajo tudi reference podizvajalca"", odgovoril: "Da.",
- na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil ("DODATNA POJASNILA NAROČNIKA", "reference, Datum objave: 23.8.2011, 08:52") in se je glasilo "Ali se reference podizvajalca upoštevajo"", odgovoril: "Da.".

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-8, poimenovan "REFERENCE PONUDNIKA", pa tudi tri priloge, poimenovane "I Z J A V A naročnika o sodelovanju s ponudnikom". V prvo predloženi prilogi je pod rubriko "Opis naročila:" med drugim navedeno "preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije", v drugo navedeni referenci "preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije" [â??] "oprema cest, GO dela, javna razsvetljava", v tretje navedeni referenci pa "preddela, zemeljska dela" [â??] "zgornji ustroj, prometna oprema".

Ker torej
- naročnik zahtevane enakovrednosti referenc (referenčnih del) gradenj razpisanemu predmetu javnega naročila ni vezal na nivo posameznih postavk iz popisa del predmeta zadevnega javnega naročila, temveč na referenčna dela rekonstrukcije ceste (na splošno), neodvisno od posameznih postavk iz (takratnih) popisov referenčnih del rekonstrukcije ceste,
- vlagatelj v zahtevku za revizijo, čeprav je dokazno breme na njem (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), zgolj na splošno zatrjuje, da je iz priloženih (referenčnih) potrdil naročnikov za referenčni gradnji v ponudbi izbranega ponudnika, v obrazec OBR-8 vpisani pod zaporednima številkama 1 in 3, razvidno, da pri njiju ne gre za rekonstrukcijo cest, ne da bi izkazal oziroma dokazal, da za rekonstrukcijo ceste v smislu predmetnega javnega naročila (upoštevaje pri tem tudi določbe Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002, z vsemi nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami vred) ni mogoče šteti "preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije", "zgornji ustroj",
je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal in dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v omenjenem delu in iz izpostavljenih razlogov ni označil (v končni posledici) za nepopolno in je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. V posledici vlagatelj ni izkazal niti, da bi moral naročnik izbranega ponudnika pozvati k dopolnitvi ponudbe.

Upoštevaje celotno dosedanjo obrazložitev te odločitve Državne revizijske komisije vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal in dokazal niti, da "izbrani ponudnik zavaja naročnika" (četrti odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo).

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil potrdila štirih bank, ki mu vodijo račune, vendar pa "vsa potrdila ne zajema zahtevano obdobje šestih mesecev od objave obvestila o javnem naročilu (05.08.2011)") na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta številka 430-15/2011, z dne 07. septembra 2011, poimenovanega "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA".

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila (kot izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika) se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da pred sprejemom (morebitne) nove odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZJN-2 in predmetno odločitev Državne revizijske komisije, najprej ustrezno preveri, ali je ponudba, ki je bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ocenjena kot najugodnejša, popolna, nato pa sprejme odločitev, skladno z določbami ZJN-2 (in skladno z določbami lastne razpisne dokumentacije). Naročnik lahko, če to ocenjuje za ustrezno, pri ponovnem pregledovanju, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje pogoj, določen v 8. točki 5. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, upošteva tudi dokazila, ki jih je izbrani ponudnik priložil svoji vlogi z dne 07. oktobra 2011.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne naslednje stroške: "predrevizijski postopek 1400,00 EUR", "revizijski postopek 1400, 00 EUR", vse povečano za "20 % DDV", pa tudi takso v znesku 2.598,99 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN, v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN) kot potreben in opredeljeno naveden strošek priznala strošek plačane dolžne takse (za zahtevek za revizijo) v znesku 2.598,98 EUR. Stroška plačane takse v presežku (v znesku enega centa) Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj ga (upoštevaje tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN) ni štela za potreben strošek, nastal v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov "predrevizijski postopek 1400,00 EUR", "revizijski postopek 1400, 00 EUR", vse povečano za "20 % DDV", saj vlagatelj teh stroškov ni izkazal (vlagatelj tako v predmetnem postopku pravnega varstva na primer ni izkazal zastopanja po odvetniku, oziroma ni izkazal, da je zahtevek za revizijo vložil po odvetniku).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitne nastale stroške" ("povečano za 20 % DDV"). V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva tudi povrnitev vseh (ostalih) morebtnih nastalih stroškov ne zadostuje, temveč bi moral posamezne stroške, ki so mu poleg že opredeljenih (morebiti) še nastali, vlagatelj specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo poleg že opredeljenih (morebiti) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi 70. člena ZRPJN, upoštevaje zlasti njegov peti odstavek, zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse (dokument "Potrditev plačila UPN") v znesku 2.598,99 EUR. Ker bi bil v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj dolžan plačati takso v znesku enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe (tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), torej takso v znesku 2.598,98 EUR, Državna revizijska komisija pa je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin ugotovila, da je vlagatelj plačal napačno višino oziroma napačen znesek takse (vlagatelj je takso preplačal za 0,01 EUR), bo ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 2.598,98 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V vlogi z dne 07. oktobra 2011 izbrani ponudnik predlaga, da se vlagatelju naloži v plačilo stroške (pred)revizijskega postopka, kot so specificirani: "predrevizijski postopek" "1.400,00 EUR", "revizijski postopek" "1.400,00 EUR" in "DDV 20 %" "560 EUR".

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji vlogi z dne 07. oktobra 2011 predlaga, da mu vlagatelj (ne pa morebiti, podredno, tudi naročnik) povrne stroške postopka pravnega varstva (v zvezi s tem pogledati tretji oziroma četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen (Državna revizijska komisija mu je namreč ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila), vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (prav tako pa ne gre za primer iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka, naslovljen na vlagatelja, zavrnila. Tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik v omenjeni vlogi predlagal, da mu stroške postopka pravnega varstva (podredno) povrne naročnik, bi Državna revizijska komisija ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zaradi česar bi zaključila, da stroški izbranega ponudnika, katerih povračilo zahteva v vlogi z dne 07. oktobra 2011, niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). V posledici navedenega bi torej Državna revizijska komisija predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka prav tako zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 03. januarja 2012


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- OBČINA VRHNIKA, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
- MAGG, d. o. o., Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana
- REKON, d. o. o., Ivančna Gorica, Vir pri Stični 92, 1295 Ivančna Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije