018-248/2011 Gasilsko reševalna služba Jesenice

Številka: 018-248/2011-29

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nabava izolirnih dihalnih aparatov za gašenje v daljših predorih", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Dräger Slovenija, d.o.o., Nadgoriška cesta 19, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ERA Koplas, d.o.o., Prešernova 10, Velenje, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gasilsko reševalna služba Jesenice, Cesta železarjev 35, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 1. 2012

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 15. 7. 2011) in drugega vlagatelja (vloga z dne 15. 7. 2011) se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 15. 7. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 15. 7. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Preostanek založenega zneska za izdelavo strokovnega mnenja v višini 250,00 EUR se vrne prvemu vlagatelju na njegov transakcijski račun.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

6. Drugi vlagatelj mora v roku v roku 15 dni od prejema tega sklepa Državni revizijski komisiji na račun izvrševanja proračuna Republike Slovenije št. SI56 01100-6300109972, model 11, sklic 13145-1021940207-2012, SWIFT:BSLJSI2X, IBAN: SI5601006300109972, plačati znesek v višini 4.750,00 EUR za izdelavo strokovnega mnenja, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 1. 2011 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je dne 15. 3. 2011 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN2483/2011. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 4. 5. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Dne 4. 7. 2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo Sinergija MCI, d.o.o., Pavšičeva ulica 36, Logatec, medtem ko je ponudbi prvega in drugega vlagatelja izločil kot neprimerni oz. nepravilni.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 15. 7. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za neprimerno in nepravilno. V odločitvi je naročnik navedel, da aparat prvega vlagatelja ne dosega minimalnih tehničnih zahtev, in sicer naj ne bi izpolnjeval zahteve "Avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C ne sme biti krajša od 30 minut." Prvi vlagatelj poudarja, da je ponudil aparat z oznako Dräger PSS BG4 PLUS. Za izpolnjevanje navedene zahteve je prvi vlagatelj podal preizkus neodvisnega laboratorija EXAM, ki grafično prikazuje potek avtonomnega (samostojnega) delovanja aparata PSS BG4 pri temperaturi okolice 90°C. Predloženo dokazilo izkazuje, da aparat PSS BG4 deluje več od zahtevanih 30 minut, saj deluje celo več kot 270 minut pod zahtevanimi pogoji. Naročnik v obvestilu o oddaji naročila pojasnjuje, da je vpogledal v originalna navodila za uporabo v angleškem jeziku, kjer je na strani 78 v rubriki "Operation", poglavje "Maximum temperature (when using a regeneration cooler)" navedeno "up to 90°C: 25 minutes" z opombo "When consuming 30 l/min". Naročnik iz omenjenega zapisa povzema, da ponujeni aparat z regeneracijskim hladilnikom deluje 25 minut pri naraščanju temperature do 90°C in pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je ta trditev napačna in izhaja napačne razlage certifikatov. Naročnik je napačno uporabil samo določene podatke iz navodil. Če bi jih prebral v celoti, bi moral ugotoviti, da je v navodilih jasno navedeno, da aparat PSS BG4 ustreza standardu oz. normi EN 145. Ker celotna Evropska skupnost priznava certifikate neodvisnih inštitucij, so v navodilih za uporabo (ki so tudi sestavni del certifikata) napisane omejitve. Omejitve se nanašajo na mednarodno priznane norme, ki se za te aparate predpisujejo. Tako je za aparat PSS BG4 predpisana norma EN 145, ki predpisuje, da je pri temperaturi okolice 30°C in pretoku 30 l/min temperatura zraka v tokokrogu največ 45°C. Navedbe v navodilih tako navajajo, kdaj temperatura zraka v tokokrogu pri temperaturi do 90°C in pretoku 30 l/min doseže 45°C in se ne nanašajo na delovanje aparata PSS BG4. Iz navodil lahko vsak strokovnjak s področja dihalnih aparatov razbere, da temperatura zraka v tokokrogu pri temperaturi do 90°C in pretoku 30 l/min doseže 45°C po 25 minutah, navaja prvi vlagatelj. Iz navodil tako ne izhaja, da aparat PSS BG4 pri temperaturi do 90°C in pretoku 30 l/min deluje samo 25 minut, zatrjuje prvi vlagatelj, in dodaja, da je naročniku na njegov poziv posredoval dve izjavi odgovornega strokovnjaka v podjetju Dräger, ki razlaga namen zgornjih navedb iz navodil za uporabo. V omenjeni izjavi je ponovno navedeno, da aparat PSS BG4 pri povišani temperaturi 90°C brez problema deluje celo 275 minut (kar je tudi zahteva naročnika). Prvi vlagatelj opozarja, da se naročnik do omenjenih izjav sploh ni opredeljeval in jih ni upošteval, in poudarja, da za delovanje aparata PSS BG4 ni pomembno, kateri hladilni sistem (regeneracijski hladilnik ali z ledeno svečo) je v uporabi. Aparat PSS BG4 je certificiran tudi brez hladilnega sistema in deluje več kot 270 minut. Naročniku je prvi vlagatelj posredoval jasno obrazložitev, da ponujeni aparat ustreza naročnikovi zahtevi glede avtonomnosti delovanja, ki nima povezave s hladilnim delom aparata ali temperaturo v tokokrogu. Prvi vlagatelj je predložil 7. stran preizkusa neodvisnega laboratorija EXAM, iz katere izhaja, da aparat PSS BG4 izpolnjuje naročnikovo zahtevo glede avtonomnosti delovanja. Na tej strani tudi ni nikjer navedeno, kateri hladilni sistem ima aparat, saj je bilo predmet testiranja le delovanje aparata pod določenimi pogoji ne glede na hladilni sistem. Hladilni sistem (regeneracijski hladilnik ali z ledeno svečo) v poskusu, opisanem na 7. strani, ni bil predmet poskusa in ni vplival na rezultat, saj se je preverjalo samo delovanje aparata in ne hladilnega sistema oz. temperature zraka v tokokrogu. Prvi vlagatelj navaja, da je bilo predmetno naročilo že večkrat neuspešno razpisano, v enem izmed revizijskih postopkov pa je Državna revizijska komisija pridobila tudi strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da so tudi aparati, ki jih ponuja prvi vlagatelj, primerni za gašenje požarov v dolgih predorih. Prvi vlagatelj ponovno prilaga seznam referenc, kjer se aparat PSS BG4 uporablja, ter predlaga, da se po potrebi ponovno pridobi strokovno mnenje.

Prvi vlagatelj v nadaljevanju navaja naslednje pomanjkljivosti v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika:

- Naročnik ni pravilno navedel naziva izbranega ponudnika, saj je ta predložil partnersko ponudbo, naročnik pa je navedel le enega izmed partnerjev.
- Vzorec pogodbe je podpisan le s strani enega partnerja, drugi partner pa ga ni podpisal. Enako velja za obrazec "Izjava o nastopanju brez podizvajalcev". Nekateri dokumenti, ki bi morali biti podpisani tako s strani ponudnika kot morebitnih partnerjev, so podpisani samo s strani izbranega ponudnika, na nekaterih dokumentih pa se pojavlja tudi podpis gospodarske družbe Sperian Respiratory Protection France. Tako ni jasno, ali izbrani ponudnik nastopa sam, s partnerjem ali celo s podizvajalcem.
- V zapisniku o odpiranju ponudb je navedeno, da je izbrani ponudnik predložil ustrezen BON obrazec, vendar iz vpogleda v ostalo dokumentacijo izhaja, da je naročnik pozval izbranega ponudnika, da predloži BON obrazec za družbo Sperian. Naročnik je tako naredil napako že na odpiranju ali pa je kasneje pozival ponudnika k predložitvi obrazca, ki ga je že imel.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval k predložitvi partnerske pogodbe, v kateri bo opredeljeno, kdo je vodilni partner in kdo so ostali partnerji ter v kateri bo določilo, da proti naročniku za celotno obveznost in za vsak del odgovarjata oba partnerja solidarno. Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik kršil določila razpisne dokumentacijo in predložil partnersko ponudbo, ki je v nasprotju z zahtevo iz točke 14. Predložitev skupne ponudbe več partnerjev iz obrazca Navodila naročnikove razpisne dokumentacije, naročnik pa je dovoljeval naknadno spremembo ponudbe glede vprašanja, kdo sploh naj bi bil ponudnik.
- Naročnik prvemu vlagatelju ni omogočil vpogleda v partnersko pogodbo izbranega ponudnika in njeno dopolnitev. Prav tako mu ni omogočil vpogleda v BON ali drug enakovreden obrazec družbe Sperian, iz katerega bi bilo razvidno, da ponudnikova bonitetna ocena na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB5 ali boljše.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval, naj ponudbo dopolni z overjenimi prevodi, celotnimi navodili v angleškem oz. nemškem jeziku in z zapriseženo izjavo osebe Bassem Robert Khoury. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev o isti stvari, saj ga je v drugem pozivu pozval, da poda s strani sodnega tolmača overjene prevode vseh izjav banke BNP Paribas, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja za družbo Sperian. Naročnik je od izbranega ponudnika ta dokazila že zahteval v prvem pozivu. Prvi vlagatelj sumi, da družba Sperian ni predložila enakovrednih dokumentov, skladnih s pravili BASEL II o izpolnjevanju pogoja, da ponudnikova bonitetna ocena na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB5 ali boljše. Bonitetne ocene v tujini podajajo revizijske hiše in ne banke. Naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval nobenega prevoda bonitetnega obrazca, kar dokazuje, da ga izbrani ponudnik za družbo Sperian sploh ni predložil. Prvi vlagatelj navaja, da mu naročnik ni dopustil vpogleda v dokumente, ki se nanašajo na bonitetne ocene.
- Naročnik bi moral ob upoštevanju načela enakopravnosti tudi za ponudbo izbranega ponudnika ugotoviti, da ne izpolnjuje zahteve glede avtonomnosti delovanja ponujenih dihalnih aparatov. Naročnik je določil: "Avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature okolice do 60°C ne sme biti krajša od dveh (2) ur. Avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C ne sme biti krajša od 30 minut". Za izpolnjevanje tega pogoja se izbrani ponudnik sklicuje na vir CIOP PIB (stran 8 točka 7). Prvi vlagatelj ugotavlja, da na tej strani in pod to točko ni nikjer navedeno, da ponujeni aparat deluje pod zahtevanimi pogoji 30 minut ali 2 uri. Temperatura je navedena v točki 6.1 in 6.2, kjer pa je razloženo, da so poizkus izvajali tako, da so aparat segreli za 30 minut na 90°C in ga nato na sobni temperaturi testirali. Takšen test ne dokazuje delovanja aparata pod zahtevanimi pogoji.
- Prav tako izbrani ponudnik na isti strani izkazuje vrednost vsebnosti kisika 19,4 %, kar je v nasprotju z zahtevo naročnika pod točko "Količina kisika v tokokrogu". Pod to točko izrecno piše: "Količina kisika v tokokrogu mora biti najmanj 21 %. Ponudniki naj predložijo diagram ali razpredelnico iz katere je razvidna količina kisika v tokokrogu v času delovanja aparata." Nedoseganje tega pogoja je razvidno tako iz dokumenta CIOP PIB (stran 8 točka 7), kjer je navedeno, da je vsebnost kisika 19,4 %, kot tudi iz grafa Biomix, kjer je prikazana krivulja vsebnosti kisika, ki je v začetnih minutah tudi samo 17 %.
- Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja tudi, da aparat ne izpolnjuje zahteve "Območje delovanja aparata -15° C do + 90°C.". Izbrani ponudnik v nobenem dokumentu ne dokazuje, da aparat deluje do -15°C. V ponudbi navaja vire: A) APAVE certifikat â?? nikjer ni izkazano delovanje pri temperaturi -15°C; B) INRS certifikat str. 20 točka 6.11.1 â?? sklicevanje je napačno in zavajajoče, saj ta točka govori o tem, da se aparat preizkusi tako, da se ga ohladi na -30°C ter nato preizkusi delovanje pri sobni temperaturi (Resistance to temperature). Nadalje pa govori v točki 6.11.2 o dejanskem območju delovanja (Performance), kjer je izkazano, da aparat deluje od -6°C do +60°C; C) CIOP PIB (stran 3 točka 6.1 in 6.2) govori samo o pozitivni temperaturi in nikjer ne omenja ali izkazuje delovanja pri nizkih (negativnih) temperaturah. Izbrani ponudnik ima v različnih dokumentih navedeno delovanje za različne pozitivne temperature (glede zahteve +90°C). V dokumentaciji se sklicuje na certifikat INRS (točka 6.11.1), vendar le-ta izkazuje delovanje do +60°C, prav tako se sklicuje na certifikat CIOP PIB (točka 6.1 in 6.2), kjer ne izkazuje delovanja pri temperaturi +90°C (glej tudi Avtonomnost). Prav tako je v priloženem uradnem prospektu navedeno delovanje aparata do +70° C in ne do +90°C, kot je naročnikova zahteva. Naročnik bi moral na tem mestu ugotoviti zavajajoče podatke.
- Iz ponudbe izbranega ponudnika tudi izhaja, da zaščitna maska izbranega ponudnika ne izpolnjuje spodnje naročnikove zahteve, saj v ponudbi ni nobenega nedvoumnega in jasnega dokazila o izpolnjevanju zahteve: "Med uporabo aparata, mora biti v zaščitni maski nadtlak (aktivni nadtlak 3-5 milibarov). V kolikor ponudnik ne zagotavlja nadtlaka v maski, mora biti zaščita sistema delovanja dihalnega aparata izvedena tako, da je v masko ves čas delovanja onemogočen dostop človeku škodljivih zgorevalnih produktov (trdnih dimnih delcev in plinastih snovi).". Izbrani ponudnik se sklicuje na dokument Graf Biomix, ki naj bi izkazoval, da je v maski nadpritisk. Tolmačenje naročnika, da je to ustrezno, je napačno, saj v grafu izkazuje upor dihanja, ki pa je pogojen z gostoto KO2 patrone in nikakor ne dokazuje, da je v maski nadtlak.
- Iz ponudbe izbranega ponudnika prav tako ne izhaja, da je izbrani ponudnik izpolnil Ostale zahteve naročnika pod točko 3. Tehnična dokumentacija: "Ob dobavi mora biti posamezen komplet IDA enotno zapakiran. Priložena mora biti tehnična dokumentacija, garancija, navodila za uporabo, vzdrževanje in s strani proizvajalca predpisane servise â?? vse v slovenskem jeziku." in pod točko 5. Servis: "Ponudnik v ponudbi predloži program servisiranja za obdobje 10 let iz katerega so razvidna: vsa zahtevana (obvezna) periodična generalna vzdrževanja aparatov glede na opredelitev proizvajalca aparata; vsa zahtevana (obvezna) generalna vzdrževanja aparatov glede na število uporab in glede na opredelitev proizvajalca aparata; vsa priporočljiva periodična vzdrževanja aparatov glede na opredelitev proizvajalca aparata; navesti je potrebno ves obseg predpisanega servisiranja s strani samih uporabnikov (npr. redni operativni pregled in servis po vsaki uporabi aparata). V ponujeno ceno (postavka št. 6 poglavja PREDRAČUN) morajo biti vključena vsa zahtevana (obvezna) periodična generalna vzdrževanja aparatov glede na opredelitev proizvajalca za obdobje 10 let na lokaciji servisa v RS".
- Naročnik je z izborom ponudbe izbranega ponudnika kršil načelo gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, saj je ta za kar 72 % oz. 290.712,06 EUR dražja od ponudbe prvega vlagatelja. Ponudba izbranega ponudnika tudi bistveno odstopa od cen na trgu in bi jo moral naročnik označiti tudi kot nesprejemljivo, navkljub temu, da ima zagotovljena sredstva.

Glede na navedeno prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Prvi vlagatelj tudi predlaga, da bi moral naročnik podati predlog Državni revizijski komisiji za uvedbo postopka o prekršku, saj obstaja utemeljen sum, da je izbrani ponudnik predložil neresnične izjave glede ustreznosti ponujenega aparata.

Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil z vlogo z dne 15. 7. 2011. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka. V zvezi s svojo ponudbo drugi vlagatelj navaja:

- Naročnik je ponudbo drugega vlagatelja izločil, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve, da mora biti dihalni aparat izveden tako, da njegova uporaba ne ovira enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev za čas izvoza (1 minuta za enote VI in VII kategorije). Naročnik ob tem zatrjuje, da mora uporabnik pred uporabo namestiti popolnoma zmrznjene hladilne kanistre v odprtine, kar ima za posledico vrsto dodatnih opravil, ki ovirajo enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev za čas izvoza, zaradi česar ponujeni dihalni aparat ne izpolnjuje citirane tehnične zahteve. Drugi vlagatelj v zvezi s tem navaja, da hladilni kanistri za certificirano uporabo IDA niso potrebni. Naročnik je v svoji začetni predpostavki, na podlagi katere je utemeljil razloge za izločitev ponudbe, zapisal, da so izolirni dihalni aparati funkcionalni samo pod pogojem, da se v njih namesti zamrznjene hladilne kanistre, ki zahtevajo določeno stopnjo predpriprave, ki podaljšuje čas izvoza enote. Ta predpostavka je napačna, zatrjuje drugi vlagatelj. Ponujeni izolirni dihalni aparati so certificirani za delovanje brez sočasne uporabe zmrznjenih hladilnih kanistrov. Izolirni dihalni aparati izpolnjujejo standard EN 145:197, ki ga je zahteval naročnik, brez sočasne uporabe zamrznjenih hladilnih kanistrov. To izhaja iz navedbe v priročniku za uporabo, točka 3.5. (namestitev hladilnih kanistrov), kjer je zapisano, da so "zamrznjeni hladilni kanistri za zagotavljanje komforta pri dihanju a niso zahtevani za certifikacijo delovanja dihalnega aparata BioPak". V certificiranih pogojih uporabe, do temperature 60 °C, se hladilni kanistri sploh ne uporabljajo oziroma se jih lahko uporablja zaradi večjega komforta, ni pa to nujno in je prepuščeno individualni odločitvi naročnika, zatrjuje drugi vlagatelj. Naročnik je v tehničnih zahtevah, ki jih mora izpolnjevati dihalni aparat, določil tudi dva dodatna pogoja avtonomnosti in sicer: "avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature okolice do 60°C ne sme biti krajša od dveh ur" ter "avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C ne sme biti krajša od 30 minut". Gre za dodatni, nadstandardni zahtevi naročnika, ki presegata obseg certificiranja dihalnih aparatov. Tudi ti zahtevi drugi vlagatelj v celoti izpolnjuje, vendar pa je naročnik zahteval tako dolg čas delovanja pri visokih temperaturah, da navodila za uporabo proizvajalca priporočajo, da se dihalni aparat uporablja ob sočasni uporabi hladilnih kanistrov. Ti kanistri niso nujni za delovanje dihalnega aparata niti pri tako visokih temperaturah, vendar pa zaradi komforta in skrbi za človeka proizvajalec pri ekstremnih pogojih to priporoča.
- Naročnik je ponudbo drugega vlagatelja izločil tudi zato, ker naj drugi vlagatelj ne bi ponudil zamrzovalnikov, ki bi morali biti vključeni v ceni, s čimer naj ne bi izpolnil zahteve naročnika, da morajo biti ponujeni kompleti izolirnih dihalnih aparatov, z vso pripadajočo opremo, potrebno za pravilno funkcionalnost blaga in njegovo normalno uporabo. V s tem razlogom izločitve ponudbe drugi vlagatelj navaja, da je ponudil komplete izolirnih dihalnih aparatov z vso pripadajočo opremo, potrebno za pravilno funkcionalnost blaga in njegovo normalno uporabo. Hladilni kanistri niso potrebni za certificirano uporabo dihalnih aparatov drugega vlagatelja. Tudi če bi bili, zamrzovalniki ne predstavljajo pripadajoče opreme, potrebne za pravilno funkcionalnost blaga in njegovo normalno uporabo. Takšna trditev naročnika je enaka trditvi, da bi morali ponudniki pri dobavi zamrznjene hrane v ceno vključiti še hladilnike ali hladilne skrinje, dobavitelji klimatskih naprav bi morali ponuditi dobavo električne energije, ponudniki vozil tudi dobavo goriva, ponudniki službenih oblačil pa dobavo omar za shranjevanje oblačil. Zamrzovalniki so potrebni za skladiščenje zamrznjenih hladilnih kanistrov in tako, kot se domneva, da bo naročnik zagotovil lasten skladiščni prostor za dobavljene dihalne aparate, se domneva tudi, da bo naročnik zagotovil zamrzovalnik. Zamrzovalnik namreč ni poseben ali specifičen od kateregakoli drugega zamrzovalnika na trgu.

Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje obeh naročnikovih zahtev po avtonomnosti delovanja aparata pri 60 oziroma 90 stopinjah Celzija najmanj 2 uri oziroma 30 minut. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi pri obeh zahtevah sicer zapisal, da izpolnjuje obe tehnični zahtevi, vendar v svoji ponudbi za to ni predložil dokazila. Za zahtevo avtonomnosti delovanja aparata pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C ne sme biti krajša od 30 minut v ponudbi izbranega ponudnika ni nobenega dokaza. Niti v priročniku za uporabo niti v priročniku za vzdrževanje niti v kateremkoli drugem dokumentu ni navedbe proizvajalca, kako se dihalni aparat obnaša pri 90°C. Ponujeni aparat za to temperaturo ni bil testiran, zaradi česar je izbrani ponudnik to obvezno tehnično zahtevo iz svojih tehničnih dokumentov preprosto izpustil. Iz spletne strani proizvajalca opreme izhaja, da je certificirani temperaturni obseg (certificiation temperature range) med -30°C in +70°C, medtem ko je monitor, ki je sestavni del aparata, certificiran samo do +60 °C, kakor to izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj poudarja, da noben aparat od vseh treh ponudnikov pri 90°C ne zagotavlja avtonomnosti delovanja brez namestitve dodatne opreme, kar lahko potrdi izvedenec gasilske stroke. Edina razlika med obema ponudnikoma je v tem, da je drugi vlagatelj to v svoji ponudbi zapisal, izbrani ponudnik pa je to tehnično zahtevo izpustil.
- Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, da dihalni aparati izbranega ponudnika potrebujejo namestitev dodatne opreme. Tudi dihalni aparat izbranega ponudnika potrebuje zahtevno predpripravo, ki močno podaljša čas izvoza enote, tako da ta ne more doseči zahtevanega časa 1 minute. V priročniku za vzdrževanje, ki ga je izbrani ponudnik predložil ponudbi, na 8. strani, pod točko 5.2. (delujoči jeklenki s KO2 - intervencija in usposabljanje) piše: "novi jeklenki s KO2 je možno namestiti na aparat Fenzy Biomix zgolj pred uporabo aparata, ki pa ga je potrebno nujno uporabiti v manj kot 12 urah" ter "po uporabi je potrebno jeklenki odstraniti v 12 urah ter ju uničiti, nevtralizirati, izolirati za kasnejšo odstranitev." V točki 5.3. (Namestitev jeklenk) na 9. strani priročnika je zapisano, kako se nameščata jeklenki s KO2, proizvajalec pa je predvidel kar 12 korakov, ki so precej zapleteni in že po laični presoji trajajo precej časa. Na 15. strani priročnika za vzdrževanje je pod točko 11 (opomnik) ponovno navedeno, da "je potrebno aparat Fenzy Biomix z na novo odprtima jeklenkama s KO2 uporabiti v manj kot 12 urah". Povsem enaka navodila vsebuje tudi priročnik za uporabo, ki v točki 5.1. določa: "novi jeklenki s KO2 se lahko v aparat Fenzy Biomix namestita le pred njihovo uporabo. Aparat Fenzy Biomix z novima odprtima jeklenkama s KO2 je treba uporabiti v manj kot 12 urah". Na 9. strani priročnika za uporabo je enako opozorilo: "Aparat Fenzy Biomix z na novo odprtima jeklenkama s KO2 je treba uporabiti v manj kot 12 urah". Iz navedenega izhaja, zatrjuje drugi vlagatelj, da ponujeni dihalni aparat izbranega ponudnika, s komercialnim imenom Fenzy Biomix, za svoje delovanje potrebuje namestitev dveh jeklenk s KO2. Namestitev teh jeklenk vsebuje 12 zaporednih korakov, ki jih je potrebno izvršiti po zastavljenem vrstnem redu, brez možnosti, da se kateri korak preskoči. Iz opisa namestitve izhaja, da je namestitev zahtevno opravilo, ki vzame precej časa (v primeru dvoma v to trditev vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da za to vprašanje angažira izvedenca gasilske stroke). Tako za ponujeni dihalni aparat izbranega ponudnika ni mogoče trditi, da je izveden tako, da njegova uporaba ne ovira enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev, temveč ravno obratno: enota mora pred pripravo dihalnega aparata za uporabo izvesti vrsto zahtevnih korakov, ki močno podaljšajo čas njenega izvoza. Pri tem drugi vlagatelj poudarja, da je potrebno ponujeni dihalni aparat na ta način pripraviti pred vsako uporabo, dihalni aparat drugega vlagatelja pa samo pred uporabo za ekstremno visoke temperature. Namestitev hladilnih kanistrov pri dihalnem aparatu drugega vlagatelja traja manj časa kot namestitev jeklenk s KO2 pri aparatu izbranega ponudnika. Predstavnik naročnika je drugemu vlagatelju na vpogledu sicer razložil, da so dihalni aparati z jeklenkama CO2 lahko v pripravljenosti 6 mesecev, v kolikor se jeklenka ne aktivira. šele v primeru aktivacije naj bi zanjo držalo, da se mora porabiti v 12 urah, če pa ni aktivirana, pa ne. Drugi vlagatelj se s takšno obrazložitvijo ne more strinjati, saj iz priročnika za uporabo izhaja, da je potrebno jeklenke najprej aktivirati, nato pa jih namestiti v dihalni aparat, kar pomeni, da jeklenke s KO2 neaktivirane sploh ne morejo biti vstavljene v aparat. Vlagatelj ponovno navaja, da se lahko novi jeklenki s KO2 v aparat Fenzy Biomix namestita le pred njihovo uporabo, aparat z novima odprtima jeklenkama s KO2 pa je treba uporabiti v manj kot 12 urah. Na 8. strani priročnika za uporabo je zapisano, da mora uporabnik jeklenko najprej odpreti in jo aktivirati, preden jo vstavi v dihalni aparat. Celo v primeru, da bi razlaga naročnika držala, bi takšno stanje pripravljenosti bilo ustrezno samo v primeru, da se znotraj 12 ur po uporabi dihalnega aparata ne bi pripetil nov požar. V kolikor pa bi morale gasilske enote na več zaporednih akcij, bi morale IDA vsakič ponovno predpripraviti, kar bi pomenilo, da ne morejo zadovoljiti določb Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.l. RS, št. 54/2009) in Pravili gasilske službe 77. in 78. člen (Ur.l. RS, št. 52/2010). Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da morajo pravila o 1 minutnem odzivnem času veljati samo za določen časovni okvir, temveč morajo ta pravila veljati ves čas, torej tudi v primeru več požarov dnevno. S tem, ko je naročnik izbranemu ponudniku priznal popolnost ponudbe, kljub temu, da ne more zagotavljati 1 minutnega odzivnega časa izvoza enote, je postavil pravila ocenjevanja, ki bi jih moral uporabiti tudi pri ocenjevanju drugega vlagatelja. Če bi naročnik uporabil iste kriterije, bi moral ugotoviti, da je odzivni čas priprave dihalnega aparata drugega vlagatelja, ki sicer ne potrebuje hladilnih kanistrov, ob uporabi le teh zaradi večje udobnosti, mnogo krajši, od odzivnega časa dihalnega aparata izbranega ponudnika.
- Naročnik je v 11. pogoju razpisne dokumentacije, pod točko II. Pogoji za zagotavljanje sposobnosti zapisal, da mora ponudnik "predložiti dokazilo iz katerega je razvidno, da je ponujeno blago proizvedeno skladno s standardom EN 136:1998, EN 137:2006, EN 145:197 v skladu z Odredbo o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 54/2010) ali drugimi enakovrednimi standardi." Drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik standarda EN 145:197 ne izpolnjuje, kar je razvidno na najmanj dveh mestih njegove ponudbe. Iz certifikata PAVE (Atestation D'exam ce de type) izhaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje samo del standarda EN 145:197. To izhaja iz dikcije "relevant requirements of EN 145:1997, oziroma exigences pertinentes de EN 145:1997". Tudi v dokumentu "test report national research and safty institute" na strani 18/27, v točki "description 4" navaja "not appliciable: the apparatus was only partially verified against standard EN 145:1997 and could not be described in accordance with this standard". V naslednji točki "description 4" je ponovno zapisano, da se za ponujeno blago ne more trditi, da je v skladu s standardom 145:1997. Izbrani ponudnik ne razpolaga niti z nobenim drugim standardom, ki bi bil enakovreden standardu 145:1997, zaradi česar je njegova ponudba neprimerna.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko Ostale zahteve naročnika na 6. strani ponudbe (točka 2. Certifikati o IDA) zahteval, da je ponujeno blago proizvedeno skladno s sistemom nadzora kvalitete, ki ustreza določbam iz 11. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 29/2005, 23/2006). Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti vsa oprema znak CE, ki pa ga dihalni aparat izbranega ponudnika nima. Izbrani ponudnik ima certifikat CE 0194/0060 samo za manometer (kontrolno napravo dihalnega aparata), ne pa za celoten ponujeni dihalni aparat. V njegovi ponudbi je to dejstvo sicer zabrisano in nikjer eksplicitno zapisano, vendar pa to izhaja iz vsebine pridobljenega certifikata, kjer je certificiran samo manometer.

Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 3. 8. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljena. V obrazložitvi sklepa v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja navaja, da je prvi vlagatelj v ponudbi predložil poročilo št. 6142/07, izdelano s strani laboratorija EXAM, v katerem je na prvi strani navedeno, da je bil preizkušen dihalni aparat PSS BG4, pri čemer iz vsebine poročila nedvoumno izhaja, da je bila za ohlajevanje zraka v tokokrogu uporabljena ledena sveča in ne regeneracijski hladilnik. Navedeno dejstvo priznava celo prvi vlagatelj sam. Naročnik ugotavlja, da je iz predmetnega poročila na strani 6 razvidno, da je bil hladilnik dihalnega plina neposredno pred preskusom pri +90°C napolnjen z valjem z ledom mase 1217g. Nesporno je torej, da ponudbi ni bilo priloženo poročilo, ki bi se nanašalo na ponujen aparat PSS BG4 PLUS z regeneracijskim hladilnikom in posledično ne more izkazovati izpolnjevanja naročnikove zahteve. Prvi vlagatelj navedeno pomanjkljivost v zahtevku za revizijo sicer poskuša zagovarjati na način, da je bilo preizkušeno zgolj delovanje aparata in ne njegova dejanska možnost uporabe ter da vrsta uporabljenega hladilnega sistema, ne glede na to, ali je to regeneracijski hladilnik ali ledena sveča, ne vpliva na delovanje aparata in njegove tehnične karakteristike. Navedba prvega vlagatelja je po mnenju naročnika absurdna, saj je jasno, da je uporaba ledene sveče namenjena izboljšanju tehničnih karakteristik aparata in da posledično ne morejo biti tehnične karakteristike aparata z uporabo regeneracijskega hladilnika enake tehničnim karakteristikam aparata z uporabo ledene sveče. Če bi bila trditev prvega vlagatelja resnična, potem se aparat z ledeno svečo v praksi sploh ne bi uporabljal, saj bi že tako težek aparat pridobil na masi še dodatna 2,5 kilograma (masa z ledom napolnjenih valjev â?? ledenih sveč), kar bi predstavljalo še dodatno obremenitev gasilca na intervenciji. Naročnik v celoti zavrača trditev prvega vlagatelja, da se lahko rezultati testa dihalnega aparata z vstavljeno ledeno svečo aplicirajo tudi na dihalni aparat PSS BG4 PLUS z regeneracijskim hladilnikom. Iz vsebine ponudbe prvega vlagatelja (poročilo št. 6142/07) izhaja, da je bil preizkušen drug model aparata z drugimi sestavnimi deli (tj. ledena sveča), kot pa je ponujen. Argumentaciji prvega vlagatelja, da ni pomembno, kateri dihalni aparat je bil preizkušen, naročnik ne more slediti, čeprav imata ponujeni in preizkušeni aparat najverjetneje večino sestavnih delov podobnih ali celo enakih in se razlikujeta le v uporabi hladilnega sistema. Dejstvo je, da ledena sveča ne znižuje samo temperature zraka v tokokrogu, temveč tudi temperaturo in obstojnost materialov, v katerih se nahaja ledena sveča ter skozi katere teče vdihani in izdihani zrak, s tem pa vpliva na temperaturo in obstojnost dihalnega aparata kot celote. Takšna argumentacija vlagatelja je torej pavšalna in ne opravičuje dejstva, da se priloženo poročilo nanaša na model aparata z ledeno svečo in ne na model aparata z regeneracijskim hladilnikom, ki je ponujen. Prav tako tudi ne opravičuje zavajajočega dejstva, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil samo točno določeno stran poročila št. 6142/07, iz katere ni razvidno, kakšna je oznaka preizkušanega aparata in kakšen način hlajenja uporablja, pri čemer tudi ni bilo nikjer navedeno, da se naveden preizkus nanaša na drug aparat. Prvi vlagatelj je v svoji ponudbi predložil tudi navodila za uporabo, iz katerih pa so bile izvzete zadnje strani, ki vključujejo podatke, ki se nanaša na tehnične karakteristike ponujene naprave in iz katerih je razvidno, da aparat pri zahtevanih pogojih deluje samo 25 minut. Prvi vlagatelj je torej v ponudbi predložil le izsek poročila št. 6142/07, kljub temu da iz vsebine poročila jasno izhaja, da ga je potrebno zmeraj (brez izjem) prilagati v celoti, s čemer je kršil pravila preizkuševalnega organa, z namenom, da bi naročnika napeljal na zaključek, da ima ponujen aparat dejansko boljše tehnične karakteristike. Ker je nesporno, da ponudbi ni bilo priloženo ustrezno poročilo, ki se ne nanaša na ponujen aparat PSS BG4 PLUS z regeneracijskim hladilnikom in torej ne dokazuje zahtevanega delovanja ponujenega aparata PSS BG4 PLUS, je naročnik prvega vlagatelja pozval na predložitev originalnih navodil za uporabo za ponujen aparat, iz katerih bi lahko ugotovil trajanje delovanja aparata pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 l/min. Prvi vlagatelj je originalna navodila predložil v zahtevanem roku, pri čemer iz navodil na strani 78, pod rubriko "Maximum temperatures", "limits the period of use" in "Dräger recommends" izhaja: "up to 90°C: 25 minutes". Prvi vlagatelj trdi, da ker aparat ustreza standardu EN 145, je vzrok za 25 minutno omejitev dejstvo, da EN 145 določa, kdaj temperatura zraka v tokokrogu pri temperaturi do 90°C in pretoku 30 l/min doseže 45°C. Naročnik ugotavlja, da je bilo zahtevano 30-minutno delovanje aparata pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 l/min, ter da aparat pri navedenih pogojih deluje zgolj 25 minut. Razlogi prvega vlagatelja, zakaj aparat navedene 30-minutne omejitve ne dosega, torej za presojo sploh niso pomembni oz. bi bili pomembni v primeru, ko bi iz kakšnega drugega dokumenta lahko sklepali na daljšo avtonomijo aparatov, vendar to iz druge dokumentacije za aparat z uporabo regeneracijskega hladilnika ni razvidno. Dejstvo je namreč, da proizvajalec Dräger v svojih navodilih za uporabo izjavlja, da pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 l/min, aparat deluje največ 25 minut, iz nobenega drugega dokumenta, priloženega dokumentaciji, pa ni razvidno daljše delovanje aparata. Prvi vlagatelj pri tem trdi, da je treba razlikovati med uporabo in delovanjem aparata, da je naročnik v obrazcu "PONUDBA" zahteval samo delovanje aparata (in ne tudi uporabnosti) ter se nato še enkrat sklicuje na poročilo št. 6142/07, ki se nanaša na prej omenjen model aparata z ledeno svečo PSS BG4. Ob tem dodaja, da se je pri pripravi poročila preverjalo samo delovanje aparata in se sploh ni preverjalo temperature zraka v tokokrogu, kar je že samo po sebi evidentno zavajajoče, saj je na tretji strani poročila jasno navedeno: "Cilj preiskave je bil, da se pri teh temperaturah okolja določijo časi, pri katerih v skladu z ustreznim preskusnim standardom (EN145:2000) doseže oz. preseže dovoljena temperatura vdihanega zraka 45°C". Da pa se doseže cilj preiskave, je torej treba izmeriti tudi temperaturo vdihanega zraka. Da je temu tako, je razvidno tudi iz grafa na strani 6 poročila, kjer je enaka številka preizkusa kot na strani 7, torej "SSG 01/07", graf, ki izraža temperaturo vdihanega zraka v odvisnosti od časa izpostavljenosti aparata na 90°C. Navedeno potrjuje, da se tudi v predloženem poročilu ni preverjalo samo delovanje aparata, ampak tudi temperatura zraka v tokokrogu. Iz navedenega je potrebno sklepati, da pojma avtonomija delovanja aparata ne moremo razumeti zgolj kot prosto delovanje aparata, neodvisno od temperature zraka in njegove uporabnosti. Jasno je namreč, da avtonomija delovanja pomeni samostojno delovanje aparata brez zunanjih pomagal in ne interpretacija, ki jo poskuša uporabiti prvi vlagatelj, torej da je avtonomija delovanja golo delovanje aparata, ne glede na to, kakšni pogoji uporabe (temperatura, vsebnost plinov, itd.) za uporabnika nastanejo in da uporaba, kljub delovanju aparata, ni možna. Takšno sklepanje, da aparat izpolnjuje zahtevo naročnika po 30-minutni avtonomiji delovanja pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 l/min, s tem ko deluje kar 275 minut, obenem pa zagotavlja zgolj 25-minutno uporabo pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 l/min, je povsem izvzeto iz konteksta, zaradi česar je treba navedbe zavrniti kot neutemeljene. Naročnik dodaja, da prvi vlagatelj tudi 275-minutno delovanje ponujenega aparata PSS BG4 PLUS z regeneracijskim hladilnikom zatrjuje na podlagi preizkusa, ki je bil opravljen na aparatu PSS BG4 z ledeno svečo. Torej tudi v primeru, da bi naročnik trditve prvega vlagatelja glede avtonomije delovanja spoznal kot utemeljene, ponudba še zmeraj ne vsebuje dokazila, po katerem bi lahko sklepali, da ponujeni aparat PSS BG4 PLUS z regeneracijskim hladilnikom pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 l/min deluje vsaj 30 minut. Ob tem naročnik opozarja, da je prvi vlagatelj v ponudbi predložil navodila za uporabo aparata, prevedena v slovenščino, ki pa ne vsebujejo podatkov iz citirane 78. strani, saj se slovenski prevod zaključi na strani 76, medtem ko imajo "originalna" navodila za uporabo tudi strani od 78-83, kjer so med drugim strnjeno navedeni tudi ključni tehnični podatki o aparatu (str. 78 in 79 originalnih navodil za uporabo). Očitno je torej, da je prvi vlagatelj tudi v tem delu prirejal vsebino ponudbe z namenom zavajanja naročnika, saj je v slovenski verziji navodil za uporabo izpustil pomemben del navodil za uporabo, ki se nanaša na tehnične podatke o aparatu. Iz manjkajočih strani 78 in 79 je jasno razvidno, da so tehnične karakteristike aparata z uporabo ledene sveče in aparata z uporabo regeneracijskega hladilnika različne, saj je ravno pri postavki najvišje dovoljene temperature (Maximum temperature, Temperatur maximal) v oklepaju navedeno, kakšne so omejitve pri uporabi, če se uporablja ledena sveča ali če se uporablja regeneracijski hladilnik. Na podlagi trditev prvega vlagatelja naročnik ne verjame, da so navedene strani pomotoma izpuščene, saj ne verjame, da so izpuščeni ravno podatki, ki dokazujejo tudi trditve naročnika glede prirejanja vsebine poročila št. 6142/07.

Naročnik v nadaljevanju navaja, da prvi vlagatelj ni z ničemer opredelil v čem, naj bi bilo kršeno načelo enakopravnosti. Čeprav naročnik meni, da prvi vlagatelj nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika zatrjuje le z namenom, da ohrani izgubljeno aktivno legitimacijo, se opredeljuje tudi do teh revizijskih navedb:

- Glede naziva izbranega ponudnika naročnik navaja, da v primeru konzorcijskih ponudb ni treba navesti vsakega izmed partnerjev v konzorciju. Prvi vlagatelj je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, v kateri je jasno navedeno, kdo so partnerji ponudbe.
- Naročnik navaja, da razpisna dokumentacija ni zahtevala, da bi morali vse dokumente podpisati vsi partnerji, ter ponavlja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika jasno razvidno, kdo je poslovodeči partner in kakšen je status drugega partnerja.
- V zvezi s predložitvijo BON obrazca naročnik pojasnjuje, da je na odpiranju ponudb preveril samo formalno prisotnost listin v ponudbah, pri čemer je ugotovil, da je bil predložen BON obrazec poslovodečega partnerja. Na podlagi vsebinskega pregleda celotne ponudbe se je naročnik odločil, da izbranega ponudnika pozove še k predložitvi dokazila o boniteti partnerja v ponudbi izbranega ponudnika. Ker je izbrani ponudnik ustrezno dopolnil ponudbo, je ponudba v tem delu popolna.
- V zvezi s partnersko pogodbo naročnik navaja, da je iz obrazca PONUDBA izbranega ponudnika jasno razvidno, da je poslovodeči partner družba Sperian MCI d.o.o., partner v ponudbi pa družba SPERIAN RESPIRATORY PROTECTION FRANCE. Naročnik pojasnjuje, da je bila vsebina ponudbe nedvoumna in da gre za partnersko ponudbo, bil pa je v ponudbi vsebovan zgolj sporazum o sodelovanju na projektu, zato je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe na predložitev pogodbe o skupni izvedbi predmeta javnega razpisa (partnerske pogodbo), ki jo je izbrani ponudnik v tudi predložil.
- Glede očitkov o vpogledu naročnik pojasnjuje, da so bili določeni dokumenti v ponudbi izbranega ponudnika označeni kot poslovna skrivnost. Ker ti dokumenti ne sodijo v nobeno izmed zakonsko predvidenih izjem, je naročnik navedeno označbo poslovne skrivnosti spoštoval.
- V zvezi z očitki o dvakratnem pozivanju naročnik ugotavlja, da je v prvem pozivu od izbranega ponudnika zahteval dokazilo o izpolnjevanju pogoja, ki se nanaša na boniteto izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je navedeno dokazilo pravočasno predložil. Za ugotovitev ustreznosti je bilo potrebno ugotoviti še nedvoumen pomen izjav bank, ki so bile predložene v tujem jeziku, zaradi česar je naročnik od izbranega ponudnika zahteval, da zagotovi prevod na svoje stroške. Kasneje je bilo potrjeno, da izjave bank za izpolnjevanje pogoja niti niso ključne, saj je bil pogoj izpolnjen z bonitetno oceno. Iz dokumentov, ki jih je predložil izbrani ponudnik, je naročnik ugotovil, da je indikator tveganja najnižji, in sicer 1, kar predstavlja minimalno tveganje, saj je bila podjetju dodeljena najboljša možna bonitetna ocena.
- Glede očitkov o kršitvi načela enakopravne obravnave naročnik navaja, da prvi vlagatelj na tej podlagi zahteva izločitev ponudbe izbranega ponudnika in ne zatrjuje, da bi morala ob enakopravni obravnavi biti tudi njegova ponudba označena kot popolna. To po mnenju naročnika ne zadostuje za ugotovitev možnosti nastanka škode, saj prvi vlagatelj ne bi mogel biti izbran v predmetnem postopku javnega naročila. Naročnik se kljub temu opredeljuje tudi do tega dela zahtevka za revizijo in ugotavlja, da prvi vlagatelj sploh ne zatrjuje, da aparat izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtevanih karakteristik, temveč zgolj navaja, da tega iz predloženega testa izpolnjevanja pogoja ni mogoče ugotoviti. Naročnik ugotavlja, da je očitek povsem neutemeljen. V točki 6.1. CIOB PIB poročila navedeno, da je bil aparat pri temperaturi 90°C shranjen 30 minut. Vendar pa iz točke 6.2. CIOB PIB poročila jasno izhaja, da je bil aparat po prej navedenem hranjenju testiran pri enako visoki temperaturi, iz česar izhaja, da aparat ni bil testiran pri sobni temperaturi, ampak pri temperaturi, enaki temperaturi hranjena, torej pri 90°C.
- Glede očitkov o izpolnjevanju zahteve v zvezi z vsebnostjo kisika naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik kot dokazila za izpolnjevanje zahteve po koncentraciji kisika ni navedel dokumentov, ki jih navaja prvi vlagatelj, ampak najprej navaja poročilo INRS o testiranju str. 27, točka 6.28.4. (Oxygen content), ki služi kot dokazilo za izpolnjevanje navedene zahteve. V tem dokumentu je ugotovljeno, da je bila vsebnost kisika pri testiranju ves čas med 21 % in 42 %. Naročnik tudi navaja, da se skladno s standardom EN 13794:2002 šteje, da je zahteva po 21 % kisika v tokokrogu dihalnih aparatov izpolnjena, pod pogojem, da vsebnost kisika ne pade pod 17 % ter da naveden padec pod 21 % vsebnosti kisika ne traja več kot 2 minuti.
- Na očitke izbranega ponudnika glede območja delovanja aparata naročnik odgovarja, da se izbrani ponudnik kot vir za izpolnjevanje navedene zahteve sklicuje na Certifikat APAVE, INRS poročilo o testiranju. Naročnik ugotavlja, da točka 6.11.1 potrjuje, da aparat deluje neposredno po shranjevanju pri -30°C v laboratorijskih pogojih. V praksi se posamezni deli aparata verjetno ne segrejejo takoj na - 15°C, vendar iz navedenega vseeno ni mogoče neposredno sklepati, da aparat deluje tudi pri -15°C. Zato je naročnik preveril še točke 6.1, 6.2 in točko 7 CIOP-PIB poročila, iz katerih je razvidno, da se nanašajo na najvišjo temperaturo, katere razlaga je opredeljena v nadaljevanju. Iz točke 6.11.2 izhaja potrditev preizkusa, da aparat deluje pri -6°C, kolikor je tudi zahteva standarda EN 145. Iz te dokumentacije torej ni mogoče sklepati, da naprava pri nižjih temperaturah ne deluje, prav tako pa ni bilo mogoče potrditi, da naprava pri nižjih temperaturah deluje. Naročnik je zato vpogledal v navodila za uporabo in ostalo tehnično dokumentacijo, pri čemer je ugotovil, da iz kataloga "FENZY Biomix" (barvni, 4-stranski), ki je priložen ponudbi, na zadnji strani kataloga izhaja certificirano temperaturno območje uporabe aparata oz. "Certification temperature range", kjer je kot spodnja vrednost navedena temperatura "-30°C". Glede delovanja aparata pri 90°C naročnik ugotavlja, da se temperature v posameznih testih razlikujejo zaradi dejstva, ker so z različnimi testi dokazane različne karakteristike. V primeru, ko je predmet dokazovanja delovanje aparata na 60°C, ni potrebe, da bi testirno komoro zagreli na 90°C. Izbrani ponudnik je kot dokazilo za dokazovanje izpolnjevanja pogoja navedel tudi poročilo CIOP-PIB, iz katerega v točki izhaja, da je bil aparat najprej za 30 minut shranjen na temperaturi 90°C, nato pa na enako visoki temperaturi testiran. Kot je razvidno iz tabele v točki 6.3, je delovanje in uporaba aparata pri 90°C v trajanju 30 minut dokazana.
- Podatki o tem, ali v maski obstaja zahtevan nadtlak ali ne, so vsebovani v CIOP-PIB poročilu, kjer aktivni nadtlak pomeni upor dihanja oz. razliko med uporom izdiha in uporom vdiha. Te vrednosti dokazujejo, da je v maski ustrezen nadtlak.
- Očitke, da izbrani ponudnik ni izpolnil ostalih zahtev naročnika iz točke 3. "tehnična dokumentacija" in pod točko 5. "servis", naročnik zavrača kot pavšalne in neutemeljene.
- V zvezi z očitki o kršitvi načela gospodarnosti naročnik pojasnjuje, da se ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov. Naročnik ugotavlja, da je ponudbena cena izbranega ponudnika v okviru naročnikovih zagotovljenih sredstev in v okviru veljavnih tržnih cen, pri čemer pa so lahko kriterij za primerljivost ponudbenih cen le popolne ponudbe ali vsaj ponudbe, pri katerih je ponujen primeren predmet javnega naročila.

Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje tudi svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj. Na očitke o nepravilni izločitvi njegove ponudbe naročnik odgovarja z naslednjimi argumenti:

- Iz vsebine ponudbe izhaja, da je drugi vlagatelj ponudil aparat ob sočasni uporabi hladilnih kanistrov. Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo potrdil, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil dve nadstandardni zahtevi, ki presegata obseg certificiranja, ki jih ponujen aparat izpolnjuje le v primeru, da se uporablja ob sočasni uporabi hladilnih kanistrov. Drugi vlagatelj je kot "nadstandardni" zahtevi opredelil pogoja, ki se nanaša na avtonomnost ponujenega dihalnega aparata in sicer: avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature okolice do 60°C ne sme biti krajša od dveh (2) ur, ter avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C ne sme biti krajša od 30 minut. Iz ponudbe drugega vlagatelja izhaja, da zahtevani tehnični karakteristiki ponujen aparat izpolnjuje le pod pogojem, da se ga uporablja ob sočasni uporabi hladilnih kanistrov. Naročnik nepopolnosti ponudbe ni ugotovil zato, ker ponujen aparat ne bi izpolnjeval zgoraj navedenih zahtev, ampak zato, ker je ugotovil, da v primeru uporabe aparata ob sočasni uporabi hladilnih kanistrov njegova uporaba ovira enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev za čas izvoza (1 minuta za enote VI in VII kategorije).
- V zvezi z drugim razlogom za izločitev ponudbe drugega vlagatelja naročnik navaja, da med strankama ni sporno, da zamrzovalniki za shranjevanje hladilnih kanistrov niso bili predloženi. Za pravilno funkcionalnost dihalnega aparata ob sočasni uporabi hladilnih kanistrov je nujno potrebna oprema tudi zamrzovalnik. Naročnik se ni nikjer v razpisni dokumentaciji zavezal, da bo zagotovil zamrzovalnike ali da z zamrzovalniki razpolaga, saj jih za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje. Ob tem naročnik opozarja na določilo razpisne dokumentacije, v skladu s katerim morajo ponudniki v ponudbo in tudi v ponudbeno ceno vključiti vso pripadajočo opremo, potrebno za pravilno funkcionalnost ponujenega dihalnega aparata in njegovo normalno uporabo.

Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, čeprav meni, da je drugi vlagatelj s tem, ko ni uspel dokazati popolnosti svoje ponudbe, izgubil aktivno legitimacijo. Na posamezne očitke naročnik odgovarja z naslednjimi argumenti:

- Drugi vlagatelj za svojo navedbo, da tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje obeh zahtev po avtonomnosti delovanja aparata pri 60°C oz. 90°C najmanj 2 uri oz. 30 minut, ni predložil nobenega dokazila. Drugi vlagatelj namreč zatrjuje, da noben aparat od vseh treh ponudnikov pri 90°C ne zagotavlja avtonomnosti delovanja brez namestitve dodatne opreme, kar pomeni, da brez namestitve dodatne opreme aparati ne zagotavljajo avtonomnosti delovanja. Naročnik se s takšno trditvijo strinja, pri čemer je pod pojmom dodatne opreme v primeru prvega in drugega vlagatelja potrebno razumeti hladilne kanistre oz. ledeno svečo, pri izbranem ponudniku pa jeklenke KO2.
- Glede navedb, da tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve v zvezi s časom izvoza, naročnik navaja, da drugi vlagatelj napačno razume delovanje ponujenega aparata izbranega ponudnika in tudi napačno razume določbe navodil za uporabo ponujenega aparata, v katere je imel možnost vpogleda. Drugi vlagatelj namreč zatrjuje, da je potrebno jeklenke KO2 najprej aktivirati, nato jih namestiti v aparat in jih potem uporabiti v manj kot 12 urah. Iz vsebine ponudbe izbranega ponudnika in predloženih navodil za uporabo aparata izhaja, da se aparat predpripravi tako, da se vanj namesti jeklenki KO2 in da je tako pripravljen aparat pripravljen za uporabo 6 mesecev. Tako predpripravljen aparat se namesti v gasilsko vozilo in sploh ne vpliva na normativno zahtevo za čas izvoza. Tako predpripravljen aparat si gasilec med vožnjo namesti in ga aktivira v gasilskem vozilu, torej po tem, ko je normativna zahteva že dosežena. Glede na navodila proizvajalca je po preteku 6 mesecev potrebno zamenjati jeklenki KO2 in aparat ponovno predpripraviti. Obdobje 12 ur, ki ga navaja drugi vlagatelj, se nanaša na čas po aktivaciji aparata, ko se lahko prične njegova uporaba in je tako odprto â?? aktivirano jeklenko KO2 potrebno uporabiti v manj kot 12 urah, kar je pa čas, ki je daljši od zahtevanega maksimalnega časa delovanja aparata.
- Glede izpolnjevanja standardov in certifikatov naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji oblikoval pogoj št. 11 na način, da je od ponudnikov zahteval, da morajo predložiti dokazilo, iz katerega je razvidno, da je ponujeno blago proizvedeno skladno s standardom EN 136:1998, EN 137:2006, EN 145:197 v skladu z Odredbo o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi ali drugimi enakovrednimi standardi. Naročnik navaja, da je zahtevo oblikoval alternativno, pri čemer je dopustil, da ponudniki izpolnjevanje pogoja dokažejo z izpolnjevanjem enakovrednih standardov. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da ponujena oprema ustreza standardoma EN 136:1998, EN 137:2006 in da je v "vseh relevantnih zahtevah" skladna s standardom EN 145:1997.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 8. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Prvi in drugi vlagatelj sta se z vlogama z dne 11. 8. 2011 izjasnila o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi zahtevkov za revizijo.

Ker sta prvi in drugi vlagatelj v zahtevkih za revizijo predlagala, naj se glede določenih strokovnih vprašanj pridobi strokovno mnenje, in ker je tudi Državna revizijska komisija po preučitvi revizijskih navedb ugotovila, da bo za razjasnitev dejanskega stanja potrebovala strokovno znanje, je na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-248/2011-5 z dne 20. 9. 2011 odredila izdelavo strokovnega mnenja. Za izdelavo strokovnega mnenja je določila Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5, Ljubljana, pri čemer je določila, da bosta strokovno mnenje izdelala prof. dr. Jadran Maček in doc. dr. Mitja Kožuh. Strokovnjakoma je bila posredovana vsa dokumentacija, in sicer celotna postopkovna dokumentacija, ponudbe vseh ponudnikov ter vzorci dihalnih aparatov vseh ponudnikov. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija prvemu in drugemu vlagatelju naložila, da morata založiti predujem za pridobitev strokovnega mnenja, vsak v znesku 5.000,00 EUR, in predložiti potrdilo o vplačilu predujma.

Prvi vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 22. 9. 2011 poslal potrdilo, iz katerega je razvidno, da je predujem v višini 5.000,00 EUR vplačal dne 21. 9. 2011. Hkrati je prvi vlagatelj zahteval tudi povrnitev stroškov v višini vplačanega predujma.

Drugi vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 27. 9. 2011 poslal vlogo, v kateri navaja, da se ne strinja s sklepom št. 018-248/2011-5 z dne 20. 9. 2011, s katerim je Državna revizijska komisija odredila pridobitev strokovnega mnenja. Po mnenju drugega vlagatelja je višina stroškov za izdelavo strokovnega mnenja nesorazmerna in mu onemogoča pravno varstvo. Poleg tega se drugi vlagatelj tudi ne strinja s postavitvijo strokovnjakov kemijske stroke, saj predmetna zadeva ni povezana s tem področjem temveč s področjem gasilske stroke.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11. 10. 2011 poslal vlogo, v kateri navaja, da se tudi on ne strinja s postavitvijo navedenih strokovnjakov, saj ne gre za vprašanja, na katere bi lahko odgovorili strokovnjaki kemijske stroke. Naročnik meni, da strokovnjakov za predmetno zadevo v Sloveniji ni, in vztraja pri razjasnjevalnem sestanku, na katerem bi stranke podrobno predstavile funkcioniranje posameznega aparata.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 29. 11. 2011. Ker je po preučitvi strokovnega mnenja ugotovila, da v njem ni v celoti odgovorjeno na posredovana vprašanja oz. da podani odgovori na vprašanja ne omogočajo sprejema dokončne odločitev v sporu, je strokovnjaka pozvala, da svoje mnenje dopolnita. Dodatno obrazložitev strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija prejela dne 12. 12. 2011. Strokovno mnenje in dodatno obrazložitev je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, poslala prvemu in drugemu vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je dne 19. 12. 2011 od prvega vlagatelja prejela vlogo z dne 16. 12. 2011. V vlogi prvi vlagatelj podaja pripombe na ugotovitve iz strokovnega mnenja.

Pripombe na strokovno mnenje je dne 23. 12. 2011 posredoval tudi drugi vlagatelj.

Naročnik in izbrani ponudnik na strokovno mnenje nista podala pripomb.

Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila vsebinsko podobna revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Pred vsebinsko obravnavo zahtevkov za revizijo se je treba najprej opredeliti do formalnih pomislekov strank v zvezi s pridobitvijo strokovnega mnenja. Drugi vlagatelj je namreč v vlogi z dne 27. 9. 2011 nasprotoval pridobitvi strokovnega mnenja, in sicer tako zaradi višine stroškov, ki so nastali v zvezi z njim, kot tudi zaradi (po njegovem mnenju) neustrezne strokovne usmeritve strokovnjakov. Glede teh pomislekov Državna revizijska komisija opozarja, da je drugi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo predlagal pridobitev strokovnega mnenja, čemur je Državna revizijska komisija sledila, saj je tudi sama ugotovila, da potrebuje strokovno znanje za presojo utemeljenosti zahtevkov za revizijo. Pri tem je Državna revizijska komisija ocenila, da je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo vrhunska akademska institucija, ki razpolaga tako s teoretičnim kot tudi praktičnim znanjem, potrebnim za razjasnitev dejanskega stanja v predmetni zadevi. Tudi imenovana strokovnjaka sta ustrezno usposobljena za izdelavo strokovnega mnenja, saj imata ustrezno izobrazbo in izkušnje. Navsezadnje gre ugotoviti, da sta oba strokovnjaka že sodelovala pri izdelavi strokovnih mnenj v prejšnjih postopkih oddaje javnega naročila z enakim predmetom (npr. v zadevi št. 018-165/2008). Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj ni navedel nobenega razloga za izločitev strokovnjakov, kot so določeni v 70. členu ZPP v povezavi z 247. členom ZPP. Glede pomislekov o višini stroškov za izdelavo strokovnega mnenja pa Državna revizijska komisija pripominja, da na stroške nima vpliva, vendar ocenjuje, da so ti sorazmerni z vrednostjo predmetnega javnega naročila.

V zvezi z naročnikovim predlogom, naj Državna revizijska komisija namesto pridobitve strokovnega mnenja skliče razjasnjevalni sestanek, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v predmetnem postopku pravnega varstva oba vlagatelja predlagala pridobitev strokovnega mnenja. Državna revizijska komisija je temu predlogu sledila, saj je tudi sama ocenila, da bo pri presoji utemeljenosti zahtevkov za revizijo potrebovala strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga. Državna revizijska komisija je ob tem ocenila, da razjasnjevalni sestanek ne bi pripomogel k razjasnjevanju dejanskega stanja, saj so stranke že v pisnih vlogah podrobno pojasnile svoja stališča, glede pravilnosti katerih je bilo treba pridobiti strokovno mnenje.

Po prejemu strokovnega mnenja sta prvi in drugi vlagatelj Državni revizijski komisiji posredovala pripravljalni vlogi, v katerih podajata pripombe in predlagata dopolnitev mnenja oz. pridobitev novega strokovnega mnenja ter razjasnjevalni sestanek. Državna revizijska komisija je tudi po preučitvi teh vlog ocenila, da je strokovno mnenje odgovorilo na zastavljena vprašanja in da predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve o zahtevkih za revizijo, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

V predmetnem postopku pravnega varstva je med prvim in drugim vlagateljem najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno ugotovil njuno tehnično neustreznost ter posledično ali ju je pravilno označil za neprimerni oz. nepopolni in ju izločil iz postopka.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila (prim. 37. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala pravilnost izločitve ponudbe prvega vlagatelja. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 4. 7. 2011, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil zato, ker naj ne bi izpolnjevala tehnične zahteve glede avtonomnosti delovanja aparata. Naročnik je tehnične zahteve glede avtonomnosti delovanja izolirnih dihalnih aparatov določil v ponudbeni tabeli "Tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujen izolirni dihalni aparat za gašenje v daljših predorih (IDA)", kjer je med drugim zapisal:

"Avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C, ne sme biti krajša od 30 minut".

Na vprašanje, ali izolirni dihalni aparat "PSS BG4", ki ga ponuja prvi vlagatelj, izpolnjuje navedeno naročnikovo zahtevo, sta strokovnjaka odgovorila, da prvi vlagatelj dokazuje izpolnjevanje zahtevanega pogoja s sedmo stranjo poročila EXAM, kjer je na grafu predstavljena koncentracija kisika v vdihanem zraku v času trajanja 270 minut. Iz grafa je razvidno, da se koncentracija kisika giblje med 21 vol. % in 96 vol. %. Iz te strani ni razvidna konfiguracija aparata (regeneracijski hladilnik ali ledena sveča), ki so jo testirali, vendar naj to na koncentracijo kisika ne bi imelo vpliva. Iz priložene 7. strani niso razvidni pogoji testiranja. Takih pomembnih parametrov ni mogoče predstaviti le z eno iztrgano stranjo iz testnega poročila, navajata strokovnjaka, in dodajata, da obstaja razkorak med razpisnimi pogoji in dejanskim testiranjem. V razpisnih pogojih je zahtevano, da avtonomija delovanja aparata pri naraščanju temperature 90°C ne sme biti krajša od 30 minut. V razpisnih pogojih ni jasno opredeljena začetna temperatura in čas, v katerem dosežemo temperaturo 90°C. Strokovnjaka dodatno pojasnjujeta, da je bila konfiguracija izolirnega dihalnega aparata "PSS BG4", kakršno je ponudil prvi vlagatelj, brez ledenih sveč. V navodilih proizvajalca na strani 78 piše, da izolirni dihalni aparat z regeneracijskim hladilnikom deluje 25 minut pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku najmanj 30 litrov na minuto. Strokovnjaka tako zaključujeta, da je avtonomnost izolirnega dihalnega aparata, ki ga ponuja prvi vlagatelj, pri segrevanju do 90°C manjša od zahtevanih 30 minut in da aparat ne izpolnjuje naročnikovih pogojev. Strokovnjaka dodajata, da bi ta aparat, če se upošteva konfiguracija z ledenimi svečami, izpolnjeval zahtevo glede avtonomije delovanja, vendar v tem primeru aparat ne bi izpolnjeval zahtev v zvezi s časom izvoza, saj vstavljanje ledenih sveč pomeni, da priprava aparata presega želen čas izvoza 1 minute.

V zvezi s pripombami prvega vlagatelja, da strokovnjakoma ni bila predložena vsa relevantna dokumentacije (konkretno naj bi po mnenju prvega vlagatelja manjkal njegov dopis z dne 24. 5. 2011 s prilogami), Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je bila strokovnjakoma posredovana celotna dokumentacija, ki jo je Državna revizijska komisija prejela od naročnika. Strokovnjakoma je bila poleg celotnih ponudb vseh treh ponudnikov in vzorcev izolirnih dihalnih aparatov predložena celotna postopkovna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter postopka pravnega varstva, med katero je bil tudi dopis prvega vlagatelja z dne 24. 5. 2011 z vsemi prilogami. Državna revizijska komisija zato kot neutemeljene zavrača očitke, da strokovnjakoma ni bila posredovana celotna relevantna dokumentacija oz. da sta strokovnjaka strokovno mnenje izdelala, ne da bi imela na razpolago celotno dokumentacijo, tudi tisto, ki jo prvi vlagatelj šteje za bistveno. Ker sta strokovnjaka imela pri izdelavi strokovnega mnenja na razpolago celotno dokumentacijo, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik, Državna revizijska komisija ne more slediti prvemu vlagatelju v delu, kjer navaja, da je strokovno mnenje pomanjkljivo in da je izdelano na podlagi pomanjkljive postopkovne dokumentacije. Res je sicer, da je Državna revizijska komisija po prejemu strokovnega mnenja zahtevala njegovo dopolnitev, in sicer zato, ker iz odgovorov na vprašanji št. I in št. III.2 ni bilo v celoti razvidno, ali izolirni dihalni aparati izpolnjujejo naročnikove zahteve v spornem delu. Državna revizijska komisija je strokovnjaka z dopisom z dne 2. 12. 2011 zato pozvala, naj strokovno mnenje dopolnita tako, da bo v njem v celoti odgovorjeno na posredovana vprašanja, in sicer na način, ki bo omogočal dokončno odločitev o sporu, pri čemer mora iz mnenja izhajati nedvoumna presoja tehnične ustreznosti ponudb glede na naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Strokovnjaka sta strokovno mnenje ustrezno dopolnila, saj je iz dodatne obrazložitve nedvoumno razvidno stališče o tehnični ustreznosti izolirnega dihalnega aparata, ki ga ponuja prvi vlagatelj.

Na podlagi navedenega ugotavlja Državna revizijska komisija, da prvi vlagatelj zatrjuje nepopolnost strokovnega mnenja na podlagi napačne domneve, da strokovnjaka nista imela na voljo celotne dokumentacije, njegovi očitki o tem, da strokovno mnenje ni pripravljeno v skladu s pravili znanosti in stroke, pa so povsem pavšalni. Državna revizijska komisija je zato pripombe prvega vlagatelja na strokovno mnenje obravnavala kot neutemeljene in tudi ni upoštevala njegovih predlogov, da se pridobi novo strokovno mnenje, saj je ocenila, da je pridobljeno strokovno mnenje ustrezno in da iz njega nedvoumno izhaja ugotovitev o tehnični neustreznosti izolirnega dihalnega aparata, ki ga ponuja prvi vlagatelj. Ob upoštevanju strokovnega mnenja Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da prvi vlagatelj ni izkazal nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ki je njegovo ponudbo izločil iz postopka kot neprimerno in nepopolno.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo podaja napačno interpretacijo določb razpisne dokumentacije, in sicer da naj bi bilo treba pri zahtevi "Avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C, ne sme biti krajša od 30 minut" razlikovati med uporabo in delovanjem aparata in da je naročnik zahteval samo delovanje aparata, pri čemer ta zahteva nima nobene povezave s hladilnim delom aparata ali temperaturo v tokokrogu. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, ki navaja, da pojma "avtonomija delovanja aparata" ni mogoče razumeti zgolj kot prosto delovanje aparata, neodvisno od temperature zraka in njegove uporabnosti, saj avtonomija delovanja pomeni samostojno delovanje aparata brez zunanjih pomagal. Kot prepričljivo pojasnjuje naročnik, je navajanje prvega vlagatelja, da njegov izolirni dihalni aparat izpolnjuje zahtevo po 30-minutni avtonomiji delovanja pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku najmanj 30 litrov na minuto s tem, ko deluje 275 minut, hkrati pa zagotavlja le 25-minutno delovanje, neutemeljeno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dikcije zahteve glede avtonomije delovanja izolirnega dihalnega aparata jasno razvidno, da je bil namen naročnika zagotoviti, da bo možno dihalni aparat na intervenciji uporabljati vsaj 30 minut. Ob dejstvu, ki je razvidno iz navodil za uporabo aparata in ki ga ugotavljata tudi strokovnjaka, in sicer da izolirni dihalni aparat "PSS BG4" pri naraščanju temperature do 90°C in pretoku 30 litrov na minuto deluje 25 minut, ni mogoče ugotoviti, da bi bila ta zahteva izpolnjena. Kot ugotavlja sam prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo, citirana navedba v navodilih navaja, kdaj temperatura zraka v tokokrogu pri temperaturi do 90°C in pretoku 30 litrov na minuto doseže 45°C. Ker je, kot je razvidno iz poročila št. 6142/07, ta temperatura glede na standard EN145:2000 najvišja dovoljena temperatura vdihanega zraka, to pomeni, da je možno izolirni dihalni aparat "PSS BG4" na intervenciji uporabljati le 25 minut, ne glede na to, da lahko aparat sam deluje tudi 275 minut.

S tega vidika je treba obravnavati tudi sklicevanje prvega vlagatelja na izjavo strokovnjaka podjetja Dräger, ki je bila priložena njegovemu dopisu z dne 24. 5. 2011 in iz katere naj bi bilo razvidno, da aparat "PSS BG4" pri povišani temperaturi brez problema deluje celo 275 minut. Kot je bilo pojasnjeno, pri vprašanju izpolnjevanja zahteve glede avtonomije delovanja aparata ne gre za to, koliko časa lahko aparat samostojno deluje, temveč za to, koliko časa ga je mogoče uporabljati na intervenciji. Izjava strokovnjaka podjetja Dräger, na katero se sklicuje prvi vlagatelj, zato ne more vplivati na naročnikovo ugotovitev, ki jo potrjuje tudi pridobljeno strokovno mnenje, in sicer da iz navodil za uporabo aparata "PSS BG4" z regeneracijskim hladilnikom izhaja, da je ta aparat pri naraščanju temperature do 90°C zaradi dosežene najvišje temperature vdihanega zraka na intervenciji možno uporabljati le 25 minut, kar je manj od naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ker je na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe prvega vlagatelja zaradi neizpolnjevanja naročnikove zahteve v zvezi z avtonomijo delovanja aparata ni mogoče obravnavati kot primerne in popolne in da mu posledično na podlagi ugotovljene nepopolnosti ne bi več mogla nastati škoda zaradi drugih domnevnih kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju načeloma ne bi priznala pravnega interesa glede preostalih delov zahtevkov za revizijo, v katerih ugovarja zoper ponudbo izbranega ponudnika. Upoštevajoč prvi odstavek 14. člena ZPVPJN je namreč ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Vendar pa je bilo potrebno v predmetnem revizijskem postopku upoštevati, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Po mnenju prvega vlagatelja bi moral naročnik na enak način izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika, saj naj tudi njegova ponudba (med drugim) ne bi izpolnjevala zahteve v zvezi z avtonomijo delovanja aparata. Čeprav (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) pravnega interesa načeloma ni mogoče priznati ponudniku, ki ob ugotovljeni nepopolnosti svoje ponudbe zaradi enakih nepravilnosti zahteva tudi izločitev ponudbe drugega ponudnika, temveč je treba v zvezi z zatrjevanjem kršitve načela enakopravne obravnave izkazati, da bi morala biti ob enakih kriterijih vrednotenja tudi njegova ponudba obravnavana kot popolna, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju, ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, obravnavala tudi revizijske navedbe, v katerih prvi vlagatelj zatrjuje, da naj tudi ponudba izbranega ponudnika ne bi izpolnjevala zahtev glede avtonomije delovanja aparata.

Na vprašanje, ali izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izpolnjuje naročnikovi zahtevi v zvezi z avtonomnostjo delovanja aparata (avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature okolice do 60°C, ne sme biti krajša od dveh (2) ur; avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C, ne sme biti krajša od 30 minut), sta strokovnjaka odgovorila, da izolirni dihalni aparat izbranega ponudnika pri 90°C izpolnjuje pogoje. Strokovnjaka navajata, da manjka podatek pri 60°C, čeprav je 90°C strožji kriterij in bi njegovo izpolnjevanje moralo pokriti tudi milejše pogoje pri za 30°C nižji temperaturi. V sistem sta vključena tudi absorberja s KO2. Reakcija s KO2 je temperaturno odvisna, spreminja pa se tudi hitrost kemijske reakcije.

Iz strokovnega mnenja je torej razvidno, da izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izpolnjuje naročnikove zahteve glede avtonomije delovanja, zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ponudbi prvega vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba prvega vlagatelja neprimerna in posledično nepopolna in da naročniku pri ocenjevanju ni mogoče očitati neenakopravne obravnave, ni vsebinsko presojala ostalih revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne druge nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika. Za obravnavo teh revizijskih navedb prvi vlagatelj namreč zaradi zgoraj že pojasnjenih razlogov ne izkazuje več pravnega interesa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala pravilnost izločitve ponudbe drugega vlagatelja. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 4. 7. 2011, je naročnik ponudbo drugega vlagatelja izločil zaradi dveh razlogov, in sicer zato, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve v zvezi s časom izvoza, ter zato, ker naj drugi vlagatelj ne bi ponudil zamrzovalnikov, ki bi morali biti vključeni v ceni.

Naročnik je tehnične zahteve glede časa izvoza določil v ponudbeni tabeli "Tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujen izolirni dihalni aparat za gašenje v daljših predorih (IDA)", kjer je med drugim zapisal:

"IDA mora biti izveden tako, da njegova uporaba ne ovira enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev za čas izvoza (1 minuta za enote VI in VII kategorije), skladno s Pravili službe v javnih zavodih čl. 231, Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.l. RS, št. 54/2009) in Pravili gasilske službe 77. in 78. člen (Ur.l. RS, št. 52/2010)."

Na vprašanje, ali izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja drugi vlagatelj, izpolnjuje navedeno naročnikovo zahtevo, sta strokovnjaka odgovorila, da je čas izvoza gasilske enote ob vstavljanju hladilnih kanistrov vprašljiv. Hladilniki bi morali biti v prostoru, kjer se hranijo dihalni aparati, drugi vlagatelj pa v ponudbi ne vključuje hladilnikov za zamrzovanje kanistrov, ki bi omogočali hitro polnjenje predvidenih odprtin na dihalnih aparatih. Po mnenju strokovnjakov dihalni aparat, ki ga ponuja drugi vlagatelj, ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika, ker pri normalni uporabi zahteva vstavljanje hladilnih kanistrov, obratovanje brez hlajenja pa presega zahtevano maksimalno temperaturo vdihanega zraka.

Po mnenju drugega vlagatelja je strokovno mnenje v tem delu pomanjkljivo, saj naj bi strokovnjaka ugotovila le, da je čas izvoza gasilske enote ob vstavljanju ledenih kanistrov vprašljiv. Državna revizijska komisija tem pripombam ne more slediti, saj sta strokovnjaka v mnenju izrecno zapisala, da dihalni aparat, ki ga ponuja drugi vlagatelj, v tem delu ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo napačno povzema naročnikovo vrednotenje njegove ponudbe. Naročnik ponudbi drugega vlagatelja namreč ne očita, da je mogoče izolirne dihalne aparate uporabljati le z namestitvijo ledenih kanistrov. Ugotavlja, da lahko izolirni dihalni aparat drugega vlagatelja zahteve glede avtonomije delovanja aparata doseže le tako, da se v njega vstavi ledene kanistre. To v svojem zahtevku za revizijo potrjuje tudi drugi vlagatelj, ki navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil dva dodatna pogoja avtonomnosti (avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature okolice do 60°C, ne sme biti krajša od dveh (2) ur; avtonomnost delovanja aparata, pri pretoku najmanj 30 litrov na minuto in naraščanju temperature do 90°C, ne sme biti krajša od 30 minut). Ti dve zahtevi drugi vlagatelj poimenuje kot nadstandardni, ki presegata obseg certificiranja dihalnih aparatov, pri čemer navodila za uporabo izolirnih dihalnih aparatov, ki jih ponuja drugi vlagatelj, priporočajo sočasno uporabo hladilnih kanistrov. Iz zahtevka za revizijo je torej razvidno, da je za doseganje (po mnenju drugega vlagatelja) nadstandardnih zahtev pri uporabi izolirnih dihalnih aparatov potrebna namestitev ledenih kanistrov. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da izolirni dihalni aparati, ki jih ponuja drugi vlagatelj, brez nameščenih hladilnih kanistrov ne dosegajo zahtev glede avtonomnosti delovanja aparata, aparati z nameščenimi kanistri pa ne izpolnjujejo zahtev glede časa izvoza. Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da je vstavljanje hladilnih kanistrov v dihalni aparat postopek, ki ne ovira enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev za čas izvoza oz. ki traja manj kot 1 minuto, kar je bila zahteva naročnika.

V zvezi z navedbami drugega vlagatelja iz njegove vloge "Opredelitev do navedb naročnika" z dne 11. 8. 2011, da je treba ločiti avtonomnost delovanja aparata in operativno avtonomnost delovanja aparata, Državna revizijska komisija podobno kot zgoraj ugotavlja, da pri vprašanju izpolnjevanja zahteve glede avtonomije delovanja aparata ne gre za to, koliko časa lahko aparat samostojno deluje, temveč za to, koliko časa ga je mogoče uporabljati na intervenciji. Dejstvo, da lahko izolirni dihalni aparat samostojno deluje pri zahtevanih temperaturah tudi brez ledenih kanistrov, ni ga pa mogoče operativno uporabljati, ne pomeni izpolnjevanja zahteve glede avtonomije delovanja aparata, saj je bil njen namen zagotoviti, da bo lahko intervencija (torej operativna uporaba) trajala vsaj 30 minut.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja drugi vlagatelj, za doseganje zahtevane avtonomije delovanja potrebuje hladilne kanistre, vstavljanje teh pa, kot je razvidno iz strokovnega mnenja, pomeni neizpolnjevanje zahteve glede minimalnega časa izvoza. Navedeno pomeni, da ponudba drugega vlagatelja ne izpolnjuje tehničnih zahtev, zaradi česar je ni mogoče označiti za primerno in popolno, naročniku pa ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-2, ko je ponudbo izločil iz postopka.

Tudi drugi vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na načelo enakopravne obravnave in zatrjuje, da tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve glede avtonomije delovanja aparata ter zahteve glede časa izvoza. Državna revizijska komisija tudi v tem delu ugotavlja, da pravnega interesa načeloma ni mogoče priznati ponudniku, ki ob ugotovljeni nepopolnosti svoje ponudbe zaradi enakih nepravilnosti zahteva tudi izločitev ponudbe drugega ponudnika. Kot je bilo že pojasnjeno, je treba v zvezi z zatrjevanjem kršitve načela enakopravne obravnave izkazati, da bi morala biti ob enakih kriterijih vrednotenja tudi ponudba takšnega ponudnika obravnavana kot popolna. Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju, ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, obravnavala tudi revizijske navedbe, v katerih drugi vlagatelj zatrjuje, da naj tudi ponudba izbranega ponudnika ne bi izpolnjevala določenih tehničnih zahtev.

V zvezi z avtonomijo delovanja izolirnega dihalnega aparata, ki ga ponuja izbrani ponudnik, je Državna revizijska komisija ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja že zgoraj ugotovila, da aparat izpolnjuje naročnikove zahteve v tem delu, zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ponudbi drugega vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno.

Glede vprašanja, ali izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izpolnjuje naročnikovo zahtevo glede časa izvoza (IDA mora biti izveden tako, da njegova uporaba ne ovira enote pri izpolnjevanju normativnih zahtev za čas izvoza (1 minuta za enote VI in VII kategorije)), pa sta strokovnjaka odgovorila, da se mora izolirni dihalni aparat izbranega ponudnika pred uporabo hraniti. Pri uporabi namesti gasilec aparat na hrbet, odpre ventil, povezan s tlačnima posodama za zrak, poveže naramnice in pas, namesti obrazno masko. Nato preveri njeno tesnost, odstrani dihalno cev, ki je pripeta zrakotesno za potrebe daljšega (6 mesecev) hranjenja na pas, in jo priključi na obrazno masko. V primeru hrambe izolirnega dihalnega aparata v posebnem kovčku se čas hrambe podaljša na 12 mesecev. Strokovnjaka zaključujeta, da je izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, primeren za takojšnjo uporabo in ne zahteva dodatnega časa priprave pred uporabo za intervencijo, medtem ko je treba pri izolirnem dihalnem aparatu, ki ga ponuja drugi vlagatelj, pred uporabo vstaviti zaledenele kanistre v aparat.

Iz strokovnega mnenja je torej razvidno, da izolirni dihalni aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izpolnjuje naročnikove zahteve glede časa izvoza, zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ponudbi drugega vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba drugega vlagatelja neprimerna in posledično nepopolna in da naročniku pri ocenjevanju ni mogoče očitati neenakopravne obravnave, ni vsebinsko presojala ostalih revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne druge nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika. Za obravnavo teh revizijskih navedb drugi vlagatelj zaradi razlogov, ki so bili zgoraj že pojasnjeni, ne izkazuje več pravnega interesa.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Prvi vlagatelj je za izdelavo strokovnega mnenja dne 21. 9. 2011 založil predujem v višini 5.000,00 EUR, dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja, ki jih nosi prvi vlagatelj, pa so znašali 4.750,00 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 250,00 EUR se zato vrne prvemu vlagatelju na njegov transakcijski račun.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-248/2011-5 z dne 20. 9. 2011 odredila pridobitev strokovnega mnenja, prvemu in drugemu vlagatelju pa naložila, da založita predujem za izdelavo strokovnega mnenja, vsak v znesku 5.000,00 EUR. Drugi vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da se ne strinja z imenovanjem strokovnjakov kemijske stroke in da je višina stroškov za izdelavo strokovnega mnenja previsoka in nesorazmerna z ostalimi stroški postopka. V zvezi s temi pripombami je Državna revizijska komisija že pojasnila, da sta imenovana strokovnjaka ustrezno usposobljena za izdelavo strokovnega mnenja in da na stroške za izdelavo mnenja nima vpliva, vendar ocenjuje, da so ti sorazmerni z vrednostjo predmetnega javnega naročila.

Tretji odstavek 36. člena ZPVPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija v primeru, kadar odredi pridobitev strokovnega mnenja, vlagatelj pa v postavljenem roku ne založi predujma, opusti izvedbo predlaganega dokaza ali izvede predlagan dokaz in zanj predhodno založi sredstva, če presodi, da je to potrebno za pravilno in zakonito odločitev o zahtevku za revizijo. Ker drugi vlagatelj ni založil predujma za izdelavo strokovnega mnenja, Državna revizijska komisija pa je ocenila, da je strokovno mnenje nujno potrebno za sprejem odločitve o zahtevkih za revizijo, je v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZPVPJN sama založila sredstva v višini, kot bi jih sicer moral zagotoviti drugi vlagatelj. Glede na to, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja neutemeljen, in glede na to, da tretji odstavek 36. člena ZPVPJN predvideva le predhodno založitev sredstev, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZPVPJN v povezavi s četrtim odstavkom 70. člena ZPVPJN drugemu vlagatelju nalaga, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa Državni revizijski komisiji na račun, naveden v 6. točki izreka tega sklepa, povrne znesek v višini 4.750,00 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija predhodno založila namesto njega za izdelavo strokovnega mnenja.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 3. 1. 2012





predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Gasilsko reševalna služba Jesenice, Cesta železarjev 35, 4270 Jesenice
- Odvetniška družba Križanec, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana
- Dräger Slovenija, d.o.o., Nadgoriška cesta 19, 1231 Ljubljana - Črnuče
- Sinergija MCI, d.o.o., Pavšičeva ulica 36, 1370 Logatec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv