018-391/2011 Elektro Gorenjska, d.d.

Številka: 018-391/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Dobava IS za obračun omrežnine, priloge A, saldakontov, podpore življenjskemu ciklu odjemalcev in FRS ED" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ADACTA PROGRAMSKA OPREMA d.o.o., Leskoškova 9 d, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA d.d., Ulica Mirka Vadnova 3 a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik) dne 12.12.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavita naslednja dela razpisne dokumentacije:

- merilo Rok izvedbe in
- referenčni pogoj iz 13. točke 7. poglavja Navodila ponudnikom, in sicer v delu, ki se nanaša na izdelavo priloge A.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Dobava IS za obračun omrežnine, priloge A, saldakontov, podpore življenjskemu ciklu odjemalcev in FRS ED", v delu, ki je bil razveljavljen s tem sklepom.
Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.10.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 17.10.2011, pod številko objave JN 11821/2011.

Dne 04.11.2011, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svoje nezakonite odločitve oziroma razpiše novo javno naročilo, v katerem bo pripravil razpisno dokumentacijo, ki bo skladna z določili Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju ZJNVETPS). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev vplačane revizijske takse.

Vlagatelj navaja, da je naročnik razpisal sorazmerno zahtevno javno naročilo in je zato neprimerno, da ni organiziral predhodnega sestanka oziroma ogleda, kjer bi lahko ponudniki pridobili dodatne informacije o predmetu javnega naročila. Kot zatrjuje vlagatelj, je v prednosti tisti potencialni ponudnik, ki pozna notranje razmere pri naročniku, saj ta predhodnega sestanka oziroma ogleda ne potrebuje. Na ta način, poudarja vlagatelj, je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Dodaten sum favoriziranja vnaprej določenega ponudnika in njegovega že izdelanega produkta, zatrjuje vlagatelj, se poraja ob dejstvu, da je javno naročilo objavljeno v sklopu storitev, iz razpisne dokumentacije pa izhaja, da gre za dobavo informacijskega sistema. Vlagatelj zatrjuje, da je v tej luči razumljiv tudi zahtevani rok izvedbe in dodatno favoriziranje vnaprej določenega ponudnika (in njegovega že izdelanega produkta), ki je skrito v ocenjevanju predčasne dobave informacijskega sistema. Kot še poudarja vlagatelj, je nemogoče doseči rok izvedbe, ki prinese največ točk, mogoče pa ga je doseči v primeru, če ima ponudnik že izdelan zahtevani produkt in ga bo le še dobavil. Vlagatelj navaja, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Vlagatelj citira referenčno zahtevo iz 13. točke 7. Poglavja Navodila ponudnikom in navaja, da je naročnik s pojasnilom, ki ga je objavil na spletni strani portala dne 28.10.2011 navedel, da se referenca nanaša na prilogo A v elektrodistribuciji, kakor jo predpisuje Sodo d.o.o. Maribor. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da se kot referenco lahko ponudi izključno zaključen projekt pri ponudnikih električne energije v Sloveniji, ne more pa se ponuditi referenc iz drugih energetskih branž (plin, toplota ipd.) ter iz tujine.

Kot pojasnjuje vlagatelj, so v Sloveniji naslednji ponudniki električne energije: 1. Pet elektrodistribucij (vključno z naročnikom), za katere je programsko rešitev razvilo podjetje Informatika d.d., Maribor, ki je hkrati v njihovi lasti, ta rešitev pa ne izpolnjuje pogojev - MS SQL baza. 2. Družba Petrol d.d., Ljubljana, za katero je programsko rešitev razvila njihova interna služba, ta rešitev je izvedena iz podpore drugim procesom v podjetju in zelo verjetno ni prenosljiva, hkrati pa Petrol d.d., Ljubljana s to rešitvijo tudi ne nastopa na trgu. Po javno dostopnih informacijah tudi ta rešitev ne izpolnjuje pogojev - MS SQL baza. in 3. GEN-I (implementacija 3 TAV d.o.o., Novo mesto).

Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da se za razpisano javno naročilo lahko prijavi le ponudnik 3 TAV d.o.o., Novo mesto. Vlagatelj še navaja, da je naročnik z zahtevano referenco posegel tudi v načelo sorazmernosti.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. JN-23/2011- 617758, z dne 14.11.2011). Naročnik zatrjuje, da mu veljavna zakonodaja ne nalaga, da bi moral pri javnem naročilu predvideti poseben sestanek oziroma ogled. Naročnik zatrjuje, da je predmet javnega naročila dovolj natančno in funkcionalno opisan, vlagatelj pa tudi ni zahteval nobenih dodatnih pojasnil v zvezi s predmetom, oziroma v zahtevku za revizijo ni navedel, da predmet ni bil dovolj natančno opisan. Naročnik še navaja, da ne more vplivati na dejstvo, da imajo gospodarski subjekti, s katerimi je že sodeloval, več informacij, navedeno pa tudi ni neupravičeno diskriminatorno.

Naročnik zatrjuje, da je potrebno pri očitku, ki se nanaša na merilo Rok izvedbe odgovoriti na dve vprašanji, in sicer ali je merilo vsebinsko povezano in sorazmerno s predmetom naročila in ali naročnik zaradi kratkega roka neupravičeno favorizira tiste ponudnike, ki imajo sistem že razvit.

Naročnik navaja, da je merilo rok dobave vsebinsko povezano s predmetom javnega naročila in sorazmerno. Naročnik poudarja, da je maksimalna utež merila le 10 % in še pojasnjuje, da zaradi previsokih stroškov z družbo Informatika d.d., Maribor ni podpisal pogodbe za izvedbo dela informacijskega sistema, ki ga nujno potrebuje za izvajanje primarne dejavnosti. Kot pojasnjuje naročnik, navedena družba dne 28.02.2012 predvideva prehod na nov informacijski sistem, ki je predmet tega javnega naročila, naročnik pa je predvidel lastno javno naročilo. Naročnik še pojasnjuje, da bo dne 28.02.2011 izgubil podporo za stari informacijski sistem in zato do navedenega dne nujno potrebuje novega. Naročnik še pripominja, da vlagatelj ne izpodbija roka izvedbe, temveč nasprotuje zgolj ocenjevanju hitrejšega roka implementacije.

V zvezi z drugim vprašanjem naročnik pojasnjuje, da ima (kot ostali gospodarski subjekti) letna obdobja izvajanja storitev, ta pa se začnejo s 1. januarjem in končajo z 31. decembrom. S tega stališča je optimalno, da se preide na nov informacijski sistem s 1. januarjem - kasnejši začetek produkcije namreč pomeni, da bi moral naročnik za nazaj vnašati oziroma uvažati podatke v informacijski sistem. Navedeno, poudarja naročnik, bi mu povzročilo nepotrebne stroške, povečala pa bi se tudi možnost napak ob ročnem vnosu.

Predvideno merilo, poudarja naročnik, tako nedvomno izraža ekonomsko korist. Naročnik še navaja, da ni neupravičeno diskriminatorno, če imajo različni ponudniki na trgu različne izdelke, od katerih so nekateri bolj izpopolnjeni. Naročnik poudarja, da kupuje zgolj licenco informacijskega sistema oziroma pravico do uporabe informacijskega sistema. Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da ima ponudnik, ki tak sistem že ima, prednost pred ponudnikom, ki bo sistem šele programiral, vendar ob tem pojasnjuje, da je primerjava podobna, kot če bi se ponudnik pri javnem razpisu za nakup avtomobila pritožil, da je šele v fazi načrtovanja avtomobila in zato neupravičeno diskriminiran v primerjavi s ponudnikom, ki ima avto že izdelan. Naročnik v zvezi s tem navaja, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da je namen meril ravno v diskriminaciji boljših in slabših rešitev in zato dejstvo, da ponudnik nima ustrezne rešitve, ni neupravičeno diskriminatorno.

Naročnik še navaja, da vlagatelj zanika svoje lastne navedbe o tem, da lahko ponudbo odda le en ponudnik, ki naj bi izpolnjeval referenčni pogoj 13, hkrati pa sam navaja vsaj še dva možna ponudnika, ki referenčni pogoj izpolnjujeta. Tako lahko oddata ponudbo, poleg družbe, ki naj bi bila po vlagateljevem mnenju preferirana, še vsaj ponudnik Petrol d.d., Ljubljana in Informatika d.d., Maribor oziroma navedena ponudnika v kombinaciji poljubnih partnerjev ali podizvajalcev. Naročnik še navaja, da je v okviru preliminarne raziskave trga, kot možnega ponudnika evidentiral še ponudnika Opilab d.o.o., Ajdovščina, ki je kot podizvajalec družbe Informatika d.d., Maribor zanjo razvil rešitev, ki izpolnjuje referenčni pogoj. Naročnik še navaja, da referenčni pogoj ni neupravičeno diskriminatoren, saj je vsebinsko povezan z javnim naročilom, ostali informacijski sistemi iz drugih področij pa po vsebini niso povezani z vsebino predmeta naročila, saj ne bi omogočali prilagoditve v rokih, ki jih zahteva naročnik.

Naročnik je z dopisom št. JN-23/2011-617792, z dne 14.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je dne 21.11.2011 opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da veljavna zakonodaja sicer ne zavezuje naročnika, da opravi informativni sestanek ali ogled, vendar je praksa na tem področju takšna, da v funkciji vzpodbujanja čim večje konkurence in v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti organizirajo čim več aktivnosti, ki posledično omogočajo izbiro najboljše ponudbe.

Vlagatelj še zatrjuje, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno v sklopu storitev, iz navodil ponudnikov pa je razvidno, da gre za dobavo informacijskega sistema in ne za njegov razvoj. V prednosti je torej določeni (edini) ponudnik, ki ima takšno rešitev že v celoti izdelano. V zvezi z naročnikovo primerjavo z avtomobili vlagatelj navaja, da naročnik ne zahteva le nakupa avtomobila, ampak pri tem avtu zahteva, da mora nositi znak trikrake zvezde (priloga A), kar pa seveda nima nihče od konkurentov.

Kot navaja vlagatelj, je izjava naročnika, da Informatika d.d., Maribor dne 28.02.2012 predvideva prehod na nov informacijski sistem, ki je predmet tega javnega naročila, zavajajoča. Dejstvo je, da je predmet javnega naročila obračunski sistem in hkrati celovita podpora računovodstvu, obračunu plač in materialnemu poslovanju, kar vsebinsko predstavlja dve celoti. Vlagatelj poudarja, da je oddal ponudbo za izdelavo podpore računovodstvu, obračunu plač in materialnemu poslovanju v okviru skupnega javnega razpisa Elektra Maribor, Elektra Ljubljana, Elektra Celje in Elektra Primorske ter da projekt predvideva 18 mesečni izvedbeni rok, ponudnik pa še ni bil izbran in v tem času niso v zvezi s tem pričakovane nobene spremembe. Kot zatrjuje vlagatelj, predstavlja obračunski sistem ne nujno povezan in manjši del (cca 20 %) celotne vrednosti naročila, tudi uvedba s 01.01.2012 je predvidena izključno za obračunski del.

Vlagatelj še navaja, da ni zanikal lastnih navedb o tem, da lahko ponudbo odda le en ponudnik in v zvezi s tem poudarja:

1. V razpisni dokumentaciji je navedeno, da reference podizvajalcev niso primeren način izpolnjevanja pogojev.
2. Podjetje Optilab d.o.o., Ajdovščina je podizvajalec podjetja Informatike d.d., Maribor in tako ne razpolaga z njegovimi referencami. Podjetje Optilab d .o.o., Ajdovščina tudi ni neposredni izvajalec pri naročniku v elektroenergetski branži, zato bi bila navedba takšne reference tudi neustrezna.
3. Podjetje Petrol d.d., Ljubljana je v svoji dejavnosti neposredni konkurent primarni dejavnosti naročnikovega podjetja in tako ne more biti izvajalec informacijske podpore celotnemu poslovanju naročnika. Navedeno bi bilo v nasprotju s spremembo zakonodaje v Evropski uniji, saj podjetje, ki izvaja prodajo končnim porabnikom na trgu električne energije, ne more biti hkrati dobavitelj skrbniku omrežja.
4. Rešitvi Optilaba d.o.o., Ajdovščina in Petrola d.d., Ljubljana tudi tehnično ne izpolnjujeta navedenih pogojev, saj ne uporabljata baze MS-SQL, temveč DB2.
5. Naročniku je (kot delnemu lastniku družbe Informatika d.d., Maribor) znano, da tudi rešitev slednje ne uporablja baze MS-SQL, temveč DB-2. Naročnik je tudi navedel, da ponudbe Informatike d.d., Maribor ne pričakuje, ravno tako pa mu je znano, da navedena družba, ki je v lastništvu javnih podjetij, ne more brez ustreznih soglasij vstopati v konzorcije ponudnikov, v katerih bi bila solidarno odgovorna. Izpolnjevanje referenčnega pogoja z referenco podizvajalca pa tudi ni primerno.
6. Vlagatelj na koncu poudarja, da sam razpolaga z referenco v energetski branži z ustrezno tehnologijo (MS-SQL), ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve, razen besedne zveze priloga A. Družba 3 TAV d.o.o., Novo mesto, zaključuje vlagatelj, je s to referenco seznanjena.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28.11.2011 posredoval dopis št. JN-23/2011 - 610 260. Naročnik navaja, da je prejel tri ponudbe, in sicer ponudbo družbe Informatika d.d., Maribor, ponudbo družbe 3 TAV d.o.o., Novo mesto in ponudbo družbe BASS d.o.o., Celje. Vlagateljeva trditev o tem, da je na trgu le en ponudnik, ugotavlja naročnik, ne vzdrži pravne presoje. Očitno je vlagatelj tisti, ki ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, vendar to še ne pomeni, da je pogoj neupravičeno diskriminatoren.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik iz razloga, ker razpisuje dokaj zahtevno javno naročilo, organizirati predhodni sestanek oziroma ogled, kjer bi lahko ponudniki pridobili dodatne informacije o predmetu razpisanega javnega naročila. Vlagatelj oporeka tudi merilu Rok izvedbe in zatrjuje, da je nemogoče doseči takšen rok izvedbe, ki prinaša najvišje število točk (10 točk) oziroma poudarja, da lahko najvišje število točk prejme le tisti (vnaprej izbran) ponudnik, ki ima že izdelan informacijski sistem. Vlagatelj se tudi ne strinja z referenčno zahtevo iz 13. točke 7. poglavja Navodila ponudnikom oziroma z zahtevo, da mora referenca vsebovati tudi prilogo A in zatrjuje, da jo izpolnjuje le en (vnaprej izbran) ponudnik.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da mu veljavna zakonodaja ne nalaga, da bi moral v zvezi z razpisanim predmetom javnega naročila predvideti poseben sestanek oziroma ogled. Iz navedenega razloga in zato, ker vlagatelj v zahtevku tudi sicer ne zatrjuje, da predmet javnega naročila ni dovolj natančno opisan, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Poleg tega bi lahko vlagatelj v zvezi z opisom predmeta zahteval tudi dodatna pojasnila (na Portalu javnih naročil so objavljeni štirje odgovori, ki jih je na postavljena vprašanja v zvezi s predmetom javnega naročila objavil naročnik), na kar je bil izrecno opozorjen v 3. točki Navodila ponudnikom (Dodatna pojasnila).

Državna revizijska komisija je oba preostala očitka (ki se nanašata na merilo Rok izvedbe in na referenčni pogoj iz 13. točke 7. poglavja Navodila ponudnikom) zaradi njune medsebojne prepletenosti obravnavala skupaj.

Naročnik je merila za izbiro najugodnejše ponudbe navedel v 8. točki Navodila ponudnikom (Ocenjevanje ponudb). Naročnik je zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudb uporabil dve merili, in sicer merilo cena, ki mu je pripisal 90 točk in merilo rok izvedbe, v skladu s katerim je predvidel prejem (največ) 10 točk.

Naročnik je pri merilu Rok izvedbe zapisal, da ga bo uporabil na sledeč način:

"Pogoj za izvedbo del informacijskega sistema, ki se nanaša na implementacijo obračuna omrežnine, energije, izdelave priloge A, podpore življenjskemu ciklu odjemalca in masovne saldakonte: 01.03.2012.

Za vsak krajši rok izvedbe navedenega dela informacijskega sistema ponudnik prejme 0,165 točke, vendar skupaj največ 10 točk (če ponudi rok izvedbe 31.12.2011). Navedeni roki veljajo ob predpostavki, da bo pogodba sklenjena do vključno 09.12.2011, sicer se roki sorazmerno prilagodijo glede na dejanski datum podpisa pogodbe.

Rok za implementacijo ostalega dela informacijskega sistema je 01.01.2013 in se ne točkuje."

Iz zgoraj citiranih navodil izhaja, da mora biti informacijski sistem v delu, ki se nanaša na implementacijo obračuna omrežnine, energije, izdelave priloge A, podpore življenjskemu ciklu odjemalca in masovne saldakonte izdelan do 01.03.2012. V tem primeru ponudnik ne prejme nobene točke. Za vsak dan ponujenega krajšega roka izvedbe pa je naročnik predvidel prejem 0,165 točke oziroma v primeru najkrajšega možnega roka izvedbe (torej, če ponudnik ponudi dva meseca krajši rok izvedbe od zahtevanega oziroma, če bo informacijski sistem izdelan do 31.12.2011) prejem najvišjega števila točk (10 točk). Rok za implementacijo ostalega dela informacijskega sistema je dne 01.01.2013 in se ne točkuje.

Naročnik je v 13. točki 7. poglavja Navodila ponudnikom (Preverjanje sposobnosti) zapisal enega izmed referenčnih pogojev, in sicer:

"Ponudnik je v zadnjih treh letih (od leta 2008 dalje) implementiral in vzdrževal ali zgolj vzdrževal svojo implementirano podobno rešitev, pri čemer mora vzdrževanje v tem obdobju neprekinjeno trajati več kot eno leto. Za podobno rešitev šteje informacijski sistem za obračun omrežnine, energije, izdelava priloge A in masovni saldakonti (kumulativno vsa navedena področja v eni referenci).

V primeru skupne ponudbe lahko pogoj izkaže katerikoli izmed partnerjev v skupni ponudbi, izpolnjevanje pogoja s podizvajalci ni primerno."

V zvezi z zgoraj citirano referenčno zahtevo je potrebno upoštevati tudi odgovor naročnika, ki ga je na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov ("Kaj smatrate za izdelavo priloge A"") dne 28.10.2011 na Portalu javnih naročil objavil naročnik, in sicer:

"Priloga A je ime za pripravo in posredovanje podatkov omrežnine, ki jih mora pooblaščenec SODO posredovati dobaviteljem preko portala Perun."

Iz navedenega referenčnega pogoja je razvidno, da so morali ponudniki (bodisi sami ali s partnerji v skupni ponudbi) od leta 2008 dalje izkazati, da so implementirali in vzdrževali ali zgolj vzdrževali svojo implementirano podobno rešitev (vzdrževanje mora v tem primeru trajati več kot eno leto), pri čemer je podobna rešitev tista, ki obsega obračun omrežnine, energije, izdelava priloge A in masovni saldakonti. Skladno z naročnikovo referenčno zahtevo in njegovim odgovorom, mora referenčni projekt vsebovati tudi izdelavo priloge A, kakor jo predpisuje sistemski operater distribucijskega omrežja za električno energijo (SODO d.o.o., Maribor). Navedeno pomeni (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno), da se referenčni projekt lahko nanaša zgolj na elektrodistribucijska podjetja v Republiki Sloveniji.

ZJNVETPS naročnika na več mestih zavezuje, da osnovne elemente javnega naročanja, torej predmet, pogoje in merila, določi na pregleden in sorazmeren način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo ponudnikov in pošteno konkurenco. Prvi odstavek 13. člena ZJNVETPS določa, da naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. V skladu s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZJNVETPS mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (16. člen ZJNVETPS).

Merilo je element za vrednotenje in (medsebojno) primerjanje popolnih ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom naročila oziroma njegovo izvedbo. Merilo ne sme biti diskriminatorno in mora biti smiselno povezano z vsebino javnega naročila (tretji odstavek 49. člena ZJNVETPS). Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila je odvisno od tega, ali bo razlikovanje po določenem elementu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski izvedbi naročila. Merilo mora biti povezano z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se mora odražati pri večji ali manjši ekonomski koristi oziroma prednosti za naročnika pri izvedbi predmeta javnega naročila.

Predpisi s področja oddaje javnih naročil od naročnikov ne zahtevajo, da ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil obravnavajo enako, saj si ti tudi dejansko (v izhodiščih) niso enaki. Naročnik torej lahko svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma tako, da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora imeti za tovrstno omejevanje konkurence objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila. Pogoji morajo biti zato oblikovani na način, ki omogoča dejansko diferenciacijo ponudnikov glede na stopnjo njihove usposobljenosti, ne pa na način, ki določenim ponudnikom zaradi nerazumnih ali nesmiselnih zahtev preprečuje sodelovanje v postopku, ne da bi bila pri tem izkazana njihova manjša usposobljenost ali neusposobljenost za izvedbo naročila.

Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že (večkrat) uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega referenčnega dokazila, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

Iz naročnikovih navedb je mogoče razbrati, da oblikovanje merila Rok izvedbe in postavitev spornega referenčnega pogoja utemeljuje z razlogi, ki se nanašajo na pravočasno implementacijo razpisanega informacijskega sistema. Državna revizijska komisija naročnikovim argumentom ni mogla slediti. Naročnik je bil seznanjen z razlogi o tem, da bo dne 28.02.2011 izgubil podporo za stari informacijski sistem in da zato do navedenega dne potrebuje nov informacijski sistem. Kljub temu torej, da je naročnik vedel, da bo dne 28.02.2011 ostal brez informacijskega sistema, ki ga, kot navaja, "nujno potrebuje za izvajanje svoje primarne dejavnosti" in kljub temu, "da ima, kot ostali gospodarski subjekti, letna obdobja izvajanja storite, ta pa se začnejo s 1. januarjem in končajo z 31. decembrom, in je zato s tega stališča optimalno, da se preide na nov informacijski sistem s 1. januarjem, saj kasnejši začetek produkcije pomeni, da bi moral za nazaj vnašati oziroma uvažati podatke v informacijski sistem, kar pa bi mu ne le povzročilo nepotrebne stroške pač pa bi se poleg tega povečala tudi možnost napak ob ročnem vnosu", pa tega očitno ni upošteval pri načrtovanju izvedbe predmetnega javnega naročila. V obravnavanem primeru namreč ne gre za nakup informacijskega sistema (za nakup informacijskega sistema tipa "off the shelf") pač pa za storitev izdelave informacijskega sistema (oziroma za oblikovanje informacijskega sistema po specifičnih potrebah naročnika - funkcionalne zahteve predmetnega javnega naročila so navedene na več kot dvajsetih straneh), za njegovo redno mesečno vzdrževanje (vključno z izvajanjem vseh programskih popravkov), za izobraževanje v zvezi z njim in za njegovo nadgradnjo.

Naročnik v zvezi z oblikovanjem spornega merila tudi zatrjuje, "da ni neupravičeno diskriminatorno, če imajo različni ponudniki na trgu različne izdelke, od katerih so nekateri bolj izpopolnjeni, drugi pa bi morali tak sistem šele začeti programirati". Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da je namen meril v razlikovanju med boljšimi in slabšimi rešitvami, navedenega stališča pa ni mogoče aplicirati na obravnavani primer. Ob dejstvu, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno v sklopu storitev in zlasti iz razloga, ker se predmet javnega naročila (kot že izhaja iz te obrazložitve) nanaša na izdelavo informacijskega sistema po specifičnih potrebah naročnika (čemur naročnik niti ne oporeka), namreč zgolj iz razloga, ker ima določen ponudnik takšen sistem že izdelan, ni mogoče govoriti o boljši rešitvi od rešitve, ki jo bodo (šele) pripravili ostali ponudniki oziroma (kot zatrjuje naročnik) o bolj izpopolnjenem izdelku. Iz navedenih razlogov tudi ne vzdrži naročnikova primerjava izdelave razpisanega informacijskega sistema z nakupom avtomobila.

Z enako obrazložitvijo naročnik utemeljuje tudi postavitev izpodbijanega referenčnega pogoja, s katerim zahteva tudi sporno prilogo A. V zvezi s tem namreč navaja, da je zahteval tudi prilogo A (s čimer je referenco omejil zgolj na elektro podjetja znotraj Republike Slovenije) iz razloga, ker ostali referenčni projekti ne bi omogočali prilagoditve v rokih, ki jih je zahteval v razpisni dokumentaciji.

Kljub temu torej, da naročnik razpisan informacijski sistem pravzaprav potrebuje že od dne 01.01.2012 dalje, pa tega ni upošteval pri načrtovanju predmetnega javnega naročila. Nepravočasno izvedbo javnega naročila (naročnik bi očitno moral s predmetnim javnim naročilom pričeti vsaj dva meseca prej) je naročnik poskušal sanirati prav s spornima deloma razpisne dokumentacije. Naročnik je na ta način omogočil sodelovanje le tistim ponudnikom, ki imajo prav takšen informacijski sistem (torej informacijski sistem, ki vsebuje tudi prilogo A) že izdelan. S tem pa je nezakonito omejil konkurenco na tiste ponudnike, ki imajo izkazano referenco z zgolj elektrodistribucijskimi podjetji v Republiki Sloveniji. Poleg tega je za (že) izdelan informacijski sistem (z merilom Rok izvedbe) predvidel še prejem dodatnih 10 točk.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da utegnejo zaradi nepravočasne izvedbe predmetnega javnega naročila za naročnika nastati določene škodljive posledice oziroma dodatni stroški, vendar obenem poudarja, da jih je zakrivil naročnik sam.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev plačane revizijske takse (v višini 1.500,00 EUR).

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN, ob upoštevanju tretjega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo tudi v reviziji postopkov oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo delno ugodila, pri tem je ocenila, da vlagatelj ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Ker v tem delu niso nastali posebni stroški, je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik povrniti vlagatelju vse priglašene stroške oziroma stroške v višini vplačane revizijske takse.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral v postopku oddaje javnega naročila razpisno dokumentacijo, ob upoštevanju odločitve Državne revizijske komisije, ustrezno spremeniti, spremembe pa nato objaviti skladno z ZJNVETPS. Pri tem naj naročnik upošteva tudi določbe o morebitno potrebnem podaljšanju roka za oddajo ponudb skladno s 54. členom ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna
revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJNVETPS, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 12.12.2011


predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- ELEKTRO GORENJSKA d.d., Ulica Mirka Vadnova 3 a, Kranj
- ADACTA PROGRAMSKA OPREMA d.o.o., Leskoškova 9 d, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana