018-375/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

Številka: 018-375/2011-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembo; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata in Miriam Ravnikar šurk ter mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Izvedba pripravljalnih del za drugi tir železniške proge Divača-Koper, preureditev križanj obstoječega VN omrežja", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika GH Holding d.d., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana in C & G d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 28.12.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 12264/2010, z dne 17.12.2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pod št. objave 2010/S 248-379109, z dne 22.12.2010.

Naročnik je dne 19.09.2011 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je vse tri prispele ponudbe izločil kot nepravilne in posledično nepopolne. V obrazložitvi odločitve je naročnik zapisal, da je ponudbo vlagatelja izločil, ker je ugotovil nepravilnosti in formalne nepopolnosti:
" - v razpisnem obrazcu 1b ponudnik ni vpisal del za sledeča podizvajalca: SAG ELV Slovensko, a.s., in ELEKTROSERVISI
- ponudbena cena ponudnika je za več kot 30% višja od ocenjene vrednosti naročnika
- za v ponudbi nominiranega strokovnjaka g VF v ponudbi ni priložena ustrezna referenca [â??]
- referenčna potrdila za v ponudbi nominirane strokovnjake: g. VL, MR, SS, BR nimajo vseh zahtevanih podatkov, manjka investicijska vrednost objektov
- [â??] ni priložen kratek opis aktivnosti [â??]
- v ponudbi ni naveden izvajalec tekoče kontrole, kateri bi morali biti v ponudbi naveden tudi kot podizvajalec
- [â??] manjkajo izpolnjene strani iz PZR dokumentacije in zahteve [â??]"

Vlagatelj je dne 10.10.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje popolnost svoje ponudbe. Vlagatelj izpostavlja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik ni presojal popolnosti skupne ponudbe, pač pa zgolj popolnost ponudbe GH Holding d.d., ki pa ne nastopa kot samostojni ponudnik. Ker je ponudbo oddal vlagatelj v konzorciju s C & G d.o.o., naročnik pa ni odločal o skupni ponudbi, le-tega ob upoštevanju obligatornih zahtev vseh veljavnih predpisov ni mogoče sanirati, to pa zahteva razveljavitev odločitve o neoddaji javnega naročila.

Vlagatelj naročniku očita, da bi ga moral skladno z 78. členom ZJN-2 pozvati na dopolnitve ponudbe s predložitvijo vrednosti del, ki jih bosta opravila podizvajalca, na pojasnilo glede ustreznosti reference za strokovnjaka V.F. in na predložitev referenčnih potrdil za V.L., M.R., S.S., B.R., v katerih bi bila vpisana investicijska vrednost referenčnega posla. V zvezi s presežkom vrednosti vlagateljeve ponudbe glede na ocenjeno vrednost vlagatelj pojasnjuje, da se nesprejemljivost ponudbe veže na višino zagotovljenih sredstev, česar pa naročnik ni izkazal. Opis aktivnosti je že vključen v terminski plan tako, da je zahteva naročnika izpolnjena, še navaja vlagatelj. Glede naročnikove ugotovitve, da vlagatelj ni navedel izvajalca tekoče kontrole, vlagatelj naročniku očita kršitev enakopravnosti ponudnikov, saj je najcenejšega ponudnika ELSA&SCT Asfalti naročnik pozval na dopolnitev ponudbe.

V zvezi z manjkajočimi izpolnjenimi stranmi iz PZR dokumentacije, vlagatelj naročniku očita, da je bila razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, dvoumnost pa ne more iti v škodo ponudnika.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-85/2011/6-0024512, z dne 19.09.2011, in priglaša povračilo vplačane takse.

Naročnik je dne 25.10.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da krovna izjava, s katero ponudnik izkazuje verodostojnost na izjavi navedenih trditev, ne drži, ker je vlagateljev podizvajalec IBE d.d. za predmetno javno naročilo izdelal projektantske izračune, kar je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in tretjim odstavkom 9. člena ZJN-2.

Glede vlagateljevega očitka o napačno definiranem pravnem subjektu naročnik navaja, da je v odločitvi jasno navedel, da je pri pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil nepravilnosti in formalne nepopolnosti, ki izhajajo iz ponudbe št. HG IO/2011 z dne 10.02.2011. V zvezi s ponudbeno ceno vlagatelja pa naročnik navaja, da iz Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 11.04.2011, izhaja, da ima naročnik zagotovljena sredstva v višini 1.982.578,66 EUR ter da vlagateljeva ponudbena cena presega ta sredstva. Naročnik navaja, da gre kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti presojo, ali je vlagateljeva ponudbena cena višja od cen na trgu.

Naročnik je z dopisom, z dne 16.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, z dne 28.11.2011, pozvala na predložitev dokazil iz katerih bo razvidna višina zagotovljenih sredstev.
Državna revizijska komisija je dne 07.12.2011 prejela naročnikov dopis s prilogami.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Pred presojo utemeljenosti revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, kot razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe navedel, da je vlagateljev podizvajalec IBE d.d. bil pripravljavec projektantskih predračunov, kar je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in določilom tretjega odstavka 9. člena ZJN-2.
Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-35/2008, 018-185/2009, 018-149/2010, 018-300/2010, 018-378/2011) zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oziroma v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe.
Ker vlagatelj v nadaljevanju pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Zato se je lahko tudi Državna revizijska komisija, ob upoštevanju naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 19.09.2011, omejila le na presojo razlogov za domnevno nepravilnost vlagateljeve ponudbe, ki so bila vlagatelju znana do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in zoper katero vlagatelj tudi ugovarja, medtem ko ostale domnevne nepravilnosti, ki jih naročnik navaja šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne.
Ob navedenem pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, meritorno ni opredelil do revizijskih navedb, razen glede domnevne nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe.
Ker je naročnik kot razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe v odločitvi o neoddaji javnega naročila, z dne 19.09.2011, navedel, da "ponudbena cena ponudnika je za več kot 30 % višja od ocenjene vrednosti naročnika", je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost izločitvenega razloga.
Uvodoma Državna revizijska komisija izpostavlja, da je lahko previsoka ponudbena cena kot razlog za izločitev zgolj v primeru, ko presega zagotovljena sredstva.
Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa je nesprejemljiva ponudba tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
Naročnik je v obrazložitvi odločitve o neoddaji javnega naročila navedel, da je ponudbena cena 30 % višja od ocenjene vrednosti naročnika. Pojasniti je potrebno, da je ocenjena vrednost tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Zagotovljena sredstva pa predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik domnevno nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe vezal na napačen temelj, saj jo je vezal na ocenjeno vrednost. Po pregledu spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu o pričetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 16.11.2010, zapisal, da znaša ocenjena vrednost javnega naročila 1.652.148,88 EUR brez DDV in 1.982.578,66 EUR z DDV. Kot viri financiranja so navedeni PP 9636 Javna železniška infrastruktura-namenski vir, št. projekta 24111-07-0016 Nova železniška povezava Divača-Koper. Iz sklepa o pričetku postopka oddaje javnega naročila je razvidna ocenjena vrednost javnega naročila in ne višina zagotovljenih sredstev. Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, da ima zagotovljenih sredstev 1.982.578,66 EUR z DDV, za katera gre ugotoviti, da so enaka ocenjeni vrednosti javnega naročila.
Ne glede na dejstvo, da je naročnik domnevno nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe vezal na ocenjeno vrednost in ne na višino zagotovljenih sredstev, pa je Državna revizijska komisija naročnika pozvala na predložitev dokazil, iz katerih bi bila razvidna višina zagotovljenih sredstev. Naročnik je posredoval Letni načrt investicij in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za leto 2010, kjer je v točki 2.1.1.6. na splošno opisan projekt Nova železniška povezava Divača-Koper in je zapisano, da znaša ocenjena vrednost projekta 1.363.993,056 EUR, od tega je v višini 217.770,643 EUR predvideno financiranje EU s sredstvi Kohezijskega sklada. Nadalje je naročnik posredoval predlog finančnega načrta in dokument "Financiranje projektov NRP v okviru kohezijske Politike". Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odstopljene ji dokumentacije ni razvidna višina zagotovljenih sredstev za predmet javnega naročila v višini 1.982.578,66 EUR z DDV, kot naročnik zatrjuje v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da je naročnik domnevno nesprejemljivost ponudbe vlagatelja vezal na višino ocenjene vrednosti in glede na dejstvo, da iz spisovne dokumentacije in naknadno priložene dokumentacije s strani naročnika ni mogoče ugotoviti, da je ocenjena vrednost enaka višini zagotovljenih sredstev, je Državna revizijska komisija pritrdila vlagateljevi navedbi, da naročnik v obravnavanem delu ni uspel izkazati, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva in zaradi tega razloga tudi nepopolna ponudba.
V nadaljevanju pa je Državna revizijska komisija obravnavala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov in 78. člen ZJN-2, ker ga ni pozval k dopolnitvi ponudbe, da kot podizvajalce navede izvajalce tekoče kontrole.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju Posebni pogoji pogodbe določil:
"6) Izvajalec mora v ponudbi navesti izvajalca tekoče kontrole kakovosti."

Po pregledu vlagateljeve ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v ponudbi ni navedel nobenega izvajalca tekoče kontrole.

Naročnik je kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v obrazložitvi odločitve o neoddaji javnega naročila navedel: " [â??] v ponudbi ni naveden izvajalec tekoče kontrole, kateri bi morai biti v ponudbi naveden tudi kot podizvajalec"

Vlagateljeve revizijske navedbe glede obravnavanega izločitvenega razloga se glasijo:
"Podobna pomanjkljivost je bila odkrita tudi pri najcenejšem ponudniku ELSA&SCT Asfalti (niso navedli kot podizvajalce), katere je naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe v tej točki. Ker naročnik vlagatelja v tem delu ni pozval k dopolnitvi ponudbe je očitno kršil načelo enakopravnosti ponudnikov in 1. odstavek 78. člena ZJN-2".

V zvezi z domnevno kršitvijo enakopravnosti ponudnikov Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je ponudnik ELSA&SCT Asfalti v ponudbi, oddani dne 10.02.2011 kot izvajalce tekoče kontrole navedel:
"IRMA Ljubljana-kontrola betona
IMK Ljubljana-kontrola jeklene konstrukcije
IGMAT Ljubljana-geomehanika
EIMV- končno poročilo ".

Naročnik je ponudnika ELSA&SCT Asfalti z dopisom, št. 430-36/2010-12, z dne 23.03.2011, pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe v katerem je med drugim zapisal:
"Naročnik je od ponudnikov zahteval, da pri posebnih pogojih pogodbe pod zaporedno št. 6 ponudnik navede izvajalce tekoče kontrole. Pri pregledu ponudbe smo ugotovili, da navedene pravne osebe v ponudbi niso navedene kot podizvajalci na razpisnem obrazcu št. 1, kot tudi ne, da imajo sklenjen poslovni odnos s ponudnikom."

Ponudnik ELSA&SCT Asfalti je ponudbo dopolnil dne 01.04.2011 in je naročniku predložil Dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju v letu 2011, sklenjen z IMK Ljubljana dne 29.12.2010, Sporazum o sodelovanju z Elektroinštitutom Milan Vidmar, sklenjen dne 31.03.2011 in Sporazum o sodelovanju pri ponudbi javnega naročila "Izvedba pripravljalnih del za drugi tir železniške proge Divača-Koper, preureditev križanj obstoječega VN omrežja", sklenjen z IGMAT d.d. dne 31.03.2011.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-178/2011-7, z dne 02.08.2011, ugotovila, da je ponudnik ELSA&SCT Asfalti v ponudbi navedel pravne subjekte, ki bodo zanj opravljali storitev-izvajanje tekoče kontrole, ni pa v ponudbi predložil obrazcev, ki jih je naročnik predvidel za podizvajalce (izpolnjen obrazec 1b in soglasje za neposredno plačilo terjatev podizvajalcu ter dokazila o sklenjen poslovnem odnosu s podizvajalci). Državna revizijska komisija je v navedeni odločitvi sicer zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ker je dopustil dopolnitev z dokazili, ki se nanašajo na naknadno nastala dejstva (sklenitev sporazumov s podizvajalci po roku oddaje ponudb), vendar ne iz razloga, ker naročnik ne bi smel pozvati na dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2, pač pa zaradi naročnikovega sprejema dokazil, ki izkazujejo naknadna, po roku za oddajo javnega naročila, nastala dejstva (soglasje za nastop kot podizvajalec je glede na datum in vsebino sklenitve pogodbe s ponudnikom ELSA&SCT Asfalti nastalo po oddaji ponudbe, tega pa 78. člen ZJN-2 ne dopušča).

Državna revizijska komisija poudarja, da je bilo dejansko stanje v primeru pozivanja na odpravo formalno nepopolne ponudbe ponudnika ELSA&SCT Asfalti drugačno od dejanskega stanja vlagateljeve ponudbe. Namreč ponudnik ELSA&SCT Asfalti je v ponudbi navedel izvajalce tekoče kontrole, ni pa v ponudbi predložil dokazila o sklenjenem pogodbenem odnosu s podizvajalcem in izpolnjenega obrazca OBR-1 ter soglasja podizvajalcev za neposredno plačilo terjatev podizvajalcu. Za razliko od ponudnika ELSA&SCT Asfalti, pa vlagatelj v ponudbi ni navedel nobenega pravnega subjekta, ki bi zanj opravljal storitev izvajanja tekoče kontrole, niti ni navedel, da bo to storitev opravljal sam (niti tega ne zatrjuje v zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija, glede na različno dejansko stanje v ponudbi ponudnika ELSA&SCT Asfalti in vlagateljevi ponudbi zaključuje, da naročnik s tem, ko vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe s seznamom izvajalcev, ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov glede na poziv ponudniku ELSA&SCT Asfalti.

Dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe opredeljuje 78. člen ZJN-2, kjer je določeno, "da mora naročnik v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti." Navedeno določilo naročnika praviloma zavezuje k dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, vendar pa se dopolnitev ponudbe ne sme dopustiti v tistih delih ponudbe, ki lahko, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, predvsem pa se ne sme dopustiti dopolnitev ponudbe v tistem delu, ki predstavlja spremembo cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe, merila za izbor ter dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije oziroma na vse tiste dele ponudbe, ki bi lahko povzročile drugačno razvrstitev ponudbe pozvanega ponudnika glede na ostale prejete ponudbe.

Državna revizijska komisija je glede dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je že iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata torej vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna.

Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 1. odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj oddal ponudbo, v kateri ni navedel subjektov, ki bodo izvajali storitev tekoče kontrole kakovosti, niti ni navedel, da bo to storitev izvajal sam (niti tega vlagatelj ne zatrjuje v revizijskem zahtevku). Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da vlagatelj v ponudbi ni navedel izvajalca tekoče kontrole kakovosti (in tako iz ponudbe ne izhaja, da bi vlagatelj to naročnikovo zahtevo vsebinsko že izpolnjeval), Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo pozivanje vlagatelja na predložitev seznama izvajalcev tekoče kontrole kakovosti z vidika 78. člena ZJN-2, nedopustno. Kakor je že pojasnjeno, se lahko dopolnjuje ponudba le v tistih delih, kjer je že iz ponudbe razvidno, da ponudnik posamezno zahtevo vsebinsko že izpolnjuje, zato bi naknadna dopolnitev ponudbe z navedbo izvajalcev tekoče kontrole kakovosti predstavljala vsebinsko spremembo (dopolnitev) ponudbe, ki je glede na določilo 78. člena ZJN-2 nedopustna.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročniku v okviru izločitvenega razloga, da v ponudbi ni naveden izvajalec tekoče kontrole kakovosti ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2 in posledično mu tudi ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z 80. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija je v okviru revizijske navedbe, ki se nanaša na izvajalca tekoče kontrole kakovosti ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določili ZJN-2, zato se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno presojo ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno popolnost vlagateljeve ponudbe, saj njihova morebitna utemeljenost ne more več vplivati na dejstvo, da glede na obravnavano revizijsko navedbo ni mogoče ugotoviti naročnikove kršitve določil ZJN-2.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročniku v okviru revizijske navedbe, ki se nanaša na dopolnitev vlagateljeve ponudbe s seznamom izvajalcev tekoče kontrole kakovosti, ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z določili ZJN-2, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 28.12.2011








Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- C & G d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana
- GH Holding d.d., Tivolska cesta 30, Ljubljana
- Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana