018-309/2011 Republika Slovenija, Služba Vlade RS za zakonodajo

Številka: 018-309/2011-28

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila BAFR d.o.o., Linhartova cesta 80, Ljubljana in VB - INFORMATIKA d.o.o., Bilje 100 B, Renče, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o, Trdinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAKONODAJO, Mestni trg 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.12.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Preostanek založenega zneska za izdelavo strokovnega mnenja v višini 40,00 EUR se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.04.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 22.04.2011, pod številko objave JN 14314/2011.

Naročnik je dne 03.08.2011 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi ComTrade d.o.o., Litijska cesta 51, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 08.08.2011 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 19.08.2011, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 16.08.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba, skladno z merilom najnižja cena, uvrščena na prvo mesto ter zatrjuje, da jo je naročnik nezakonito izločil. Vlagatelj poudarja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz razloga, ker je napačno ocenil referenco informacijski sistem RPS.

Vlagatelj navaja, da se je informacijski sistem RPS začel razvijati konec leta 1998 in pojasnjuje, da pri njegovem razvoju že od začetka sodeluje F.B., in sicer kot eden izmed razvijalcev sistema. V vseh teh letih, zatrjuje vlagatelj, je F.B. razvil večino modulov celotnega sistema. Sprva je na projektu sodeloval kot študent na takratnem Centru Vlade RS za informatiko, potem preko pogodb o avtorskem delu na Centru Vlade RS za zakonodajo, Službi Vlade RS za zakonodajo in Službi Vlade RS za evropske zadeve. Od leta 2004 dalje je zaposlen pri družbi BAFR d.o.o., Ljubljana, hkrati pa je tudi njen lastnik. Navedena družba je nadaljevala z razvojem informacijskega sistema RPS in z družbo VB - Informatika d.o.o., Renče sodeluje na predmetnemu javnemu razpisu. Vlagatelj navaja, da so pogodbe, ki so v zvezi s to referenco navedene v ponudbi, le tiste pogodbe, ki jih je imela sklenjene družba BAFR d.o.o., Ljubljana s Službo Vlade RS za zakonodajo od junija 2006 dalje (v višini 182.047 EUR, kar pomeni, da je izpolnjen tudi kriterij, ki se nanaša na višino reference), obstajajo pa tudi pogodbe, ki so bile sklenjene od oktobra 2004 do maja 2006 v višini 56.612,67 EUR. Vlagatelj še zatrjuje, da dela, ki so bila opravljena od junija 2006 dalje, vključujejo vse tehnologije, ki se bodo uporabljale tudi pri razpisanemu projektu.

Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da projekt RPS ni bil narejen po specifikacijah J2EE. Vlagatelj poudarja, da je bil pri RPS postavljen sistem za pripravo izpisov s pomočjo JasperReports, pri čemer se bile uporabljene tehnologije in specifikacije J2EE. Vlagatelj še poudarja, da ima celoten sistem Forms (torej vse vnosne maske v RPS-u, ki jih uporablja naročnik) za gradnik J2EE. Za zagon maske se namreč uporablja Forms servlet, ki uporablja tehnologijo in specifikacijo J2EE.

Vlagatelj še navaja, da referenčni projekt Digitalna knjižnica omogoča iskanje po polnem besedilu gradiva z uporabo Apache Lucene full text iskalnika, ki ga bo vlagatelj uporabil tudi v tem projektu. Spletni portal DIKIC je razvit v PHP, kot iskalnik pa se je uporabil Apache Lucene, ki je odprtokodni projekt, v celoti razvit v Javi. Apache Lucene se lahko vključi v strežnik in deluje na podlagi J2EE specifikacij.

Vlagatelj zavrača tudi naročnikovo ugotovitev, da tehnični opisi delov sistema RPS ne pomenijo storitev, ki bi bile primerljive s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da tehnični opisi delov sistema RPS predstavljajo tehnično dokumentacijo za RPS. Vlagatelj se v ta namen sklicuje na Pogodbo o izdelavi tehničnega opisa delov sistema Register pravnih predpisov št. 15/09, ki jo je dne 15.06.2009 podpisal z naročnikom in poudarja, da ponujena cena vsebuje tudi izdelavo tehnične dokumentacije.

Vlagatelj še navaja, da projekti niso posamezna pogodba pač pa je projekt izgradnja informacijskega sistema RPS in navaja, da je projekt definiran s končnim ciljem, do katerega se lahko pride tudi z več pogodbami.

Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v izpodbijanem sklepu tudi zapisal, da niti nadgradnja vnosnih mask in statističnih izpisov v informacijskem sistemu RPS niti nadgradnja sistema RPS ne pomenijo storitev, ki bi bile primerljive z razpisano storitvijo. Vlagatelj navaja, da se je projekt izdeloval po delih, zato so bile maske enkrat kreirane in nato še nadgrajene ter da enako velja tudi za statistične izpise in za celotno nadgradnjo sistema RPS.

Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da storitve tekočega vzdrževanja ne pomenijo storitev, ki so primerljive s predmetnim javnim naročilom. Kot zatrjuje vlagatelj, je bilo referenčno delo izvedeno na podlagi naročil takratnih naročnikov, v okviru naročil pa je bila izvedena nadgradnja sistema, med drugim vzpostavitev povezave z DZ-jem, UL-jem, kreiranje procedur za izdelavo podatkov za XML za potrebe spletišča PIS, svetovanje pri vzpostavljanju spletišča PIS itd.

Vlagatelj je dne 23.08.2011 (po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika) zahtevek za revizijo dopolnil. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik kot referenco ponudil projekt (Izgradnja, implementacija in vzdrževanje programske opreme za izvajanje ukrepov programske opreme za izvajanje ukrepov kmetijske politike v obdobje 2007-2013), ki je bil izdelan za Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je prav tako sestavljen iz najmanj dveh pogodb (prva pogodba se nanaša na izgradnjo, implementacijo in vzdrževanje programske opreme, druga pogodba oziroma pogodbe pa na nadgradnjo).

Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik ponudil tudi referenčni projekt, ki ga je izdelal za naročnika Vrhovno sodišče RS (Razvoj ter vzdrževanje sistema za elektronsko vlaganje). Naveden projekt ne dosega zahtevane vrednosti, saj bi morala znašati vsaj 260.000,00 EUR brez DDV. Iz tega sledi, zatrjuje vlagatelj, da so znotraj te reference upoštevane še druge pogodbe, saj je izbrani ponudnik zapisal, da znaša vrednost tega projekta 380.000,00 EUR.

V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da referenca v delu, ki se nanaša na nadgradnjo vnosnih mask in statističnih izpisov ter na nadgradnjo ni primerljiva s predmetom javnega naročila, vlagatelj navaja, da je naročnik v zvezi s tem sprejel podobne reference izbranega ponudnika.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik kot ustrezno sprejel tudi referenco izbranega ponudnika, ki se nanaša na vzdrževanje in nadgradnjo sistema za elektronsko davčno poslovanje, čeprav že iz opisa izhaja, da se nanaša zgolj na vzdrževanje in nadgradnjo.

Vlagatelj navaja, da je naročnik pri njegovi referenci ugotovil, da tehnični deli opisov sistema RPS ne pomenijo storitev, ki bi bile primerljive s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v zvezi s tem sprejel referenco izbranega ponudnika (Izgradnja, implementacija in vzdrževanje programske opreme za izvajanje ukrepov programske opreme za izvajanje ukrepov kmetijske politike v obdobje 2007-2013), ki je ravno tako predvidela, da se bo izdelava tehnične dokumentacije izvedla v okviru projekta.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik sprejel najmanj tri reference izbranega ponudnika, ki imajo podobne pomanjkljivosti kot njegova. Vlagatelj še pojasnjuje, da se ni opredeljeval do referenc izbranega ponudnika, temveč so bile uporabljene le kot dokaz, da je bil obravnavan diskriminatorno in neenakopravno.

Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (povrnitev vplačane takse v višini 3.127,20 EUR, 1.400,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve ter 20 % DDV).

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 01.09.2010, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj navedel štiri reference in da le glede reference RPS zatrjuje, da izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, glede reference DIKIC pa navaja le dva stavka. Ker je naročnik zahteval vsaj tri različne reference in vlagatelju zavrnil vse štiri referenčne projekte, zatrjuje izbrani ponudnik, vlagatelj nima aktivne legitimacije. Kot zatrjuje izbrani ponudnik, vlagatelj z revizijskim zahtevkom ne more uspeti, saj svoje ponudbe ne brani v celoti.

Izbrani ponudnik ugotavlja, da je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je na posameznih fazah projekta sodelovala in imela zanj sklenjene pogodbe oseba F.B. Izbrani ponudnik zatrjuje, da naročnik fizično osebo F.B. zmotno enači z družbo BAFR d.o.o., Ljubljana, saj je zahteval zaključen projekt, kar pomeni dejansko rezultat poslovnega, strokovnega in organizacijskega znanja ter izkušenj ponudnika. Navedeno pomeni, da se reference posameznih delavcev razlikujejo od referenc ponudnika - medtem ko ima delavec lahko strokovne reference, ima ponudnik poslovne in organizacijske reference ter izkušnje.

Izbrani ponudnik navaja, da RPS sicer uporablja tehnologijo J2EE, vendar predstavlja izredno majhen del celotnega projekta. Pri tem gre le za dve datoteki, ki v delu uporabljata tehnologijo J2EE, vse ostale datoteke pa s to tehnologijo niso narejene. Tudi ti dve datoteki pa uporabljata že obstoječe rešitve, katere vlagatelj ni razvil sam, pač pa je v zvezi s tem uporabil že izdelano open source rešitev JasperReports. Izbrani ponudnik še poudarja, da izraz zagon maske, za kar vlagatelj navaja, da je pri tem uporabil tehnologijo J2EE, pomeni zgolj delček procesa. Trditev, da ta majhen delček predstavlja uporabo tehnologije J2EE, z upoštevanjem, da predmet javnega naročila predstavlja izgradnjo kompleksnega sistema PIS, pa ne dokazuje, da je vlagatelj sposoben realizirati sistem PIS v tehnologiji J2EE.

Izbrani ponudnik še navaja, da del, ki so bila opravljena v okviru sporne reference ne gre šteti za enovit projekt, v okviru katerega so bile izvedene storitve, ki so po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu del primerljive s predmetnim javnim naročilom.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da gre pri vseh njegovih referencah za celovite in zaključene projekte, v okviru katerih so bile izvedene storitve, ki so po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu primerljive s predmetnim javnim naročilom.

Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (sklep št. 382-1/2010, z dne 13.09.2011). Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik izkazati vsaj en zaključen projekt, pri katerem je uporabil tehnologijo in standarde, ki jih je navedel v idejnem konceptu rešitve za predmetno javno naročilo. Poleg tega je zapisal, da se kot referenca upoštevajo storitve, ki so po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu primerljive s predmetom javnega naročila in zahteval, da so reference izkazane vsaj v višini vrednosti ponudbe.

Kot ugotavlja naročnik, je vlagatelj pri referenci RPS navedel več različnih pogodb v skupni vrednosti 182.047,00 EUR brez DDV. Naročnik zatrjuje, da so bile pogodbe, ki jih vlagatelj navaja kot en referenčni projekt, sklenjene za izpolnitev posamičnih, po obsegu manjših in vsebinsko zaokroženih nalog, ki so bile odraz potreb ministrstev in vladnih služb. Sporadičnost nastajanja potreb in posledično parcialno naročanje sta botrovala dejstvu, da izvajalci (tudi vlagatelj) niso uporabili veščin, ki so potrebne za načrtovanje in razvoj celovitega informacijskega sistema. Navedeno kaže na to, da v zvezi z bazo RPS ni šlo za izgradnjo celovitega informacijskega sistema. Baza RPS tudi ni bila vnaprej načrtovana s točno določenimi cilji, niti njenega razvoja ni usmerjala vnaprej predvidena časovnica in finančni načrt. Zato pogodb, ki jih je vlagatelj navedel kot referenčni projekt, ni mogoče šteti kot faze zaključenega celovitega projekta, s katerim bi lahko dokazoval, da je opravil storitve, ki so po vsebini, vrednosti in zahtevnosti del primerljive z razpisanim javnim naročilom. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da je bil sporen projekt izveden po posameznih fazah in pogodbah in poudarja, da bi moral v tem primeru obstajati vzpostavitveni dokument projekta in ustrezna projektna dokumentacija.

Naročnik zatrjuje, da je bila pogodba št. 15/09 sklenjena zato, da bi lahko novo zaposleni informatik na podlagi tehničnega popisa vseh komponent baze RPS nadaljeval s poseganjem v obstoječe informacijske rešitve in prevzel njihovo vzdrževanje, s čimer bi naročnik nadomestil svojo odvisnost od zunanjih sodelavcev. Naročnik navaja, da je iz razloga, ker informatik ni imel pravega vpogleda v ozadje sklopa modulov, ki sestavljajo bazo RPS, saj celovita tehnična in vsebinska dokumentacija ni obstajala, z vlagateljem sklenil pogodbo. Da je naročnik izbral vlagatelja, temelji na dejstvu, da je vlagatelj pretekla leta skrbel za tekoče vzdrževanje baz RPS in izvajal posamične prilagoditve in popravke, zaradi česar je bil seznanjen s tehničnimi rešitvami.

Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da so pogodbe o storitvah tekočega vzdrževanja zgolj formalno nosile takšen naziv. Navedeno, zatrjuje naročnik, izhaja iz predloženih pogodb in iz pripadajočih poročil o opravljenem delu, iz katerih izhaja, da so se pri tem opravljale vzdrževalne naloge ter manjše prilagoditve in popravki na posameznih delih baze RPS.

Naročnik navaja, da baze RPS ni mogoče šteti kot produkt enega projekta. Kot zatrjuje naročnik, so navedbe, ki se nanašajo na opravljanje storitev v obdobju pred junijem 2006 nerelevantne, saj segajo v čas, ki z zahtevami iz razpisne dokumentacije nimajo nobene zveze. Naročnik zatrjuje, da so vlagateljeve navedbe o tem, da je potrebno bazo RPS obravnavati kot večji projekt neustrezne, saj se je baza razvijala sporadično in ob upoštevanju vsakokratnih potreb resornih organov, brez vnaprej definiranega idejnega koncepta in brez opredelitve faz načrtovanja in razvoja informacijskih rešitev. Naročnik poudarja, da so vlagateljeve navedbe nekorektne, v kolikor z njimi uveljavlja večinsko avtorstvo nad RPS, saj so bili v razvijanje njenih komponent vključeni tako zaposleni v državni upravi kot tudi številni zunanji izvajalci.

Naročnik zatrjuje, da vlagatelj z nobeno izmed predloženih referenc ni izkazal, da bi bil kateri izmed v ponudbi navedenih projektov narejen v tehnologiji J2EE, torej niti baza RPS niti aplikacija DIKIC. Kot zatrjuje naročnik, vlagateljevega sklicevanja na izpise, ki se izvajajo s pomočjo JasperReports, kot na del baze RPS, ni relevantno, ker storitev, ki jih je vlagatelj opravil v povezavo z bazo RPS ni mogoče šteti kot enovit projekt. Tudi v primeru, če bi naročnik vlagateljeve storitve priznal kot enovit projekt, zgolj uporabe Oracle Forms in JasperReports, na katera se sklicuje vlagatelj, ni mogoče šteti kot izpolnjevanje sporne zahteve. Kot pojasnjuje naročnik, je J2EE okolje, ki je namenjeno razvoju, izgradnji in postavitvi spletnih eterprise aplikacij. Programski jezik tega okolja je Java. Oracle je na ogrodju J2EE izgradil tehnologijo Oracle Forms, ki omogoča hiter razvoj v jezikih, ki se samega J2EE okolja (oziroma jezika Java) ne tičejo. Da pa v tehnologiji Oracle Forms izdelan programski modul teče, potrebuje modul, ki je dejansko napisan v J2EE tehnologiji. Navezava Oracle Forms tehnologije z J2EE okoljem je torej na ravni obratovanja strežnika in se ne tiče programiranja oziroma razvoja modulov. Naročnik poudarja, da je zahteval obvladovanje J2EE okolja, saj to tehnologijo podpira ciljna strežniška struktura na Ministrstvu za javno upravo, kamor se mora umestiti portal PIS. Zahteva naročnika torej je, da ponudnik obvlada tehnologijo J2EE z vidika razvoja in izgradnje informacijskih sistemov. Programiranje v Oracle Forms, ki uporabe oziroma poznavanje samih J2EE aplikacijskih vmesnikov ne zahteva, kljub temu, da tehnologija Oracle Forms za svoje delovanje potrebuje modul iz J2EE okolja, torej ne more biti ustrezna referenca za J2EE tehnologijo.

V zvezi z referenčnim projektom DIKIC, pri katerem naj bi bil uporabljen iskalnik Apache Lucene, naročnik navaja, da iz zaključnega poročila referenčnega projekta izhaja, da omenjeni iskalnik v okviru projekta ni bil implementiran. Četudi bi bil implementiran, to za izpolnitev zahteve ne bi zadostovalo. Apache Luciene je namreč odprtokodna implementacija visokozmogljivega in polno opremljenega iskalnika, ki je na voljo pod odprto licenco Apache Software License. Navedba vlagatelja, da se ta tehnologija lahko vključi v strežnik in deluje na podlagi J2EE specifikacij tako ne dokazuje, da vlagatelj obvlada tehnologijo J2EE, v smislu programiranja oziroma razvoja modulov, kar je osnovna zahteva naročnika.

Naročnik pojasnjuje, da pri presoji projektov ni bilo ključno vprašanje, ali je bil projekt razdeljen na več faz (pogodb), temveč ali gre za celovit projekt, ki je po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu primerljiv s projektom, ki je predmet javnega naročila.

Naročnik navaja, da je bila za Izgradnjo, implementacijo in vzdrževanjem programske opreme za izvajanje kmetijske politike v obdobju 2007 - 2013 sklenjena le ena pogodba v vrednosti 526.813,97 EUR z DDV.

Naročnik še pojasnjuje, da gre pri projektu Razvoj ter vzdrževanje sistema za elektronsko vlaganje, ki ga je potrdilo Vrhovno sodišče RS, za celovit in zaključen projekt, ki je glede na zahtevnost, vsebino in obseg del primerljiv z razpisanim projektom.

Naročnik še navaja, da se niti pri vlagatelju niti pri izbranem ponudniku ni zadovoljil zgolj z naslovi referenc, ampak je preverjal vsebino, obseg in vrednost del. Predpostavka vlagatelja, da so bile njegove pogodbe zavrnjene, ker so imele v naslovu vzdrževanje, je tako nepravilna.

Naročnik še pojasnjuje, da reference Vzdrževanje in nadgradnja sistema za elektronsko davčno poslovanje ni preverjal, saj je izbrani ponudnik že s preostalimi tremi referencami izkazal, da izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je z dopisom št. 382-1/2010, z dne 15.09.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 19.09.2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da naročnik reference RPS ne obravnava kot projekt pač pa kot skupek medsebojno nepovezanih nalog. Vlagatelj zatrjuje, da je v finančnih načrtih in zaključnih računih proračuna RS jasno definirana postavka za projekt 4277 - projekt IDC. Vlagatelj poudarja, da je RPS izšel iz projekta IDC, ki je bil vzpostavljen s sklepom Vlade RS (51. seja, 26. februar 1998, sklep št. 1 k točki 14C). Vlagatelj zatrjuje, da korelacijo med IDC in RPS opisuje obrazložitev finančnega načrta za leto 2007 in zatrjuje, da četudi se RPS obravnava širše oziroma znotraj večjega projekta IDC, je to še vedno projekt, v katerem je vlagatelj opravil delo v višini vrednosti, kot izhaja iz njegove ponudbe.

Vlagatelj navaja, da je naročnik informacijski sistem RPS oklestil v storitve tekočega vzdrževanja in lajšanja vsakodnevnega dela uporabnikov. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v finančnem načrtu za leto 2007 sistem RPS utemeljeval drugače. Naročnik je zapisal, da je baza RPS glavni vir podatkov in elektronsko orodje za izvedbo postopka notifikacije in je zato njegova služba dolžna zagotavljati njeno vzdrževanje ter skrbeti za nadaljnji razvoj ter prilagajanje zahtevam nacionalnega zakonodajnega procesa in zahtevam EU na področju notifikacije. Vzdrževanje pa predstavlja skrb za vnos podatkov, ki so potrebni za pripravo izjav o prenosu in za izvedbo postopka notifikacije ter nadzor nad kvaliteto vnesenih podatkov in tehnično vzdrževanje baze. Razvoj obsega optimizacijo že uvedenih funkcij baze z ustrezno tehnično nadgradnjo sistema, na drugi strani pa uvedbo novih funkcij baze, ki zagotavljajo hitrejšo in ustreznejšo izvedbo obstoječih nalog službe ter razvoj funkcij in orodij za izvajanje novih nalog. Vlagatelj poudarja, da so imele vse aktivnosti pri RPS za osrednjo točko enotni informacijski sistem RPS in navaja, da je večino informacijskega sistema razvila oseba F.B Vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da je naročnik za izvedbo tehničnega opisa delov sistema RPS izbral njega, saj je v večinski meri razvil informacijski sistem RPS.

Vlagatelj ugotavlja, da se zdi naročniku sporno, da celoten RPS ni razvit v tehnologiji J2EE. Vlagatelj poudarja, da takšna zahteva ni bila postavljena in da je bilo potrebno v referenčnem projektu to tehnologijo le uporabiti. Vlagatelj zatrjuje, da je to zahtevo izpolnil z JasperReports in OracleForms in da je bil v primeru JasperReports dejansko razvit javanski modul po specifikaciji J2EE in se lahko izvaja na različnih aplikacijskih strežnikih (Jboss, Oracle Application, Server â??) - torej na arhitekturi, ki jo zahteva naročnik. Vlagatelj v zvezi s tem še zatrjuje, da četudi bi šlo pri delih zgolj za vzdrževanje, ki bi vključevalo razvoj enega samega preprostega J2EE modula, bi to že izpolnjevalo zahtevani pogoj.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik v zvezi s projektom izbranega ponudnika, ki se nanaša na izgradnjo, implementacijo in vzdrževanjem programske opreme za izvajanje kmetijske politike v obdobju 2007 - 2013 v Sloveniji zapisal, da obstaja le ena pogodba. Vlagatelj navaja, da sicer ni imel možnosti vpogledati v pogodbo, ker pa iz naslova sklepa, da se vzdrževalna dela po tej pogodbi nanašajo na obdobje po datumu, ki je opredeljen v razpisni dokumentaciji (najverjetneje po letu 2013), je projekt, ki je definiran le z eno pogodbo, pri katerem je vzdrževanje nedeljiv del celote, nezaključen.

Izbrani ponudnik je dne 21.09.2011, 28.09.2011 in 06.10.2011 od Državne revizijske komisije zahteval vlogo, s katero se je vlagatelj opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku zahtevan dokument posredovala dne 11.10.2011.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi, skladno s prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN, za strokovno mnenje zaprosila strokovnjakinjo Anico Bratanič Grandovec, CISA (Certified information system auditor), preizkušena revizorka informacijskih sistemov, preizkušena državna revizorka, preizkušena državna notranja revizorka (v nadaljevanju: strokovnjakinja). Državna revizijska komisija je strokovnjakinjo imenovala s sklepom št. 018-309/2011-9, z dne 26.10.2011. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija od vlagatelja zahtevala, da v roku treh dni od prejema sklepa založi predujem za izvedbo dokaza, in sicer v višini 1.000,00 EUR (drugi odstavek 36. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je zahtevan znesek nakazal dne 02.11.2011 in dne 03.11.2011 predložil potrdilo (polovico zahtevanega zneska je nakazala družba BAFR d.o.o., Ljubljana, polovico pa družba VB - INFORMATIKA d.o.o., Renče).

Dne 07.11.2011 je Državna revizijska komisija prejela vlogo izbranega ponudnika (Zahteva za izločitev izdelovalke strokovnega mnenja v zadevi 018-309/2011). V podani vlogi izbrani ponudnik izraža nestrinjanje z določitvijo strokovnjakinje. Izbrani ponudnik zato predlaga, da se za izdelavo mnenja v prvi vrsti imenuje sodno zapriseženega strokovnjaka ali neodvisnega strokovnjaka, ki ne bo neposredno ali posredno v kakršnemkoli sedanjem ali preteklem razmerju s katerimkoli od strank revizijskega postopka ali s katerimkoli članom senata Državne revizijske komisije.

Če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnegakoli dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, lahko Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN, na podlagi naročnikove, vlagateljeve ali lastne pobude odredi pridobitev strokovnega mnenja ali v revizijski postopek vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence. Določilo prvega odstavka 36. člena ZPVPJN torej omogoča Državni revizijski komisiji, da v revizijski postopek vključi bodisi neodvisne strokovnjake bodisi izvedence. Medtem ko izvajanje dokazov z izvedencem ureja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPP), je možnost pridobitve strokovnega mnenja institut revizijskega postopka, ki ga predvideva ZPVPJN. Pridobitev strokovnega mnenja ter vključitev bodisi neodvisnih strokovnjakov bodisi izvedencev je torej možnost, ki jo ZPVPJN izrecno podeljuje Državni revizijski komisiji, ne da bi bila ta pri njegovi pridobitvi vezana na dokazne predloge strank (ali celo na dokazne predloge izbranega ponudnika, ki v revizijskem postopku nima položaja stranke) oziroma na druga določila ZPP, ki se nanašajo na izvajanje dokazov v pravdnem postopku. Ne glede na določilo prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, ki določa, da se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, se namreč revizijski postopek vodi primarno na podlagi določb ZPVPJN. Revizijski postopek ni civilni pravdni postopek in zaradi njegove specifičnosti pravila pravdnega postopka niso vedno neposredno uporabljiva. Strokovno mnenje Državna revizijska komisija pridobi, kadar oceni, da v zvezi s presojo utemeljenosti posameznih revizijskih navedb potrebuje strokovno pomoč, in sicer ne v smislu dokazovanja navedb strank, temveč v smislu pojasnitve posameznih strokovnih vprašanj, ki se postavijo ob presoji utemeljenosti revizijskih navedb. Državna revizijska komisija ocenjuje, da imenovana strokovnjakinja ima strokovno znanje, ki je potrebno za presojo utemeljenosti revizijskih navedb v predmetnem revizijskem postopku, njeno mnenje pa po presoji Državne revizijske komisije predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo. Poleg tega je izbrani ponudnik v vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 02.12.2011, zapisal, da se s prejetim strokovnim mnenjem strinja.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 08.11.2011 in ga še istega dne posredovala naročniku vlagatelju in izbranemu ponudniku. Na prejeto strokovno mnenje je vlagatelj dne 18.11.2011 Državni revizijski komisiji posredoval dokument Podaja pripomb na strokovno mnenje, v katerem je izrazil svoje nestrinjanje s strokovnim mnenjem. Državna revizijska komisije je vlagateljeve pripombe še istega dne posredovala strokovnjakinji in jo zaprosila, naj se do vlagateljevih pripomb opredeli in po potrebi svoje mnenje dopolni. Strokovnjakinja se je do vlagateljevim pripomb opredelila z dokumentom Strokovno mnenje - dopolnitev, z dne 09.12.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.12.2011. Državna revizijska komisija je dopolnitev strokovnega mnenja še istega dne posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku.

Naročnik je dne 12.12.2011 Državni revizijski komisiji posredoval dopis, s katerim jo je zaprosil, naj pospeši obravnavo predmetne revizijske zadeve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju prejetega strokovnega mnenja, je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je vlagateljeva ponudba pravilna in (posledično) popolna v smislu 19. in 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) oziroma ali izpolnjuje referenčne zahteve, ki jih je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik. Naročnik zatrjuje, da vlagatelj (vseh) referenčnih zahtev ni izpolnil, saj predloženi referenčni projekti ne izpolnjujejo pogoja po uporabi J2EE tehnologije, poleg tega pa enega izmed ponujenih referenčnih projektov (informacijski sistem RPS) ni mogoče šteti za zaključen in celovit projekt. Nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da je referenčni pogoj izpolnil, oziroma navaja, da sta bili tehnologija in specifikacija J2EE uporabljeni pri dveh ponujenih referenčnih projektih (to je pri informacijskem sistemu RPS in pri referenčnem projektu Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo - DIKIC) ter navaja, da gre pri informacijskem sistemu RPS za projekt, ki je bi izveden po posameznih fazah in pogodbah, ki so vsebinsko in smiselno povezane, kar pomeni, da ga ni mogoče obravnavati drugače kot celoto. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik kot ustrezne sprejel tri reference izbranega ponudnika, ki imajo podobne pomanjkljivosti kot njegova referenca informacijski sistem RPS.

Spor med vlagateljem in naročnikom je potrebno presojati ob upoštevanju prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik izločiti iz postopka. Nasprotno velja za ponudbo, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti); naročnik takšne ponudbe ne sme obravnavati kot nepravilne, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je v točki E.2 (Reference - Obrazci št. 6c, 6d in 6e) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal:

"Ponudnik mora navesti vsaj tri (3) reference, to je najpomembnejše reference v zadnjih petih (5) letih, šteto od datuma objave javnega naročila nazaj (Obrazec št. 6 c).

Kot ustrezne reference bo naročnik priznal samo naslednje:

- vsaj en (1) zaključen projekt s področja izdelave spletnih aplikacij (portalov), ki vključuje razvoj oziroma inkorporacijo zmogljivih in hitrih iskalnikov;
- vsaj en (1) zaključen integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev;
- vsaj en (1) zaključen projekt, pri katerem je ponudnik uporabil tehnologijo in standarde, ki jih je navedel v idejnem konceptu rešitve za predmetno naročilo.

Ti projekti morajo biti vsaj v vrednosti ponudbe iz tega postopka oddaje javnega naročila. Potrdila, iz katerih izhajajo naročnik, vrsta, vrednost, datum zaključka in delež ponudnika pri posameznem projektu, mora izbrani ponudnik priložiti k ponudbi z vsemi zahtevanimi obrazci. Če je ponudnik pri posameznem projektu sodeloval skupaj z drugimi partnerji, se za vrednost upošteva njegov delež opravljenega dela pri tem projektu.

Naročnik bo upošteval izključno zaključena dela po pogodbi v navedenem obdobju.

Ponudnik mora pri izkazovanju referenc opisati posamezno referenco (Obrazec št. 6 d) in pridobiti potrditev reference s strani naročnika (Obrazec št. 6 e)."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo v zvezi s tem predložil tudi tri obrazce, in sicer Obrazec št. 6 c (Seznam vsaj treh referenc v zadnjih petih letih), Obrazec št. 6 d (Opis posamične reference) in Obrazec št. 6 e (Potrdilo naročnika).

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, dne 07.08.2011, na vprašanje enega izmed ponudnikov ("Ali lahko ponudnik predloži namesto Obrazca št. 6 e kopijo pogodbe, projektno dokumentacijo o projektu in izpisek iz internetne strani, kjer je razvidno, da gre za zaključen projekt"") objavil naslednji odgovor:

"V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti najpomembnejše dobave blaga ali opravljene storitve izkažejo na več načinov, med drugim v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, v obliki pogodbe oziroma z računom. Bistvo izkazovanja usposobljenosti ponudnika je v tem, da ponudnik izkaže, da je storitve oziroma projekte, ki so relevantni za predmetno javno naročilo, že uspešno opravil. Dokazno breme izkazovanja opravljenih del oziroma dobav blaga, skupaj z navedbo zneskov, datumov in javnih ali zasebnih naročnikov, je torej na ponudniku".

Naročnik je v 5. točko Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Idejni koncept predvidene rešitve) med drugim tudi zapisal, da se morajo tehnologije in standardi, ki so navedeni v idejnem konceptu rešitve, ujemati s predloženimi referencami.

V Obrazcu št. 6c (Seznam vsaj treh referenc v zadnjih petih letih) pa je opozoril ponudnike, da naj v obrazec "navedejo reference za primerljive storitve" in pojasnil, "da se kot primerljiva storitev šteje tista storitev, ki je primerljiva po vsebini, zahtevnosti in obsegu del".

Iz citiranih delov razpisne dokumentacije izhaja, da morajo ponudniki navesti (vsaj) tri referenčne projekte. Referenčni projekti se morajo nanašati na obdobje zadnjih petih let (šteto od datuma objave javnega naročila) in morajo biti izkazani (vsaj) v vrednosti dane ponudbe. Vsi trije referenčni projekti morajo biti zaključeni in primerljivi razpisanemu projektu. Poleg tega je naročnik pri vsakem izmed treh referenčnih projektov postavil še specifično zahtevo, in sicer je moral eden izmed njih vključevati razvoj oziroma inkorporacijo zmogljivih in hitrih iskalnikov, drugi je moral biti integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev, pri tretjem pa je moral ponudnik izkazati, da je pri njem uporabil tiste tehnologije in standarde, ki jih je navedel v idejnem projektu za predmetno javno naročilo. Naročnik je (z dodatnim pojasnilom) dovolil ponudnikom, da lahko opravljene referenčne storitve izkažejo na več načinov - bodisi v obliki izjave, ki jo izda ali sopodpiše pristojni organ, s predloženo pogodbo ali z računom.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno iz razloga, ker naj ne bi bil noben izmed štirih referenčnih projektov, ki jih je vlagatelj navedel v ponudbi, narejen po specifikaciji J2EE, ki se v skladu z infrastrukturnimi tehnološkimi zahtevami zahtevajo za aplikacijski nivo portala PIS (3. stran Odločitve o oddaji javnega naročila št. 382-1/2010, z dne 03.08.2011). Med strankama sicer ni spora o tem, da mora biti projekt, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, ponujen v tehnologiji J2EE. Vlagatelj pa je v ponudbo oziroma v idejni projekt tudi zapisal, da ponuja portal, ki bo izveden v tehnologiji J2EE (Idejni koncept - od 27. do 47. strani vlagateljeve ponudbe).

Vlagatelj se z naročnikovo odločitvijo ne strinja in navaja, da so bile tehnologija in specifikacije J2EE uporabljeni tako pri referenčnem projektu RPS kot tudi pri referenčnem projektu Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo (DIKIC).

Državna revizijska komisija je na citirana določila razpisne dokumentacije opozorila tudi strokovnjakinjo (in ji odstopila tako celotno razpisno dokumentacijo kot tudi vlagateljevo ponudbo) ter ji zastavila vprašanje, ali katerakoli od obeh referenc (torej informacijski sistem RPS in projekt Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo - DIKIC) izpolnjuje naročnikovo zahtevo po uporabi tehnologije J2EE.

Državna revizijska komisija sprejema ugotovitve strokovnjakinje, ki jih je v zvezi z navedenim vprašanjem zapisala v svojem strokovnem mnenju. Mnenje strokovnjakinje je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. V postopku pridobljeno strokovno mnenje izčrpno pojasnjuje strokovna vprašanja, ki so se pojavila med presojo utemeljenosti vlagateljevih navedb, zato Državna revizijska komisija, tudi po proučitvi vlagateljevih pripomb meni, da predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo (vse navedeno velja tudi za ugotovitve strokovnjakinje, ki jih je zapisala pri presoji vprašanja, ali je mogoče informacijski sistem RPS šteti kot zaključen projekt).

Iz strokovnega mnenja izhaja, da nobena izmed dveh spornih referenc (niti informacijski sistem RPS niti projekt Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo - DIKIC) ne vključuje J2EE tehnologije, oziroma da delci procesa, ki jih v ta namen navaja vlagatelj, ne predstavljajo uporabo zahtevane J2EE tehnologije in posledično ne dokazujejo, da je vlagatelj razpisan projekt sposoben realizirati v tehnologiji J2EE.

Strokovnjakinja je zapisala, da naj bi bilo tehnološko okolje informacijskega sistema Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije nameščeno na obstoječo infrastrukturo v upravljanju Ministrstva za javno upravo. Za strego statičnih datotek je predviden odprtokodni strežnik Apache, za aplikacijski nivo pa je predvideno izvajalno okolje po specifikacijah J2EE. Sklop aplikacijskih modulov predvidenega sistema naj bi bil najprej postavljen na referenčno javansko strežniško izvajalno J2EE okolje, temelječe na odprtokodnem javanskem apikacijskem strežniku JBOSS verzije 5 ali več. To naj bi predstavljalo prvo kontrolno točko v prenosu implementacije, ki naj bi jo predstavljali uspešna namestitev in uspešna izvedba funkcionalnih testov na referenčnem okolju.

Strokovnjakinja je pojasnila, da J2EE sestavlja več členov, in sicer: Java Server Pages Standard Tag Library, Java Server Faces, Java server Pages in Java Servlet. Kot navaja strokovnjakinja, so servleti programska koda, ki odgovarja na zahtevke, običajno v http obliki ter razširjajo sposobnosti spletnih aplikacijskih strežnikov, saj omogočajo poljubne odgovore na zahtevke.

Strokovnjakinja je tudi pojasnila, da je informacijski sistem RPS razvit v Oracle Forms, za izpise pa uporablja Jasper Reports. Navedeno je odprtokodna programska knjižnica za pripravo izpisov, napisana v Javi, ki sama ne sodi med produkte J2EE. V zvezi z referenčnim projektom Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo (DIKIC), je strokovnjakinja navedla, da uporablja iskalnik Apache Lucene, ki je programska knjižnica, ki jo je sicer mogoče povezati v J2EE aplikacije, sama pa ne sodi med produkte J2EE.

Strokovnjakinja je nadalje ugotovila, da naročnik v specifikaciji zahteva referenčno rešitev, postavljeno v okolju JBOSS verzije 5 ali več, vlagatelj pa ponuja kot referenčna projekta spletno stran, ki teče na kombinaciji strežnika Apache s skriptnim jezikom PHP (navedeno velja za referenčni projekt Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo DIKIC) in spletno stran RPS, ki se izvaja na Oracle-Application-Server-10g. Strokovnjakinja ugotavlja, da Oracle sicer podpira izvajanje J2EE projektov preko vmesnika GlassFish, vendar njegova uporaba ni nikjer zatrjevana. Nasprotno, vlagatelj navaja uporabo rešitve Oracle Forms, ki ni del J2EE. Strokovnjakinja se pri navedenih ugotovitvah sklicuje na spletno stran http:77www.oracle.com/technetwork/developer-tools/forms/formsjavasod-088109.html.

Kot še pojasnjuje strokovnjakinja, Jasper Reports in Lucene, kot javanski knjižnici, predstavljata rešitvi na ključ (izdelava poročil ter iskalnika), katerih uporaba ne predstavlja reference za izvedbo kompleksnejšega projekta, temelječega na J2EE tehnologijah v JBOSS aplikacijskem strežniku.

Strokovnjakinja je ob upoštevanju vseh zapisanih pojasnil zaključila z ugotovitvijo, da nobena izmed spornih referenc (niti informacijski sistem RPS niti Digitalna knjižnica za izobraževanje na daljavo - DIKIC) ne izpolnjuje naročnikove zahteve po uporabi J2EE tehnologije.

Strokovnjakinja je po prejemu vlagateljevih pripomb še navedla, da se v razpisni dokumentaciji zahteva uporaba orodij, ki omogočajo izdelavo fizičnega modela za različne tipe relacijskih podatkovnih zbirk in pojasnila, da vlagatelj razen JDBC ne navaja uporabe katerihkoli ORM tehnologij in da v pripombah na strokovno mnenje celo izrecno prikazuje močno zapečeno izbiro Oracle podatkovne zbirke.

Strokovnjakinja je tudi poudarila, da vlagatelj zatrjuje, da uporablja J2EE tehnologijo samo za de minimis povezavo z orodjem Jasper Reports. Navedeno pa pomeni, da ni ponudil reference za portal, ki je izveden v tehnologiji J2EE.

Strokovnjakinja je še pojasnila, da je vlagatelj pri opisu idejnega načrta inkorporacije zmogljivega in hitrega iskalnika v nov informacijski sistem opisal, kako se bo znotraj svojega informacijskega sistema sam s seboj pogovarjal preko XML datotek. Če je bila ta rešitev smiselna v primeru DIKIC, saj je bil tam portal implementiran v PHP, ki za potrebe iskanja komunicira z iskalnikom, je tovrstna rešitev v javanskem okolju nepotrebna in kaže na nepoznavanje tehnologije. V primeru, da se rešitev, skladno s specifikacijo razvije v Javi, tako da bo tekla na javanskem strežniku, je komuniciranje z lastnim iskalnikom, napisanim v Javi preko XML datotek, odveč.

Glede vlagateljeve pripombe, s katero zatrjuje, da sta Java Server Pages Standard Tag Library in Java Server Faces del Java EE šele od verzije Java EE 5 in strogo gledano nista bila nikdar del J2EE 1X, strokovnjakinja pojasnjuje, da pripomba ni sklepčna. Kot zatrjuje strokovnjakinja, je v podanem strokovnem mnenju ugotavljala, ali so bile uporabljene katerekoli J2EE tehnologije in tako razširitev možnosti na vse tehnologije, ki so na voljo v zadnji verziji, ni vplivala na izdelavo strokovnega mnenja.

Strokovnjakinja je še pojasnila, da je ob upoštevanju vlagateljevih pripomb mogoče sklepati, da deli RPS vsebujejo določene klice na knjižnice, ki so del J2EE v zanemarljivem obsegu (JDBC klici ter prilagojena kopija kode iz navodil za uporabo Jasper Reports, ki omogoča minimalno integracijo s preostankom rešitve). Tovrstna uporaba, ugotavlja strokovnjakinja, pa iz vlagateljeve ponudbe ni razvidna.

Strokovnjakinja je pojasnila, da navedene rešitve ne predstavljajo referenc za tehnologije, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji za idejni koncept (izvedba portala v J2EE, uporaba orodij za delo s podatkovnimi bazami, kjer Oracle ni brezpogojno zapečen v samo kodo, integriran hitri iskalnik kot del sistema namesto zunanja rešitev, na katero se navezuje PHP). Strokovnjakinja je še zapisala, da navedene rešitve prav tako ne predstavljajo referenc za tehnologije, ki jih je vlagatelj navedel v idejnem konceptu rešitve za predmetno naročilo (vlagatelj je v idejnem konceptu zapisal, da bo portal izvedel v tehnologiji J2EE) in tako ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev iz tretje alineje drugega odstavka točke E 2 razpisne dokumentacije.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil tudi iz razloga, ker naj bi bil v okviru referenčnega projekta RPS združil več različnih pogodb. Kot je zapisal naročnik, so dela, ki so bila opravljena na podlagi teh pogodb sicer vezana na informacijski sistem RPS, ki v okviru predmetnega javnega naročila predstavljajo najpomembnejšo bazo, ki bo predmet integracije v razpisan Pravno-informacijski sistem republike Slovenije. Teh del pa po mnenju naročnika ni mogoče šteti kot en celovit in zaključen projekt, v okviru katerega so bile izvedene storitve, ki so po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu del primerljive s predmetnim javnim naročilom (3. stran Odločitve o oddaji javnega naročila št. 382-1/2010, z dne 03.08.2011).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je posamezen projekt definiran s končnim ciljem do katerega se lahko pride tudi z več pogodbami. Ravno tako se Državna revizijska komisija strinja tudi z naročnikom, da pri presoji spornega referenčnega projekta ni bilo ključno vprašanje, ali je projekt razdeljen na več faz ali pogodb, pač pa se je ugotavljalo, ali gre za zaključen in enovit projekt informacijskega sistema, ki ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Ker Državna revizijska komisija ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, s katerim bi lahko ocenila, ali je mogoče dela, ki jih je vlagatelj navedel v okviru spornega referenčnega projekta RPS, šteti kot produkte enega (zaključenega in celovitega) projekta, je strokovnjakinji zastavila vprašanje o tem, kdaj je mogoče posamezen informacijski sistem šteti kot zaključen projekt ter jo pozvala, naj odgovori na vprašanje, ali je mogoče sporno referenco (informacijski sistem RPS oziroma pogodbe, ki jih je v ta namen navedel vlagatelj) šteti kot zaključen projekt. Državna revizijska komisija se je torej tudi pri navedenem očitku oprla na prejeto strokovno mnenje, ki ga (iz razlogov, ki že izhajajo iz te obrazložitve) v celoti sprejema.

Iz prejetega strokovnega mnenja izhaja, da pri informacijskem sistemu RPS ne gre za zaključen projekt oziroma da zatrjevane faznosti projekta (oziroma pogodb, ki jih je v ta namen navedel vlagatelj) ni mogoče šteti kot produkt zaključenega in celovitega informacijskega projekta v okviru enovite finančne odločitve.

Strokovnjakinja je v zvezi z navedenim vprašanjem najprej ugotovila, katere pogodbe je vlagatelj navedel v dokaz izpolnitve referenčnega pogoja, in sicer:

- Vzdrževanje in nadgradnja Registra predpisov (RPS) v vrednosti 63.000 EUR brez DDV,
- Storitve tehnološke prenove samega RPS; storitve potrebne zaradi povezovanja z drugimi podatkovnimi in dokumentarnimi bazami v vrednosti 9.055,25 EUR brez DDV,
- Storitve tekočega vzdrževanja obstoječega informacijskega sistema Register predpisov Republike Slovenije (RPS) v vrednosti 10.258,44 EUR brez DDV,
- Storitve tekočega vzdrževanja obstoječega informacijskega sistema Register predpisov Republike Slovenije (RPS) in vzpostavitev povezave med RPS ter novimi bazami na Uradnem listu v vrednosti 27.471,77 EUR brez DDV,
- Storitve tekočega vzdrževanja obstoječega informacijskega sistema Register predpisov Republike Slovenije v vrednosti 3.978,50 EUR brez DDV
- Naročilnica št. 80/09; Namestitev nove verzije EUROVOC deskriptorjev v RPS za potrebe zakonodajnega postopka v vrednosti 504,00 EUR brez DDV,
- Izdelava tehničnega opisa delov sistema Register predpisov Republike Slovenije v vrednosti 8.000,00 EUR brez DDV,
- Storitve tekočega vzdrževanja obstoječega informacijskega sistema Register predpisov Republike Slovenije (RPS) in vzpostavitev povezave med RPS in novimi bazami na Uradnem listu v vrednosti 6.300,00 EUR brez DDV,
- Priprava in izvedba tehničnih prilagoditev oziroma posodobitev informacijskega sistema zaradi priprave podatkov za potrebe PIS v vrednosti 5.600,00 EUR brez DDV,
- Nadgradnja sistema register predpisov (RPS) v vrednosti 43.680,00 EUR brez DDV.

Strokovnjakinja je pojasnila, da je v skladu z Metodologijo vodenja projektov v državni upravi - projekti informacijske tehnologije (ki jo je sprejela Vlada RS, Center za informatiko, maj 2001) informacijski projekt po definiciji enkratno opravilo, ki ima naslednje lastnosti:

- določen in enkraten nabor ciljnih izdelkov, ki naj bi ustrezali poslovnim potrebam,
- ustrezen niz aktivnosti za izdelavo takšnih izdelkov,
- določene vire,
- omejeno trajanje,
- organizacijsko strukturo z opredeljenimi odgovornostmi.

Strokovnjakinja je še navedla, da v življenjskem ciklu projekta posameznega informacijskega sistema nastopajo naslednje faze: priprava projekta, vzpostavitev projekta, izvajanje ter zaključek projekta, pri čemer je poudarila, da ima projekt določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Pri zaključenem projektu naj bi torej nastopile vse navedene faze, obstajati pa bi moralo tudi zaključno poročilo projekta. Strokovnjakinja je tudi pojasnila, da se v okviru prehoda na novi informacijski sistem pri naročniku pripravi tudi okolje za vzdrževanje sistema. Ko je projekt končan in je informacijski sistem vpeljan, se izvedejo tudi
aktivnosti, ki se nanašajo na vzpostavitev njegovega (garancijskega in rednega) vzdrževanja ter priprava na izvajanje njegovih nadgradenj.

Strokovnjakinja je navedla, da se je projekt izgradnje RPS financiral z zgoraj navedenimi pogodbami, ki pa jih ni mogoče šteti kot faze projekta izgradnje informacijskega sistema. Te pogodbe, ugotavlja strokovnjakinja, nimajo nobene izmed lastnosti, ki opredeljujejo projekt informacijskega sistema. Posamezne aktivnosti so opredeljene le znotraj posamezne pogodbe in ne kot celota, prav tako pri tej referenci ni bilo opredeljeno niti trajanje niti datum zaključka projekta. V nekaterih izmed navedenih pogodb je bilo vključeno izvajanje storitev tekočega vzdrževanja, ki niso del projekta in se začnejo izvajati šele po zaključku projekta. Ker sodijo pogodbe, ki se nanašajo na vzdrževanje med poslovne procese, ki se izvajajo brez predvidenega konca, teh pogodb ni mogoče šteti kot fazo v projektu.

Strokovnjakinja je ob upoštevanju vseh zapisanih pojasnil zaključila z ugotovitvijo, da referenčnega projekta informacijski sistem RPS ni mogoče šteti za zaključen projekt, saj ni imel vnaprej določenega nabora ciljnih izdelkov, vnaprej določenih aktivnosti za izdelavo teh izdelkov, vnaprej določenih virov niti vnaprej določene projektne organizacijske strukture. Izvajanje nalog ni imelo omejenega trajanja, še posebej, če se upošteva vlagateljevo navedbo, da se je informacijski sistem RPS razvijal že od leta 1999.

Strokovnjakinja je po prejemu vlagateljevih pripomb še ugotovila, da se vlagateljeve pripombe nanašajo na leti 1998 in 1999 ter da vlagatelj navaja tudi naziv proračunske postavke Projekt IDC. Strokovnjakinja je pojasnila, da je iz obrazložitve posebnega zaključnega računa proračuna Službo vlade za zakonodajo razvidno, da se je v letih 2006 in 2007 v okviru predmetne proračunske postavke izvajalo tekoče vzdrževanje informacijskega sistema RPS, v letih 2008 in 2009 pa so se sredstva prenesla na drugo postavko.

Strokovnjakinja je navedla, da vlagateljeve pripombe ne spremenijo njene predhodno podane ugotovitve o tem, da referenčnega projekta RPS ni mogoče šteti kot zaključen projekt, saj ni imel vnaprej določenega nabora ciljnih izdelkov, vnaprej določenih aktivnosti za izdelavo teh izdelkov, niti vnaprej zagotovljenih virov in vnaprej določene projektne organizacijske strukture.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kot ustrezne sprejel najmanj tri reference izbranega ponudnika, čeprav imajo podobne pomanjkljivosti kot (njegov) referenčni projekt RPS.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v Obrazec št. 6 c (Seznam referenc v zadnjih petih letih) vpisal štiri referenčne projekte, in sicer 1. Active: Enabling the Kowledge Powered Enterprises (nova orodja za učinkovito delo z znanjem) za naročnika Evropsko komisijo, 2. Izgradnja, inplementacija in vzdrževanje programske opreme za izvajanje ukrepov kmetijske politike v obdobju 2007 do 2013 v Sloveniji (e-poslovanje) ter vzdrževanje in nadgradnja aplikacije E-poslovanje za naročnika Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 3. Vzdrževanje in nadgrajevanje sistemov za elektronsko davčno poslovanje (EDP) za naročnika Davčno upravo RS in 4. Razvoj ter vzdrževanje sistema za elektronsko vlaganje za naročnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Iz priložene dokumentacije (iz pogodb, iz potrdil referenčnih naročnikov ter iz Obrazcev št. 6d - Opis posamične reference) izhaja, da vse štiri reference izpolnjujejo naročnikovo zahtevo, v skladu s katero morajo biti referenčni projekti izkazani (najmanj) v višini vrednosti ponudbe za predmetno javno naročilo. Izbrani ponudnik je namreč ponudil ceno v višini 260.000,00 EUR (brez DDV), vse štiri reference pa navedeno ceno presegajo, o čemer se je vlagatelj lahko prepričal na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (pri prvi referenci je izbrani ponudnik udeležen v 9 % deležu, kar znaša 742.471,20 EUR, višina druge reference znaša 300.000,00 EUR, višina tretje 500.000,00 EUR, vrednost četrtega referenčnega projekta pa znaša 380.000,00 EUR).

Iz priložene dokumentacije tudi izhaja, da referenčni projekti izpolnjujejo zahteve iz citiranega drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije. Prva referenca (Active: Enabling the Kowledge Powered Enterprises) vključuje razvoj oziroma inkorporacijo zmogljivih in hitrih računalnikov (prva alineja drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije). Iz opisa druge reference (Izgradnja, inplementacija in vzdrževanje programske opreme za izvajanje ukrepov kmetijske politike v obdobju 2007 do 2013 v Sloveniji) je mogoče med drugim razbrati, da gre za integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev (druga alineja drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije), poleg tega je naveden sistem v celoti implementiran v J2EE tehnologiji oziroma so pri njem uporabljene tehnologije in standardi, ki jih je izbrani ponudnik navedel v idejnem konceptu za predmetno javno naročilo (tretja alineja drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije). Iz opisa tretje reference (Vzdrževanje in nadgrajevanje sistemov za elektronsko davčno poslovanje - EDP) med drugim izhaja, da gre za integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev (druga alineja drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije). Zadnja, četrta referenca (Razvoj ter vzdrževanje sistema za elektronsko vlaganje) prav tako predstavlja integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev (druga alineja drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije), prav tako pa so bile pri njej uporabljene tehnologije in standardi, ki jih je izbrani ponudnik navedel v idejnem konceptu za predmetno javno naročilo - torej tudi J2EE tehnologija (tretja alineja drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije).

Vse štiri reference so bile izvedene znotraj zahtevanega referenčnega obdobja, oziroma v skladu z naročnikovo zahtevo, da se morajo referenčni projekti nanašati na obdobje zadnjih petih let, šteto od datuma objave javnega naročila (prva referenca se nanaša na izvedbeno obdobje od 01.03.2008 do 01.02.2011, druga na obdobje od 02.10.2006 do 30.01.2010, izdelava tretjega referenčnega projekta je trajala od 18.12.2008 do 01.08.2010, zadnji referenčni projekt pa se nanaša na obdobje od 05.07.2007 do 18.03.2011).

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da gre pri tretji referenci (Vzdrževanje in nadgrajevanje sistemov za elektronsko davčno poslovanje - EDP) zgolj za vzdrževanje in nadgradnjo. Ker pa je izbrani ponudnik s preostalimi tremi (zaključenimi) referenčnimi projekti (naročnik je v drugem odstavku točke E.2 razpisne dokumentacije postavil zahtevo po najmanj treh izkazanih referencah) izpolnil vse vsebinske zahteve, ki jih je v zvezi z referencami postavil naročnik (tako iz drugega odstavka točke E.2 razpisne dokumentacije kakor tudi iz preostalih delov razpisne dokumentacije), navedene reference tozadevno ni presojala.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJ pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je za izdelavo strokovnega mnenja dne 02.11.2011 založil predujem v višini 1.000,00 EUR, dejanski stroški za strokovnjaka pa so znašali 960,00 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 40,00 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun (in sicer se 20,00 EUR vrne družbi BAFR d.o.o., Ljubljana, 20,00 EUR pa družbi VB - INFORMATIKA d.o.o., Renče).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik se ima skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN), vendar pa je upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 22.12.2011


predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAKONODAJO, Mestni trg 4, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o, Trdinova 7, Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana