018-393/2011 Splošna bolnišnica Murska Sobota

Številka: 018-393/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembo; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Operacijski blok in ambulanta na očesnem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper naročnika Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbinjaka 6, Murska Sobota, (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23.12.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 17.11.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.06.2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 6436/2011 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2011/S 113-186438, objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu.

Dne 20.10.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-13/2011, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika MEDICO ENGIEERING d.o.o., Prevale 2, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik navedel, da je ponudba vlagatelja zaradi neustreznega referenčnega potrdila, računske napake, katere odprava je nedopustna, neustrezne svetilke, vozička in anestezijskega vozička, ki ne ustrezajo tehničnim zahtevam, nepopolna.

Vlagatelj je dne 07.11.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje popolnost svoje ponudbe in nepopolnost izbrane ponudbe. Vlagatelj navaja, da je referenčno potrdilo sicer podal na drugem obrazcu, vendar gre iz vsebine razbrati, da le-ta ustreza vsebini obrazca OBR 8a in predstavlja kvečjemu formalno nepopolnost ponudbe, ne pa razlog za izločitev. Glede napačno navedene cene na enoto pri anestezijskem aparatu vlagatelj navaja, da naročnik ni predvidel vrstice v popisih, zato so jo morali ponudniki izdelati sami, kar je povzročilo računsko napako pri vnosu formule za skupno vrednost omenjene postavke. Vlagatelj poudarja, da je cena na enoto pravilna in se je pri skupnem izračunu za ceno na postavko zmotil v lastno škodo. Vlagatelj poudarja, da bi ga moral naročnik pozvati k odpravi računske napake, ki jo je odkril pri pregledu in ocenjevanju ponudbe.

Glede ponujene svetilke vlagatelj zatrjuje, da je ponudil komplet za dve luči, kjer je komplet predstavlja luč, drug komplet pa satelit. Glede neustreznosti dimenzije vozička, vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal okvirne mere (cca.) in ni zapisal, kolikšno odstopanje dopušča, zato je ponujen voziček ustrezen. Tudi za anestezijski voziček je vlagatelj v ponudbi navedel, da ponuja voziček proizvajalca I., katerega prospekt je naveden na memorandumu proizvajalca K.
Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj je neustrezna (prekratka) veljavnost garancije za resnost ponudbe. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je postopal v nasprotju z 22. členom ZJN-2, ko ni dovolil kopiranja/prepisa izbrane ponudbe na vpogledu.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 20.10.2011 in priglaša povračilo revizijskih stroškov.


Izbrani ponudnik je na temelju 27. člena ZPVPJN pri naročniku pravočasno podal izjasnitev glede navedb vlagatelja zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik je dne 8.11.2011 vložil vlogo, v kateri navaja, da je vlagatelju na vpogledu v izbrano ponudbo bil omogočen vpogled v celotno ponudbo (kljub oznaki zaupno), ni pa mu bilo omogočeno kopiranje in prepisovanje vsebine ponudbe, v delu, kjer je bila označena kot poslovna skrivnost, za ostale dele ponudbe pa vlagatelj kopiranja ni zahteval. Glede veljavnosti bančne garancije pa izbrani ponudnik navaja, da ga je naročnik z dopisom, z dne 17.11.2011 pozval na razjasnitev ponudbe glede opcije ponudbe in veljavnosti bančne garancije. Izbrani ponudnik je naročniku posredoval pojasnilo, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji, vendar vlagatelj v spisovno dokumentacijo ni želel vpogledati.

Naročnik je dne 14.11.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in je posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo revizijskih stroškov. V zvezi s predloženo referenco naročnik navaja, da je vlagatelj priložil referenco na obrazcu Splošne bolnišnice Celje, vsebina reference pa se glasi na odgovornega vodjo del in ne na dobavitelja, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zato ni mogoča odprava formalne nepopolnosti ponudbe. Naročnik navaja, da sta pri postavki anestezijski aparat cena na enoto in skupna cena različni, odprava računske napake pa v tem primeru ni mogoča, saj 78. člen ZJN-2 prepoveduje spremembo cene na enoto in bi se v primeru, da bi veljala podana cena na enoto spremenila skupna vrednost ponudbe, ki je merilo. Naročnik še navaja, da je vlagatelj ponudil zgolj eno svetilko in prospektne dokumentacije pa ni razvidno, ali ima pridobljen certifikat IEC 60601-1, EN60601-241. Ponujeni voziček je dimenzije 90 cm X 60 cm X 95 cm, zahtevana dimenzija pa je bila 60 cm X 45 cm X 60 cm, zato je voziček neustrezen.
V zvezi z anestezijskim vozičkom pa naročnik navaja, da je v ponudbi naveden voziček proizvajalca K., iz priloženega prospektnega materiala proizvajalca IG, ki sta po vedenju naročnika dve različni in neodvisni podjetji, zato naročnik ni mogel vedeti, kaj vlagatelj ponuja.
Naročnik zavrača navedbo vlagatelja o nepopolnosti izbrane ponudbe, saj je naročnik navedel, da mora opcija veljati najmanj 120 dni od odpiranja ponudb.
V zvezi s kopiranjem in prepisovanjem vsebine ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika naročnik navaja, da mu nihče ni onemogočal, da tega ni storil. Naročnik še navaja, da v delu, v katero je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo, čeprav je bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu označena kot poslovna skrivnost (tehnološki del ponudbe, ki jih je izbrani ponudnik sam pripravil, izdelal projekte in opise), ni dovolil kopiranja in prepisovanja.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu določilom 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama revizijskega postopka poteka spor o popolnosti vlagateljeve ponudbe.
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi ga moral naročnik na podlagi 78. člena ZJN-2 pozvati k odpravi računske napake, saj je pri zapisu skupne ponudbene cene prišlo do zmotnega zapisa zneska.

Naročnik je v B3) točki razpisne dokumentacije kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika določil : "Za izbor najugodnejšega ponudnika bo uporabljeno merilo "najnižja cena ponudbenega predračuna"
Način oblikovanja končne ponudbene cene je naročnik določil: "[â??] Navesti je treba tudi končno vrednost ponudbe, ki jo dobite tako, da cene pomnožite s količinami in tako dobljene vrednosti seštejete. "

Naročnik je v preračunu pripravil vrstico in za vsak artikel zahteval, da ponudniki navedejo naslednje podatke:

Zap.št. šifra Opis Kos Proizvajalec Tip Kat.št. Cena na enoto (brez DDV) Cena skupaj
(brez DDV) Stopnja DDV

Na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudil en (1) anestezijski aparat in je za "cena na enoto (brez DDV)" navedel znesek 40543,15 EUR, za "cena skupaj (brez DDV)" pa 42.677,00 EUR.

V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da bi ga moral na podlagi 78. člena ZJN-2 pozvati na odpravo računske napake.

Dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb in s tem tudi razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v določenih delih ponudbe se presoja z vidika 78. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami: v nadaljevanju: ZJN-2). Vendar ZJN-2 v zvezi z vprašanjem, kateri deli ponudbe se lahko dopolnjujejo in na kakšen način, razlikuje med različnimi ponudbenimi vsebinami. Določilo 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tako določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Že iz definicije formalno nepopolne ponudbe, ki jo je pod pogoji, določenimi v 78. členu ZJN-2, dopustno dopolnjevati, je torej razvidno, da ponudba v delu, ki se nanaša na merila, ne more biti formalno nepopolna oz. da je v teh delih ni dopustno dopolnjevati. Podrobneje je ravnanje s formalno nepopolno ponudbo določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Kateri so tisti deli, ki jih ni dopustno spreminjati, je pojasnjeno v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Iz citiranih določil ZJN-2 je torej razvidno, da ZJN-2 tiste dele ponudbe, ki se nanašajo na ponudbeno ceno, obravnava na poseben način, saj prepoveduje njihovo spreminjanje ali dopolnjevanje. Edina izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za to, da lahko sploh govorimo o dopustni spremembi ponudbene cene, je obstoj računske napake, o računski napaki pa lahko govorimo le v primeru napak pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju ipd. Tudi v tem delu pa ZJN-2 (ponovno) izrecno določa, da se ob morebitni odpravi računske napake količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj za "cena na enoto (brez DDV)" in "cena skupaj (brez DDV)" za artikel anestezijski aparat navedel dve različni ceni.

Uvodoma Državna revizijska komisija poudarja, da predstavljajo računsko napako tiste napake, ki so storjene pri računskih operacijah (napačen seštevek, zmnožek), ni pa mogoče med računsko napako umestiti različne vrednosti "cena na enoto (brez DDV)" in "cena skupaj (brez DDV)" pri enem artiklu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v končni skupni ponudbeni ceni upošteval vrednost določeno za "cena skupaj (brez DDV)". V konkretnem primeru bi morala biti "cena na enoto (brez DDV)" in "cena skupaj (brez DDV)", glede na dejstvo, da je ponujen samo en artikel, ista. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik glede na dikcijo 78. člena ZJN-2 vlagatelja ne sme pozvati na odpravo različnega zapisa ponudbene cene za anestezijski artikel (pri čemer velja dodati, da te nedoslednosti ni mogoče obravnavati kot računsko napako), saj predstavlja nedopustno spreminjanje cene na enoto. Ni mogoče niti slediti vlagateljevi navedbi, da je cena na enoto pravilna ("in smo se pri skupnem izračunu cene na postavko anestezijski aparat zmotili na našo škodo"), ter omogočiti spremembo "cena skupaj (brez DDV)", saj bi se z omogočanjem tovrstne spremembe ponudbene cene dopuščala špekulacija ponudnika s ponudbeno ceno za posamezni artikel. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj ponudbe ni pripravil z ustrezno skrbnostjo in pazljivostjo, dopustitev odprave tovrstne nedoslednosti v ponudbi vlagatelja pa določba 78. člena ZJN-2 ne dopušča.

Na podlagi ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročniku s tem, ko je ponudbo vlagatelja zaradi zgoraj ugotovljenih nedopustnih sprememb izločil iz nadaljnjega postopka, ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2, zaradi česar je potrebno s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrniti. Ob tem Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi revizijske očitke vlagatelja, da bi naročnik moral popraviti vlagateljevo "napako", oziroma vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2. Takšno ravnanje naročnika bi namreč bilo v nasprotju z 78. členom ZJN-2, saj bi po oceni Državne revizijske komisije takšna dovolitev spremembe ponudbene cene za artikel anestezijski aparat lahko predstavljala nedopustno dopolnjevanje ponudbe v okviru merila.

Ob upoštevanju ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom, s tem, ko je ponudbo vlagatelja, izločil iz postopka obravnavanega javnega naročila, ker "cena na enoto in cena skupaj" nista enaki pri postavki anestezijski aparat, zaradi česar je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

Državna revizijska komisija upoštevajoč predhodno zapisano ugotavlja, da bi bila dopolnitev ponudbe vlagatelja glede ponudbene cene anestezijskega aparata nedopustna. Posledično je potrebno zaključiti, da je ponudba vlagatelja, glede na določilo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, nepopolna ponudba. Ponudba vlagatelja je zaradi različne vrednosti anestezijskega aparata po "cena na enoto (brez DDV)" in "cena skupaj (brez DDV)" nepopolna ponudba, zato presoja ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno popolnost vlagateljeve ponudbe, ni potrebna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustrezne bančne garancije, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem postopku revizije ne zatrjuje, da bi šlo za istovrstne kršitve v ponudbi izbranega ponudnika ter, da bi jih bilo potrebno, zaradi upoštevanja načela enakopravnosti obravnavati. Namreč naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil iz razloga, ker bi bila bančna garancija za resnost ponudbe neustrezna, zato ob dejstvu, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe, Državna revizijska komisija zaključuje, da (celo v primeru, če bi se izkazalo za utemeljeno) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda v postopku oddaje javnega naročila. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaja vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

V zvezi s predlogom vlagatelja za ponovni vpogled v izbrano ponudbo tako, da bi podatke iz ponudbe lahko prepisoval ali kopiral Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj ni navedel nobenih razlogov oziroma dokazov, kako bi prepis ali kopiranje (delov) izbrane ponudbe lahko vplival na odločitev o oddaji ponudbe. Eden od namenov instituta vpogleda v ponudbeno in drugo dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila, kot je urejen v 22. členu ZJN-2, je seznanitev ponudnika z dejstvi, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj zgolj navaja, da "[â??] ni pa dovolil prepisovanja in kopiranja podatkov, ki so po 22. členu ZJN-2 javni (količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe)". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z ničemer ne pojasnjuje in izkazuje, da je bila zaradi odvzema pravice do kopiranja/prepisovanja delov izbrane ponudbe okrnjena pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva oziroma, da je naročnik pri obravnavi izbrane ponudbe in vlagateljeve ponudbe kršil pravila javnega naročanja v tistih delih ponudbe katere vlagatelj ni mogel prepisovati/kopirati. Državna revizijska komisija v okviru revizijske navedbe zaključuje, da domnevne kršitve, kot jih vlagatelj naročniku očita v zvezi s postopkom vpogleda, kot ga določa 22. člen ZJN-2 ne more terjati razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila, kot v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati postopanj v nasprotju z določili ZJN-2, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo revizijskih stroškov. Določilo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Povračilo potrebnih revizijskih stroškov se torej po določilu tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN veže na utemeljenost zahtevka za revizijo. Ker je bilo v predmetnem revizijskem postopku ugotovljeno, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, se posledično kot neutemeljena zavrne tudi zahteva vlagatelja po povračilu stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 23.12.2011




Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje
- Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbinjaka 6, Murska Sobota
- MEDICO ENGIEERING d.o.o., Prevale 2, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana