018-396/2011 Tehniški šolski center Kranj

Številka: 018-396/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata v postopku odločanja o zakonitosti oddaje javnega naročila za "čiščenje šolskih prostorov in športne dvorane z okolico in z materialom za čiščenje ter dozirnim materialom" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Manicom, d. o. o., Letališka cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Tehniški šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 22. 12. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4300-2/2011-28 z dne 24. 10. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.304,40 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je objavil obvestilo o naročilu 13. 5. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4906/2011, kot rok za predložitev ponudb pa je določil 20. 6. 2011, do 10. ure.

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 6. 2011 in ob uveljavljanju osmih sklopov kršitev primarno predlagal, da se razveljavi pogoj "finančne in poslovne sposobnosti" v alinei "Boniteta", podrejeno pa cel postopek oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je do roka za predložitev ponudb predložil tudi ponudbo, ki jo je naročnik poleg drugih petih prejetih ponudb odprl na javnem odpiranju ponudb (zapisnik z dne 20. 6. 2011).

Naročnik je s sklepom št. 4300-2/2011-22 z dne 25. 7. 2011 zahtevek za revizijo z dne 17. 6. 2011 zavrnil, medtem ko je o njem Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 odločila tako, da je ugotovila naročnikovo kršitev, ker je opustil določitev, kako je treba upoštevati obdobje "v zadnjih 3 letih" iz pogoja "Zahtevane reference" (četrta alinea točke 2. Finančna in poslovna sposobnost, str. 5 razpisne dokumentacije), razveljavila pa je tudi razpisno dokumentacijo v delu prve alinee točke 2. Finančna in poslovna sposobnost (str. 5 razpisne dokumentacije), kjer je naročnik določil: "Ponudnik mora predložiti originalni obrazec S.BON-1, ki izkazuje, da ima ponudnik na dan izdaje bonitetno oceno od SB1 do vključno SB6 (ponudbe ponudnikov z bonitetno oceno od SB7 do SB10 bodo kot nepravilne izločene).". V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila.

Naročnik je po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4300-2/2011-28 z dne 24. 10. 2011, v katerem se sklicuje na ta sklep Državne revizijske komisije, sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Sodexo, d. o. o., Ljubljana. Naročnik je navedel, da so vse prejete ponudbe, ob upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011, popolne.

Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 11. 2011 in predlagal njeno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil 8., 9. in 63.a člen ter tretji odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), ni pa upošteval niti sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik spremeniti razpisno dokumentacijo in spremembo objaviti na portalu javnih naročil. Vlagatelj zatrjuje, da bi s tem naročnik moral določiti tudi nov rok za predložitev ponudb, ponudnikom vrniti že odprte ponudbe, ponudniki pa bi lahko že oddano ponudbo spremenili, dopolnili ali ponovno predložili. Vlagatelj zatrjuje, da bi v primeru, če bi naročnik ravnal na opisani način, imel tudi možnost pridobiti javno naročilo. Vlagatelj navaja, da z razveljavitvijo razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija naročniku še ni dovolila, da pogoja ne upošteva, temveč bi moral naročnik razpisno dokumentacijo spremeniti in spremembo objaviti na portalu javnih naročil.

Naročnik je s sklepom št. 4300-2/2011-32 z dne 14. 11. 2011 zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da ni dolžan vlagatelju povrniti stroškov. Naročnik navaja, da ZJN-2 ne določa, kako mora naročnik ravnati, ko Državna revizijska komisija razveljavi del razpisne dokumentacije, saj ta določa le ravnanja naročnika po roku za oddajo ponudb, ki so za posamezen postopek oddaje javnega naročila v vseh primerih enaka. Naročnik tudi navaja, da Državna revizijska komisija ni dala napotkov po tretjem odstavku 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN), zaradi česar je ravnal po poteku roka za predložitev ponudb tako, kot mora ravnati v tem postopku vsakič, ko oddaja javno naročilo po ZJN-2. Naročnik pojasnjuje, da so ekonomsko finančni pogoji fakultativne narave, po poteku roka za predložitev ponudb pa tudi ni mogel ravnati po 63.a in 71. členu ZJN-2. Naročnik izpostavlja, da ni pravne podlage, da bi vračal odprte ponudbe ponudnikom v dopolnitev. Naročnik nadaljuje, da je Državna revizijska komisija tudi ugotovila kršitev pri določitvi referenčnega pogoja, vendar zaradi omejitve iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 ni mogel dajati konkretne vsebine spornemu delu pogoja, temveč ga pri ocenjevanju ponudb ni upošteval. Naročnik pojasnjuje, da ni ravnal diskriminatorno in da je upošteval sklep Državne revizijske komisije št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4300-2/2011-33 z dne 16. 11. 2011 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 11. 2011 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in izpostavil, da Državna revizijska komisija naročniku res ni dala napotkov po tretjem odstavku 23. člena ZRPJN, vendar mora naročnik poznati ZJN-2 in ravnati skladno z njim. Tega pa, zatrjuje vlagatelj, naročnik ni storil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je vlagatelj vložil (nov) zahtevek za revizijo 7. 11. 2011 (tj. zahtevek za revizijo z dne 7. 11. 2011) in torej po uveljavitvi ZPVPJN, se upoštevajoč prvi odstavek 82. člena ZPVPJN konkretni postopek pravnega varstva izvaja skladno z ZPVPJN ne glede na dejstvo, da je Državna revizijska komisija izdala sklep št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011, s katerim je odločila o prejšnjem vlagateljevem zahtevku za revizijo (zahtevek za revizijo z dne 17. 6. 2011) v postopku pravnega varstva po ZRPJN.

Revizijski postopek je postopek pravnega varstva (gl. 1. člen ZRPJN in prva alinea prvega odstavka 1. člena ZPVPJN) in v njem Državna revizijska komisija odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil (prvi odstavek 4. člena ZRPJN in prvi odstavek 60. člena ZPVPJN). Pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj je naročnik zavezan spoštovati obvezna ravnanja, ki jih določa ZJN-2 (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-2). Postopek oddaje javnega naročila in postopek pravnega varstva sta medsebojno povezana postopka, urejena pa sta vsak v svojem zakonu (ZJN-2 in ZPVPJN oziroma pred njegovo uveljavitvijo ZRPJN).

Vlagatelj je zahtevek za revizijo z dne 17. 6. 2011 vložil pred potekom roka za predložitev ponudb, ki ga je naročnik določil v točki IV.2 obvestila o naročilu in v razpisni dokumentaciji (tj. do 20. 6. 2011, do 10. ure), z njim pa je (pravočasno) izpodbijal naročnikova ravnanja iz razpisne faze postopka oddaje javnega naročila (prim. 4. in 5. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2).

V postopku pravnega varstva po ZRPJN sta bila udeležena le naročnik in vlagatelj, ne pa tudi druge osebe (gospodarski subjekti, ki se niso odločili predložiti ponudbe do 20. 6. 2011, do 10. ure, ali drugi ponudniki, ki so âˆ" tako kot vlagatelj âˆ" do te časovne točke že predložili ponudbo), zato je Državna revizijska komisija sklep št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 vročala le njima (tretji odstavek 20. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati kršitvi, ki vplivata na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, in sicer v zvezi z oblikovanjem bonitetnega in referenčnega pogoja. To pomeni, da je Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva po ZRPJN ugotovila kršitvi, ki izhajata iz razpisne faze postopka oddaje javnega naročila (gl. 4. in 5. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da zaradi ugotovljenih kršitev, ki vplivata na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, ni treba razveljaviti postopka oddaje javnega naročila v celoti, temveč ju je mogoče sanirati že z razveljavitvijo dela razpisne dokumentacije in z ugotovitvijo kršitve. S sklepom št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 je Državna revizijska komisija torej odločila, kateri naročnikovi ravnanji v postopku oddaje javnega naročila, ki vplivata na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, nista (bili) zakoniti. S sprejemom sklepa št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 se je postopek pravnega varstva po ZRPJN, začet z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 17. 6. 2011, zaključil.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da mu ni dala napotkov po tretjem odstavku 23. člena ZRPJN, vendar opozarja, da je tretji odstavek 23. člena ZRPJN opredeljeval dajanje napotkov kot le možnost Državne revizijske komisije in ne njene dolžnosti, kot to določa tretji odstavek 39. člena ZPVPJN. Četudi Državna revizijska komisija ni dala napotkov po tretjem odstavku 23. člena ZRPJN, pa to ne spremeni tega, da je moral naročnik izvršiti vsa potrebna ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki jih nalaga ZJN-2, da odpravi vsaj kršitvi, ki vplivata na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila. Odprava teh kršitev pa je mogoča le v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila in ne v kasnejših fazah postopka oddaje javnega naročila. Oblikovanje pogojev (določitev oziroma nedoločitev, sprememba), za kar je pristojen naročnik in ne Državna revizijska komisija, je namreč mogoče le v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila. To med drugim izhaja iz zahteve po transparentnosti postopka (8. člen ZJN-2), ki je udejanjena med drugim v pravilu iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2, ki določa, kje mora naročnik objaviti pogoje, v pravilih o objavah (šesto poglavje ZJN-2), v pravilu iz 3. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, in v pravilu iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki naročniku po poteku roka za predložitev ponudb onemogoča spreminjanje ali dopolnjevanje razpisne dokumentacije. Iz navedenega pa izhaja, da je odprava teh kršitev pri naročniku možna le do poteka roka za predložitev ponudb.

Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vloženi zahtevek za revizijo z dne 17. 6. 2011 ni zadržal postopka oddaje javnega naročila, naročnik pa je upošteval možnost iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN in ponudbe, ki jih je prejel do 20. 6. 2011, do 10. ure, odprl (gl. zapisnik z dne 20. 6. 2011), vendar pa glede na možnost iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN ni sprejel tudi odločitve o oddaji javnega naročila. To odločitev je naročnik sprejel po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v opisanih okoliščinah naročnik imel pravno podlago za odpiranje ponudb (prvi in drugi odstavek 11. člena ZRPJN) in torej ni kršil ne ZJN-2 ne ZRPJN, ko je prispele ponudbe odprl. Vendar se je po prejemu sklepa št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 to naročnikovo ravnanje izkazalo za brezuspešno za nemoteno izvedbo postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo z dne 17. 6. 2011, saj Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo z dne 17. 6. 2011 ni zavrnila v celoti.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik po prejemu sklepa št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, ne da bi pred tem (vsaj) ugotovljeni kršitvi, ki vplivata na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, odpravil ob upoštevanju ZJN-2.

Državna revizijska komisija potrjuje, da ZJN-2 neposredno ne določa (tega pa ni neposredno določal niti ZRPJN), kako naj naročnik ravna, ko Državna revizijska komisija razveljavi del razpisne dokumentacije, rok za predložitev ponudb pa je med postopkom pravnega varstva že potekel, vendar poudarja, da je do potrebnih zaključkov mogoče priti ob upoštevanju celote zahtev ZJN-2 in pravovarstvene zakonodaje.

Državna revizijska komisija poudarja, da sta takĂł bonitetni kot referenčni pogoj fakultativne narave in torej ju naročniku ni treba določiti v postopku oddaje javnega naročila, vendar je naročnik zmotno zaključil, da je za odpravo ugotovljenih kršitev zadostovalo, če pri presoji popolnosti ponudb ni upošteval teh pogojev in je v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4300-2/2011-28 z dne 24. 10. 2011 zapisal, da "vse prejete ponudbe so, ob upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije številka 018-245/2011-5 z dne 20.11.2011, popolne". Pregled in ocenjevanje ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) in odločitev o oddaji javnega naročila (8. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) sta namreč kasnejši fazi postopka oddaje javnega naročila, kot je razpisna faza postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik izpostavlja drugi odstavek 71. člena ZJN-2, ki določa, da se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji, in opozarja, da ga je treba razlagati v povezavi z omejitvami, ki jih določa tretji odstavek 71. člena ZJN-2, in sicer, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Ti izhodišči sta pravilni. Pravilno je tudi naročnikovo izhodišče, da je 63.a člen ZJN-2 mogoče upoštevati le do poteka roka za predložitev ponudb, saj je po poteku tega roka naročnik omejen s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2. Pravilno je tudi naročnikovo stališče, da po poteku roka za predložitev ponudb ponudbe lahko preveri (77. člen ZJN-2), jih dopolni (78. člen ZJN-2) in odda javno naročilo (79. in 80. člen ZJN-2). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik v konkretnem primeru na podlagi teh izhodišč priti do drugačnega zaključka. Naročnik bi namreč moral pri utemeljevanju teh stališč upoštevati še dejstvo, da je vlagatelj uveljavljal pravno varstvo in uspel v delu svojih očitkov. Naročnikova stališča bi sicer vzdržala npr. v primeru, če vlagatelj ne bi (pravočasno) uveljavljal pravnega varstva zoper naročnikova ravnanja v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila ali če bi se postopek pravnega varstva zoper naročnikova ravnanja v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila končal v celoti neuspešno za vlagatelja. Ta primera pa nista bila podana.

Ker je vlagatelj pravočasno uveljavljal pravno varstvo v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila in uspel izkazati kršitvi, ki vplivata na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, se je postopek oddaje javnega naročila po sili zakona (ZRPJN) vrnil v razpisno fazo postopka oddaje javnega naročila, saj je le v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila mogoče, da naročnik odpravi nezakonitosti glede oblikovanja pogojev. S tem pa je svoj učinek izgubil potečeni rok za predložitev ponudb, saj bi ob nasprotnem stališču pravno varstvo v razpisni fazi ne imelo nobenega učinka. To bi bilo zlasti očitno, če bi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper pogoje in ne bi do roka za predložitev ponudb predložil ponudbe, bi pa bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija po roku za predložitev ponudb zahtevku za revizijo ugodila, ker bi ugotovila, da je treba izpodbijane pogoje razveljaviti. V takem primeru bi vztrajanje na naročnikovem stališču pomenilo, da bi uspešen vlagatelj sploh ne mogel predložiti ponudbe. Naročnikovega stališča pa ne podpira niti npr. tretji odstavek 25. člena ZPVPJN (ki se sicer res ne uporablja v obravnavanem primeru), saj ta v določenih primerih celĂł izrecno omogoča vlagateljem, da vložijo zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, po roku za predložitev ponudb.

Iz teh pojasnil Državne revizijske komisije je razvidno, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ker po prejemu sklepa št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 ni določil novega roka za predložitev ponudb, ne pa zato, ker bi s črtanjem pogojev spremenil razpisno dokumentacijo po poteku prvotno določenega roka za predložitev ponudb. Kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 torej ni izkazana. Naročnik je ravnal v nasprotju s 63.a členom ZJN-2, ker ni poslal v objavo obvestila, s katerim bi vse gospodarske subjekte seznanil s spremembami razpisne dokumentacije in predhodno objavljenega obvestila o naročilu. S tem je naročnik ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti (kršitev 8. člena ZJN-2).

Če je naročnik menil, da bonitetni in referenčni pogoj nista več potrebna za izkazovanje sposobnosti ponudnikov, bi moral upoštevati prvi in drugi odstavek 63.a člena ZJN-2 in objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Na ta način bi naročnik javno, enakopravno in vnaprej seznanil vse gospodarske subjekte (takĂł gospodarske subjekte, ki se niso odločili predložiti ponudbe do 20. 6. 2011, do 10. ure, kot tudi ponudnike, ki so âˆ" tako kot vlagatelj âˆ" do te časovne točke že predložili ponudbo) o svoji odločitvi, kako je treba upoštevati podatke, ki jih je do tedaj objavil na portalu javnih naročil (v obvestilu o naročilu in razpisni dokumentaciji).

Državna revizijska komisija sicer dodaja, da je s sklepom št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 bonitetni pogoj le delno (in ne v celoti) razveljavila, in sicer zato, ker je ugotovila, da je naročnik prekršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ker je z različno določitvijo zmožnosti poravnavanja obveznosti neupravičeno razlikoval med gospodarskimi subjekti (med gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki posamezniki) glede na njihov osebni položaj (kršitev drugega odstavka 9. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija pa ni ugotavljala, ali je bonitetna ocena največ SB6 za gospodarske družbe sorazmerna in v povezavi s predmetom javnega naročila, saj to ne bi v ničimer vplivalo na vprašanje, ali je bilo treba sporni pogoj razveljaviti v izpostavljenem delu. Iz navedenega pa izhaja, da se Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 ni že opredelila, da bi naročnik za gospodarske družbe ne smel določiti bonitetne ocene največ SB6. V zvezi z referenčnim pogojem pa je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 ugotovila opustitev določitve, kako je treba upoštevati obdobje "v zadnjih 3 letih" iz pogoja "Zahtevane reference" (četrta alinea točke 2. Finančna in poslovna sposobnost, str. 5 razpisne dokumentacije), ni pa ugotavljala, ali je dopustno, da je naročnik za konkretno javno naročilo zahteval, da imajo ponudniki reference.

Državna revizijska komisija takĂł ugotavlja, da bi le zavrnitev v celoti zahtevka za revizijo z dne 17. 6. 2011 naročniku dopuščala, da po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, ne da bi pred tem določil nov rok za predložitev ponudb. Takšna situacija bi namreč pomenila, da vlagatelj v pravnem varstvu ni bil uspešen in zato naročnik ne bi moral odpravljati očitanih kršitev, ki vplivajo na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj te ne bi bile kršitve ZJN-2, temveč dopustne omejitve za udeležbo vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila. Ker pa taka situacija ni nastopila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče potrditi zakonitosti odločitve o oddaji javnega naročila, preden naročnik ne odpravi na način, ki je skladen z ZJN-2, vsaj ugotovljeni kršitvi, ki vplivata na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, zato je zahtevku za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4300-2/2011-28 z dne 24. 10. 2011.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku v konkretnem primeru ne vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), temveč v razpisno fazo (4. in 5. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), ko naročnik lahko odpravi kršitvi, ki vplivata na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, mora upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega in tudi predhodnega sklepa. Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da ima naročnik zaradi vračila postopka oddaje javnega naročila v razpisno fazo možnost, da odpravi tudi tiste kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki ne posegajo v vlagateljev položaj, temveč gre za kršitve, za katere bi bilo mogoče zaključiti, da jih je vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 17. 6. 2011 uveljavljal v javnem interesu. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-245/2011-5 z dne 20. 10. 2011 npr. ugotovila, da med strankama ni bilo sporno, da naročnik ni ravnal, kot mu to nalaga 13. odstavek 71. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da ravnanje v nasprotju s 13. odstavkom 71. člena ZJN-2 predstavlja prekršek (12. točka prvega odstavka 109. člena ZJN-2), za katerega je mogoče oglobiti določene naročnike (prvi, drugi in tretji odstavek 109. člena ZJN-2) in odgovorno osebo naročnika (četrti odstavek 109. člena ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.304,40 eurov eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava postavke "materialni stroški" v višini 25 eurov, ker ti stroški niso opredeljeni v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN (druga poved). Tega ne spremeni niti dejstvo, da je vlagatelj v vlogi z dne 18. 11. 2011 navedel, da so to potni stroški in stroški poštnine, saj iz zahtevka za revizijo ni razvidno, koliko znašajo potni stroški, iz podatkov z ovojnice, v kateri je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, pa ni mogoče ugotoviti opredeljene višine poštnine. Ker povračilo te postavke ni utemeljeno že iz teh razlogov, Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je taka opredelitev sicer pravočasna (gl. prva poved petega odstavka 70. člena ZPVPJN) in, še vsaj, ali bi bil vlagatelj do povračila potnih stroškov v predrevizijskem postopku sicer upravičen. Če pa bi bilo treba šteti, da je vlagatelj v vlogi z dne 18. 11. 2011 postavil novo postavko "materialni stroški" za stroške, nastale v revizijskem postopku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub svoji pravočasnosti ne bi bili opredeljeni skladno z zahtevo iz druge povedi petega odstavka 70. člena ZPVPJN, saj iz vloge z dne 18. 11. 2011 ni razvidno, koliko znašajo potni stroški, iz podatkov z ovojnice, v kateri je vlagatelj vložil vlogo z dne 18. 11. 2011, pa ni mogoče ugotoviti opredeljene višine poštnine. Ker bi Državna revizijska komisija zavrnila te stroške že na tej podlagi, ni ugotavljala, ali gre pri opredelitvi "potni stroški" za stroške, ki so sploh lahko relevantni v revizijskem postopku, in niti, ali je vlagatelj izkazal njihov obstoj.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.304,40 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.304,40 eurov je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 22. 12. 2011

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Tehniški šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj,
- Manicom, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana,
- Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.