018-332/2011 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-332/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo OCT aparata in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gaspero, zastopanje in inženiring, d. o. o., Gmajna 16, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 7. 12. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila JN5406/2011" z dne 17. 8. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 875,60 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 23. 5. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5406/2011) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila JN5406/2011" z dne 17. 8. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Rimc, d. o. o., Pot na Polšico 75, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po vpogledu v dokumentacijo (dokument "Zapis" z dne 31. 8. 2011) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 9. 2011, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil 78., 79. in 80. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Vlagatelj zatrjuje, da:
1. je ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva, ker ima naročnik zagotovljenih 60.000 eurov z DDV, ponudbena vrednost pa znaša 87.559,86 eurov z DDV,
2. izbrani ponudnik ni predložil potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, naročnik pa tega dejstva ni preverjal,
3. je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo, ko je v pozivu z dne 28. 6. 2011 določil daljše obdobje za dostavo aparata na testiranje, s tem pa je izbranega ponudnika tudi privilegiral (kršitev 9. člena ZJN-2), sicer pa izbrani ponudnik ni ravnal ne v skladu z izjavo v ponudbi (10-dnevni rok) ne v skladu s terminom v nezakonitem pozivu,
4. izbrani ponudnik nima ustreznih referenc, ker referenčnim naročnikom ni dobavil aparatov s podobnimi specifikacijami, kot je naprava, ki je predmet javnega naročila,
5. je ponudba izbranega ponudnika neprimerna v zahtevah "simultano skeniranje mrežnice in OCT globinsko skeniranje mrežnice (istočasno)" in "ponujeni aparat se lahko kasneje nadgradi v angiograf".

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14. 9. 2011, vloženo po pooblaščencu, izjasnil o zahtevku za revizijo in izpostavil, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, sicer pa so očitki neutemeljeni, kar izbrani ponudnik podrobno utemeljuje. Izbrani ponudnik ugotavlja, da je treba zahtevek za revizijo primarno zavreči, podredno pa zavrniti.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev naročnika o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila JN5406/2011 dobava in montaža OCT aparata" z dne 23. 9. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik zavrača vlagateljeve očitke in utemeljuje, da:
1. vlagatelj napačno ugotavlja, da ima naročnik zagotovljenih le 60.000 eurov z DDV,
2. je izbrani ponudnik predložil zahtevano izjavo, za katero je naročnik preveril podatke v javni evidenci prek spleta, le izpisa ni naredil,
3. s pozivom z dne 28. 6. 2011 ni spremenil razpisne dokumentacije in ni kršil 9. člena ZJN-2, termin pa je uskladil s časom prisotnosti pristojnih na oddelku naročnika,
4. izbrani ponudnik ima ustrezne reference, ker je referenčnim naročnikom dobavil aparate s podobnimi specifikacijami, v razpisni dokumentaciji pa ni zahteval enakih specifikacij,
5. je ponudba izbranega ponudnika primerna v spornih tehničnih zahtevah, kar je tudi ugotovil s testiranjem.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 28. 9. 2011 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 9. 2011 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in obsežno oporekal naročnikovi vsebinski presoji zahtevka za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da:
1. naročnik ni izkazal, da ima zagotovljenih več kot le 60.000 eurov z DDV,
2. izbrani ponudnik ni predložil potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, pojasnila o preverjanju podatkov prek spleta pa so zavajajoča, neizvedba izpisa pa predstavlja kršitev 8. in 104.a člena ZJN-2,
3. je naročnik s pozivom z dne 28. 6. 2011 spremenil razpisno dokumentacijo in privilegiral izbranega ponudnika, učinke spremenjenega datuma pa bi lahko zagotovil na drug (in z razpisno dokumentacijo skladen) način,
4. je izbrani ponudnik referenčnim naročnikom dobavil aparate z bistveno drugačnimi specifikacijami in ne aparatov s podobnimi specifikacijami,
5. naročnik dejansko ni odgovoril na očitke o neprimernosti v spornih tehničnih zahtevah, testiranje pa tudi ne more biti zagotovilo o pravni pravilnosti naročnikove odločitve. Vlagatelj še podrobno pojasnjuje razlikovanje ponudbe izbranega ponudnika s podanimi zahtevami v specifikacijah.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo, nastalo v postopku oddaje javnega naročila (sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 11. 4. 2011, obvestilo o naročilu, razpisna dokumentacija, ponudba izbranega ponudnika, vlagateljeva ponudba, odločitev o oddaji naročila, zapis o vpogledu z dne 31. 8. 2011, dopis predstojnika Očesnega oddelka z dne 12. 8. 2011, "Poročilo o oddaji javnega naročila" z dne 12. 8. 2011, dopis - poziv na predložitev aparata v testiranje z dne 28. 6. 2011, dobavnica št. 26/11-T z dne 20. 7. 2011, ocenjevalna tabela OBR-16), dokumentacijo, ki jo je naročnik zbral ali ustvaril pred začetkom postopka oddaje javnega naročila (finančni načrt, informativna ponudba z dne 17. 2. 2011, e-pošta z dne 17. 2. 2011), ter priloge k zahtevku za revizijo in odločitvi o zahtevku za revizijo. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik:
- v 3. točki sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 11. 4. 2011 zapisal: "Vrednost javnega naročila kot se ocenjuje in pričakuje je 60.000 EUR z DDV.",
- opredelil, da oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (obvestilo o naročilu; povabilo k oddaji ponudbe, str. 2 razpisne dokumentacije; 1. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije),
- za merilo določil najnižjo ceno (točka IV.1.1 obvestila o naročilu; 11. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 8 razpisne dokumentacije),
- kot rok za predložitev ponudb določil 21. 6. 2011, do 10. ure (točka IV.2 obvestila o naročilu; povabilo k oddaji ponudbe, str. 2 razpisne dokumentacije),
- v zapisniku o odpiranju ponudb z dne 21. 6. 2011 evidentiral, da je prejel dve pravočasni ponudbi, pri čemer se izkaže, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo z najnižjo ceno (87.559,86 eurov z DDV), vlagatelj pa ponudbo z drugo najnižjo ceno (105.924 eurov z DDV),
- z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila JN5406/2011" z dne 17. 8. 2011 ponudnika obvestil, da je kot najugodnejšo izbral popolno ponudbo izbranega ponudnika v vrednosti 87.559,86 eurov z DDV.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik razpisuje javno naročilo blaga (gl. točka II.1.2 obvestila o naročilu), čemur vlagatelj ne oporeka. Skladno z 8. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "javno naročilo blaga" opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot "javno naročilo blaga".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik kršil ZJN-2, ko je kot popolno obravnaval ponudbo izbranega ponudnika.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik med drugim lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2). Dokazovanje referenc v zvezi z dobavami blaga ureja druga alinea točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim in šestim odstavkom 45. člena ZJN-2). Naročnik lahko glede na prvi odstavek 45. člena ZJN-2 preveri, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo tehnično sposobnost v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, med drugim z vzorci, z opisi in/ali s fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (prva alinea točke j drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Iz navedenega je razvidno, da neizpolnjevanja tehničnih specifikacij ni mogoče sanirati v postopku po 78. členu ZJN-2, ampak mora naročnik ponudbo zaradi njene neprimernosti skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti.

Nesprejemljiva ponudba je 1. tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali 2. ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14. 9. 2011 izpostavil, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila, vendar se Državna revizijska komisija s tem stališčem ne strinja.

V prvem odstavku 14. člena ZPVPJN je določeno, da mora vlagatelj kumulativno (tj. skupno) izkazati dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev javnega naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve.

Skladno z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN se med drugim šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo.

Pri vpogledu v dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila JN5406/2011" z dne 17. 8. 2011 je Državna revizijska komisija ugotovila, da se naročnik ni opredelil, ali je vlagateljeva ponudba (ne)popolna. Naročnik je namreč na str. 2 zapisal samĂł firmo izbranega ponudnika za ugotovitvijo, da je "strokovna komisija [â??] v nadaljevanju pregledala in ocenila naslednjo ponudbo (glede na vrstni red vrednosti) z vidika izpolnjevanja pogojev oz. zahtev v razpisni dokumentacij". Iz navedenega je mogoče zaključiti, da se je naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila oprl na 41. člen ZJN-2, in sicer na drugi odstavek, ki določa, da naročnik v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Ker se naročnik ni opredelil o (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe, je treba zaključiti, da se ni niti opredelil, da je vlagatelj predložil nesprejemljivo ponudbo. Zato v okoliščinah konkretnega primera ni pomembno, da vlagatelj navaja, da je tudi njegova ponudba nesprejemljiva. Gre namreč le za trditev izbranega ponudnika, ki pa ne temelji na predhodnih naročnikovih ugotovitvah.

Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da se vlagatelj v utemeljitev svoje aktivne legitimacije sklicuje na neprimerljivi zadevi št. 018-117/2010 in 018-130/2010. V zadevi št. 018-117/2010 je Državna revizijska komisija odločala o pritožbi (ne o zahtevku za revizijo), s katero je tedanji vlagatelj izpodbijal odločitev tedanjega naročnika, da zavrže njegov zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je pri obravnavi pritožbe v zadevi št. 018-117/2010 ugotovila, da je tedanji vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbijal odločitev tedanjega naročnika, da izloči ponudbo tedanjega vlagatelja kot nesprejemljivo in s tem nepopolno. Ker je tedanji vlagatelj izpodbijal razloge tedanjega naročnika, s katerimi je ta utemeljil izločitev ponudbe tedanjega vlagatelja, je ugotovila, da je s tem izkazal vsaj verjetnost nastanka škode, zato je zaključila, da mu je treba priznati aktivno legitimacijo. V zadevi št. 018-130/2010 je Državna revizijska komisija nato obravnavala še zahtevek za revizijo tedanjega vlagatelja (pritožnika v zadevi št. 018-117/2010), pri čemer se do vprašanja o utemeljenosti razlogov za izločitev ponudbe kot nesprejemljive ni opredeljevala, saj je zahtevku za revizijo tedanjega vlagatelja v spornem delu ugodila iz drugih razlogov (kršitev tedanjega drugega odstavka 79. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zvezi z uveljavljanjem naročnikovih kršitev glede izbire ponudbe izbranega ponudnika izkazal prvi element aktivne legitimacije s tem, ko je predložil pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), drugi element aktivne legitimacije pa je v danih okoliščinah izkazal (že) s tem, da izpodbija naročnikovo ravnanje, ko je kot popolno označil ponudbo izbranega ponudnika in jo izbral. Ker je vlagatelj za presojo navedenih kršitev izkazal oba elementa aktivne legitimacije, je Državna revizijska komisija pristopila k meritorni obravnavi zahtevka za revizijo, ugovore izbranega ponudnika pa v tem delu ocenila za neutemeljene.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke glede ugotavljanja sprejemljivosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 11. 4. 2011 zapisal, da "ocenjuje in pričakuje" vrednost javnega naročila v višini 60.000 eurov z DDV (3. točka). Sporno pa je, ali je naročnik smel izbrati ponudbo izbranega ponudnika z vrednostjo 87.559,86 eurov z DDV. Naročnik vlagateljeve očitke zavrača in pojasnjuje, da je planiral nabavo OCT aparata v finančnem načrtu za leto 2011, v katerem pa ni navedel, da so ocenjene vrednosti posameznih aparatov v tabeli 23 limitirane navzgor, pač pa je edino limitiral znesek za nakup medicinske opreme v letu 2011 v vrednosti 2.127.752 eurov. Naročnik še pojasnjuje, da v letu 2011 obdobno opredeljuje prioritete in dinamiko sprožanja posameznih nabav, načrtoval pa je tudi investicijsko rezervo. Naročnik izpostavlja, da je že v finančnem načrtu predvidel možnost, da ne bo realiziral vseh planiranih investicij in tudi ne v planiranih zneskih, pač pa se bo odločal sproti med letom. Naročnik tudi ugotavlja, da cena v ponudbi izbranega ponudnika ni višja od cen na trgu, kar utemeljuje z informativno ponudbo, ki mu jo je dal vlagatelj v februarju 2011.

Vlagatelj v vlogi z dne 29. 9. 2011 zavrača naročnikove argumente iz odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer izpostavlja drugi odstavek 14. člena ZJN-2, ki določa, da mora biti vrednost javnega naročila veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik 23. 5. 2011 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil in na ta dan takĂł iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila kot finančnega načrta (str. 49) izhaja, da znašajo zagotovljena sredstva 60.000 eurov. Vlagatelj še izpostavlja, da naročnik ni predložil nobenih dokumentov (npr. sprememba finančnega plana, odobritev dodatnih sredstev iz naslova rezerve), ki bi izkazovali, da je v okviru izračuna vrednosti javnega naročila skladno s 14. členom ZJN-2 prišlo do povečanja zagotovljenih sredstev za to javno naročilo s prvotno predvidenih 60.000 eurov z DDV do vrednosti izbrane ponudbe. Vlagatelj še navaja, da njegove trditve potrjujeta tudi interno dopisovanje (e-pošta z dne 17. 2. 2011) in informativna ponudba z dne 17. 2. 2011. Vlagatelj izpostavlja, da dokumenta navajata zneske, ki so višji od 60.000 eurov z DDV, vendar je naročnik kljub temu v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila zapisal, da je vrednost javnega naročila 60.000 eurov z DDV. Vlagatelj označuje naročnikove navedbe o zagotovitvi sredstev iz rezerve ali drugih postavk v finančnem načrtu za teoretični konstrukt, ki nima realne finančne ali dokumentacijske osnove.

Iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 sta razvidna alternativna primera, ki določata, kdaj je ponudba nesprejemljiva. Vendar je treba ugotoviti, da ni naročnik tisti, ki je ponudbo izbranega ponudnika označil za nesprejemljivo, temveč je vlagatelj tisti, ki si prizadeva, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot nesprejemljivo, in sicer na podlagi prvega alternativno določenega primera iz 21. točke prvega odstavka 21. člena ZJN-2. Iz tega primera je razvidno, da sprejemljivost ponudbe ni odvisna od preseganja ocenjene vrednosti, temveč od naročnikovih zagotovljenih sredstev, ta pa se lahko razlikujejo od ocenjene vrednosti javnega naročila. Ocenjena vrednost javnega naročila in zagotovljena sredstva sta dva različna pojma in ni nujno, da sta vrednostno enaka. Zato tudi v primeru, če naročnik kot najugodnejšo izbere ponudbo s ponudbeno ceno, ki je višja od ocenjene vrednosti javnega naročila, to ne pomeni, da je kršil ZJN-2.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da 14. člen ZJN-2 določa pravila, ki jih mora naročnik upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti (med drugim) javnega naročila. Namen teh pravil je v tem, da se naročnikom prepreči izogibanje uporabe ZJN-2 (gl. tretji odstavek 14. člena ZJN-2). Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila takĂł, da bo izvedel pravilen postopek oddaje javnega naročila (prim. drugi, tretji in četrti odstavek 24. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik za nabavo OCT aparata izvajal postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je torej uporabljal ZJN-2. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelju ni moglo biti neznano, da naročnik javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (npr. obvestilo o naročilu in povabilo k oddaji ponudbe, str. 2 razpisne dokumentacije). Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko naročnik izvede v primeru naročanja blaga, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV nižja od 125.000 eurov (prva alinea točke b drugega odstavka 24. člena ZJN-2).

S tem, ko je naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 11. 4. 2011 zapisal, da se kot vrednost javnega naročila ocenjuje in pričakuje 60.000 eurov z DDV, je le udejanjil namen pravil iz 14. člena ZJN-2, ne pomeni pa tudi že tega, da ima naročnik zagotovljenih le 60.000 eurov z DDV.

Naročnik je izbral ponudbo s ponudbeno ceno, ki znaša manj kot 125.000 eurov brez DDV, zato je tudi iz faze oddaje javnega naročila razvidno, da je naročnik smel oddati javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (prim. četrti odstavek 24. člena ZJN-2).

Zagotavljanje potrebnih sredstev za izpolnitev obveznosti, ki bi jih naročnik prevzel z oddajo javnega naročila v izvedbo, ni predmet ZJN-2, temveč (drugih) predpisov o javnih financah.

Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v ugotavljanje, ali je vlagatelj sploh upravičen uveljavljati, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne sme izbrati zaradi nesprejemljivosti, pa zavrača zahtevek za revizijo v tem delu že na podlagi podanih pojasnil naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Naročnik je tisti, ki opredeljuje prioritete in dinamiko sprožanja posameznih nabav. Državna revizijska komisija še ocenjuje, da zadošča že ugotovitev, da naročnik niti v finančnem načrtu ni določil, da bi bile planirane vrednosti za posamezno medicinsko opremo določene takĂł, da bi predstavljale tudi limit, do katerega lahko naročnik izbere ponudbe.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke glede preuranjenosti odločitve, da izbrani ponudnik izpolnjuje enega izmed pogojev poklicne sposobnosti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik v 9. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5) navedel, da "bo priznal usposobljenost oz. sposobnost ponudniku za sodelovanje v postopku na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev", in v 11. točki določil zahteve glede "Poklicne sposobnosti ponudnika" (str. 6):
"Da ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila : Potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ali da mora biti član posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri ima svoj sedež, opravljal storitev.
Dokazilo: Pod zaporedno številko 8 ponudnik predloži izjavo (OBR-6) in pod točko B vpiše podatke iz Potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov."

Državna revizijska komisija je pri vpogledalu v razpisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 3. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 3) določil, da "za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo pravilno izpolnjeno dokumentacijo, z morebitnimi prilogami ter ostale morebitne izjave" in v 4. točki naštel tudi "Izjave", med njimi pa "OBR-6".

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v obrazec OBR-6 (str. 19âˆ"20 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil vzorec izjave, ki so jo morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig). V tem obrazcu je naročnik predvidel več izjav, med drugim tudi izjavo o "opravljanju dejavnosti" (str. 20):
"Ustrezno izpolnite in obkrožite:
A) Dejavnost lahko opravljamo na podlagi vpisa v Sodni register, pod vložno številko _, oz. na osnovi vpisa pri Davčnem uradu , številka _.
B) Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila smo na podlagi Zakona _ pridobili ustrezno dovoljenje, številka _, izdano pri _ dne _ in smo člani naslednje organizacije: _ (vpisati le v primeru, če mora biti gospodarski subjekt za opravljanje svoje dejavnosti član posebne organizacije).
C) Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila ne potrebujemo posebnega dovoljenja."

Državna revizijska komisija je vpogledala še v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-6, ki ga je v spornem delu izpolnil tako, da je obkrožil možnosti pod točkama A in B, na prazne črte pa vnesel določeno vsebino:
"A) Dejavnost lahko opravljamo na podlagi vpisa v Sodni register, pod vložno številko 1/04220/00, oz. na osnovi vpisa pri Davčnem uradu x, številka x.
B) Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila smo na podlagi Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih pridobili ustrezno dovoljenje, številka 5371-10/2003, izdano pri Urad RS za Zdravila dne 07.02.2003 in smo člani naslednje organizacije: x (vpisati le v primeru, če mora biti gospodarski subjekt za opravljanje svoje dejavnosti član posebne organizacije)."

Iz ponudbe izbranega ponudnika je torej razvidno, da je izbrani ponudnik izpolnil možnosti pod točkama A in B, pri čemer je pri slednji možnosti navedel, da je za opravljanje dejavnosti pridobil "ustrezno dovoljenje" št. 5371-10/2003 z dne 7. 2. 2003. Iz podatkov o številki in datumu izdaje "ustreznega dovoljenja" izhaja, da je "Urad RS za Zdravila" izdal izbranemu ponudniku "ustrezno dovoljenje" še pred potekom roka za predložitev ponudb (tj. pred 21. 6. 2011, do 10. ure).

Državna revizijska komisija je kot izhodišče za ugotavljanje ravnanj naročnika s ponudbo izbranega ponudnika vzela podatke iz izjave izbranega ponudnika v točki B obrazca OBR-6, kjer je izbrani ponudnik navedel, da je pridobil "ustrezno dovoljenje" št. 5371-10/2003 z dne 7. 2. 2003, saj vlagatelj podatkov o številki in datumu ne prereka.

Zakon o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/2009; v nadaljevanju: ZMedPri) je začel veljati 19. 12. 2009, uporabljati pa se je začel 21. 3. 2010 (72. člen ZMedPri). Z dnem uveljavitve ZMedPri je prenehal veljati Zakon o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 s spr.; v nadaljevanju: ZZMP), ki pa se je uporabljal do začetka uporabe ZMedPri (71. člen ZMedPri). ZZMP je sicer začel veljati 31. 12. 1999 (127. člen ZZMP). številka in datum "ustreznega dovoljenja", ki se nanašata na izbranega ponudnika, kažeta na to, da je izbrani ponudnik "ustrezno dovoljenje" pridobil (že) v času veljavnosti ZZMP.

Organ, pristojen za medicinske pripomočke, je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (drugi odstavek 10. člena ZMedPri). Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je bila ustanovljena za izvajanje nalog, ki jih določa Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZZdr-1) in jih je (tedaj) določal ZZMP (prvi odstavek 109. člena ZZdr-1). Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je prevzela naloge in pristojnosti Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke kot organa v sestavi Ministrstva za zdravje ter naloge uradnega kontrolnega laboratorija iz 91. člena ZZdr-1 (peti odstavek 109. člena ZZdr-1). Pred uveljavitvijo ZMedPri je bil torej organ, pristojen za medicinske pripomočke, Agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (tretji odstavek 2. člena ZZMP), pri čemer je do ustanovitve Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke naloge pristojnega organa za medicinske pripomočke v humani medicini opravljal Urad Republike Slovenije za zdravila (prvi odstavek 117. člena ZZMP). Slednji pa je organ, ki ga je izbrani ponudnik navedel v točki B izjave o "poklicni dejavnosti" (obrazec OBR-6).

ZZMP je v 99.-101. členu urejal vprašanja prometa z medicinskimi pripomočki.

Promet z medicinskimi pripomočki je skladno s prvim odstavkom 99. člena ZZMP obsegal promet z medicinskimi pripomočki na drobno, promet z medicinskimi pripomočki na debelo, uvoz in izvoz medicinskih pripomočkov, skladno s četrtim odstavkom 99. člena ZZMP pa ga je lahko opravljal dobavitelj. Dobavitelj medicinskega pripomočka je bil skladno s tretjo alineo 4. člena ZZMP opredeljen kot pravna ali fizična oseba, odgovorna za proizvod ali storitev, ki je sposobna vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti; to je lahko bil proizvajalec, ali če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji, njegov zastopnik, uvoznik oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki je dala medicinski pripomoček v promet ali omogočila njegovo uporabo.

Drugi odstavek 99. člena ZZMP je opredelil promet z medicinskimi pripomočki na debelo kot vse dejavnosti, ki sestojijo iz nabavljanja, hranjenja, dobavljanja ali izvažanja medicinskih pripomočkov, razen izdajanja medicinskih pripomočkov posameznikom. Skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZZMP so se te dejavnosti opravljale s proizvajalci, njihovimi skladišči, drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki so opravljale promet na debelo z medicinskimi pripomočki, ali lekarnami ali specializiranimi prodajalnami, ki so imele pravico izdajati medicinske pripomočke posameznikom.

Skladno s šestim odstavkom 99. člena ZZMP je pristojni organ vodil register dobaviteljev medicinskih pripomočkov.

V 101. členu ZZMP so bila urejena vprašanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti prometa na debelo z medicinskimi pripomočki. Tako je bilo v prvi alinei 101. člena ZZMP določeno, da pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost prometa na debelo z medicinskimi pripomočki, mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoj, da mora dejavnost predhodno registrirati pri pristojnem organu.

Glede na navedeno iz ZZMP torej ni izhajalo, da je treba za opravljanje dejavnosti prometa z medicinskimi pripomočki na debelo pridobiti posebno dovoljenje po ZZMP, saj ZZMP takega dovoljenja niti ni določal, temveč to dejavnost predhodno registrirati pri pristojnem organu.

V takšno ureditev po ZZMP ni posegel niti ZMedPri, saj niti ZMedPri ne zahteva, da morajo poslovni subjekti, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (nakupovanje medicinskih pripomočkov in njihova nadaljnja prodaja poslovnim subjektom, ki jih kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali registrirane dejavnosti; 17. točka 9. člena ZMedPri), pridobiti posebno dovoljenje po ZMedPri, saj ZMedPri takega dovoljenja niti ni določa, temveč zahteva, da se mora ta subjekt pravočasno priglasiti Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke za vpis v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (drugi odstavek 52. člena ZMedPri).

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke upravlja register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, ki vsebuje ime ali firmo, naslov ali sedež poslovnega subjekta (tretja alinea 61. člena ZMedPri).

V skladu z drugim odstavkom 101. člena ZZMP je natančnejše pogoje za opravljanje trgovine z medicinskimi pripomočki na debelo določil podzakonski akt, sprva Pravilnik o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 82/2000 s spr.; v nadaljevanju: Pravilnik I), in sicer od 28. 9. 2000 (31. člen Pravilnika I), nato pa Pravilnik o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/2003 s spr.; v nadaljevanju: Pravilnik II), ki je s 5. 8. 2003, ko je začel veljati (31. člen Pravilnika II), razveljavil Pravilnik I (29. člen Pravilnika II).

Pogoji, ki so jih morali izpolnjevati dobavitelji medicinskih pripomočkov v Republiki Sloveniji, so bili opisani v dodatku XIII Pravilnika I (prvi odstavek 3. člena Pravilnika I), in sicer pod naslovom "Priglasitev vpisa pravnih ali fizičnih oseb v register izdelovalcev oziroma dobaviteljev medicinskih pripomočkov". Dokumentacija, ki je bila potrebna za vpis predlagatelja v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov âˆ" promet na debelo za medicinske pripomočke, je bila določena v 4. točki, v 7. točki pa je bilo določeno, da Urad Republike Slovenije za zdravila najkasneje v roku 30 dni od datuma prejema popolne priglasitve vpiše predlagatelja v ustrezen register in izda potrdilo o vpisu.

V prvem odstavku 14. člena Pravilnika II je bilo določeno, da se morajo pravne ali fizične osebe, registrirane v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z medicinskimi pripomočki, pri pristojnem organu priglasiti za vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, skladno z drugim odstavkom 14. člena Pravilnika II pa je lahko začela z opravljanjem dejavnosti, ko je od pristojnega organa pridobila potrdilo o vpisu v register. Vpis v register dobaviteljev se je izvedel v skladu s postopkom, opisanim v dodatku XIV (šesti odstavek 14. člena Pravilnika II), in sicer pod naslovom "Priglasitev vpisa pravnih ali fizičnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji v register izdelovalcev oziroma dobaviteljev medicinskih pripomočkov". Dokumentacija, ki je bila potrebna za vpis predlagatelja v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov âˆ" promet na debelo za medicinske pripomočke, je bila določena v 4. točki, v 7. točki pa je bilo določeno, da pristojni organ najkasneje v roku 30 dni od datuma prejema popolne vloge vpiše predlagatelja v ustrezen register in izda potrdilo o vpisu.

Do 21. 3. 2010 se je uporabljal Pravilnik II, kolikor ni bil v nasprotju z ZMedPri ali če ZMedPri ni določal drugače (68. člen ZMedPri), z 8. 5. 2010, ko je začel veljati Pravilnik o proizvodnji in prometu z medicinskimi pripomočki (Uradni list RS, št. 37/2010; v nadaljevanju: Pravilnik III) (37. člen Pravilnika III), pa je Pravilnik II prenehal veljati (36. člen Pravilnika III).

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke organizira, vodi in upravlja register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, v katerega vpisuje poslovne subjekte s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (prva alinea 2. točke prvega odstavka 11. člena Pravilnika III). Ta register je informatizirana baza podatkov in je objavljen na spletni strani www.jazmp.si (drugi odstavek 11. člena Pravilnika III).

Register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, vsebuje ime ali firmo in naslov ali sedež poslovnega subjekta (drugi odstavek 12. člena Pravilnika III).

V 13. členu Pravilnika III je določen postopek vpisa v ustrezne registre, pri čemer je v četrtem odstavku 13. člena Pravilnika III določeno, da Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke na zahtevo predlagatelja izda potrdila o vpisu v registre, ki jih na podlagi Pravilnika III vodi in upravlja, najpozneje v 15 dneh od podane zahteve.

V prvem odstavku 22. člena Pravilnika III je določeno, da se morajo poslovni subjekti, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo najpozneje v 15 dneh po začetku opravljanja prometa na debelo priglasiti Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke za vpis v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, drugi odstavek 22. člena Pravilnika III pa določa, da mora vloga za vpis v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, vsebovati določene podatke (ime ali firmo, naslov ali sedež ter elektronski naslov oziroma številko [tele]fa[ks]a ter ime in priimek kontaktne osebe poslovnega subjekta, ki opravlja promet z medicinskimi pripomočki na debelo).

Po pregledu področne zakonodaje v zvezi z medicinskimi pripomočki Državna revizijska komisija ugotavlja, da za opravljanje prometa z medicinskimi pripomočki na debelo (ne po ZZMP ne po ZMedPri) ponudniku ni (bilo) treba pridobiti dovoljenja. Zato "Potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov" ne pomeni dokazila o tem, da ima ponudnik "veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti" prometa z medicinskimi pripomočki na debelo, temveč predstavlja dokazilo o tem, da je ponudnik vpisan v ustreznem registru pri organu, pristojnem za medicinske pripomočke, in da zato sme opravljati dejavnost prometa z medicinskimi pripomočki na debelo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne razpisuje "opravljanja dejavnosti", temveč, kar med strankama tudi ni sporno, nabavo OCT aparata. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da je treba pogoj iz 11. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6 razpisne dokumentacije) v delu, ki je sporen med vlagateljem in naročnikom, tolmačiti očitno takĂł, da naročnik zahteva, da ponudnik izkaže, da sme opravljati dejavnost prometa z medicinskimi pripomočki na debelo. Da bi ponudnik izkazal, da sme opravljati to dejavnost, mora v točko B obrazca OBR-6 vpisati podatke iz "Potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba pojem "ustrezno dovoljenje" v izjavi v točki B obrazca OBR-6 razumeti le še kot "potrdilo", zahtevo po vnosu podatkov iz tega potrdila pa dokazovanje možnosti opravljanja dejavnosti prometa z medicinskimi pripomočki na debelo.

Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pogoja iz 11. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6 razpisne dokumentacije) v delu, ki je med vlagateljem in njim sporen, ni določil dovolj natančno, izjave v obrazcu OBR-6 (str. 19âˆ"20 razpisne dokumentacije) pa je določil takĂł, da je sicer vprašljivo, kako pokrivajo vsebino takĂł določenega pogoja in ali je upošteval 43. člen ZJN-2 (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti), pa ugotavlja, da je bil pri določitvi vrste dokazila jasen in je, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve sklepa Državne revizijske komisije, tudi upošteval šesti odstavek 41. člena ZJN-2: za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz 11. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6 razpisne dokumentacije) zadošča, da ponudnik predloži lastno izjavo, v kateri navede nekatere podatke. Zato dejstvo, da naročnik pogoja v delu, ki je med vlagateljem in njim sporen, ni določil dovolj natančno, v ničemer ne vpliva na jasno določitev vrste dokazila. Zato je treba zaključiti, da naročnik ni zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo (tudi) "Potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov [pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke]".

Četudi izbrani ponudnik ni predložil "Potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke" v ponudbo, kar vlagatelj izpostavlja (str. 5 zahtevka za revizijo) in v kar se je prepričala Državna revizijska komisija z vpogledom vanjo, to ne pomeni pomanjkljivosti ponudbe, saj je, kot že pojasnjeno, zadoščala že predložitev izjave na obrazcu OBR-6. Zato naročnik tudi ni mogel ravnati v neskladju z ZJN-2, če ni ugotovil, da v ponudbi izbranega ponudnika "manjka" to potrdilo.

Vlagatelj nadalje tudi navaja, da "naročnik vezano na ta pogoj ni izvedel nobene preverbe ali dopolnitve" (str. 5 zahtevka za revizijo), vendar naročniku neutemeljeno očita kršitev ZJN-2.

Izbrani ponudnik je, kot že ugotovljeno, predložil (z razpisno dokumentacijo zahtevano) izjavo na obrazcu OBR-6 in v njej navedel podatke o "pridobljenem ustreznem dovoljenju" (torej potrdilu). V 78. členu ZJN-2 je določeno, da mora naročnik dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, vendar nepredložitev dokumentov, ki jih naročnik ni zahteval, ne more pomeniti, da je ponudba formalno nepopolna, zaradi česar tudi ni treba "dopolnjevati" take ponudbe.

Ob tem je treba še opozoriti, da sporni položaj ureja tudi šesti odstavek 41. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da ne glede na druge določbe ZJN-2 ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam.

Uradne evidence opredeljuje 61. člen ZMedPri, ki določa, da Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke kot organ, pristojen za medicinske pripomočke (gl. drugi odstavek 10. člena ZmedPri), upravlja register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (tretja alinea). Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke navedeni register objavlja na svoji spletni strani (drugi odstavek 11. člena Pravilnika III), in sicer natančneje na spletni strani http://www.jazmp.si/files/ijz/SEZNAM-MP-DEBELO.pdf.

Naročnik bi glede na drugi stavek prvega odstavka 78. člena ZJN-2 sicer tudi ne imel podlage zahtevati, da izbrani ponudnik "dopolni" ponudbo s potrdilom, ker bi v tem primeru dejstvo, ali je izbrani ponudnik vpisan v ustrezen register, lahko sam preveril (gl. šesti odstavek 41. člena ZJN-2 v povezavi z 61. členom ZMedPri in drugim odstavkom 11. člena Pravilnika III). Naročnik je, kot že pojasnjeno, zahteval izjavo, v katero ponudniki vpišejo določene podatke.

Tudi v primeru, če naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročil "ni izvedel nobene preverbe", kot to zatrjuje vlagatelj (str. 5 zahtevka za revizijo), ni ravnal v nasprotju z ZJN-2.

Preveritev ponudbe ureja 77. člen ZJN-2, ki omogoča naročniku, da najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Če naj bi šteli, da vlagatelj s tem, ko izpostavlja "preverbo", zatrjuje, da bi moral naročnik preveriti ponudbo izbranega ponudnika v smislu 77. člena ZJN-2, je treba spomniti, da lahko naročnik podatek o vpisu v ustrezen register preveri do sklenitve pogodbe o izvedbi naročila (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Vendar v primeru, če naj bi šteli, da vlagatelj s tem, ko izpostavlja "preverbo" (ker se sklicuje še na zadevo št. 018-026/2011), zatrjuje, da bi moral naročnik zahtevati pojasnilo od izbranega ponudnika, je treba ponoviti, da je izbrani ponudnik v izjavi v točki B obrazca OBR-6 zapisal, da je pridobil "ustrezno dovoljenje" (torej potrdilo) št. 5371-10/2003 z dne 7. 2. 2003. Ti podatki so jasni in v nasprotju z vlagateljevim stališčem omogočajo ugotovitev, da izbrani ponudnik "v polnosti izpolnjuje pogoj poklicne sposobnosti" (prim. str. 5 zahtevka za revizijo), saj je bil vpisan v seznam subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, še pred potekom roka za predložitev ponudb.

Ker je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke začela delovati 1. 1. 2007 (prvi odstavek 44. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Uradni list RS, št. 115/2006), je razumljivo, da že vsaj od tega datuma dalje potrdil o vpisu v seznam subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, ni izdajal (oziroma ni mogel izdajati) Urad Republike Slovenije za zdravila (prim. peti odstavek 109. člena ZZdr-1 v povezavi s prvim odstavkom 117. člena ZZMP). Zato tudi podatki o organu, ki ga je izbrani ponudnik v izjavi v točki B obrazca OBR-6 navedel za izdajatelja "ustrezneg dovoljenja" (torej potrdila), kažejo na to, da je bil izbrani ponudnik že v času pred potekom roka za predložitev ponudb vpisan v seznamu subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo. Tudi ta podatek torej omogoča ugotovitev, da izbrani ponudnik "v polnosti izpolnjuje pogoj poklicne sposobnosti" (prim. str. 5 zahtevka za revizijo).

Na podane zaključke ne more vplivati vlagateljevo sklicevanje na zadevo št. 018-026/2011, saj se zadeva št. 018-026/2011 razlikuje od obravnavane zadeve. Državna revizijska komisija se namreč v zadevi št. 018-026/2011 ni opredeljevala o ravnanju naročnika po 77. členu ZJN-2, temveč o pojasnjevanju ponudbe. Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-026/2011 ugotovila, da je bil ključni podatek zaradi nenavedbe, ali gre za bruto ali neto vrednost, nejasen, kar pa, kot že predhodno pojasnjeno, ne velja za podatke v obravnavanem primeru.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj naročniku neutemeljeno očita, da je izbranemu ponudniku neupravičeno priznal, da izpolnjuje enega izmed pogojev poklicne sposobnosti.

Vlagatelj v vlogi z dne 29. 9. 2011, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, sicer navaja (str. 4), 1. da so naročnikovi argumenti, da je "izpolnjevanje predmetnega pogoja s strani izbranega ponudnika â"śpreveril že pred izdajo odločitve o oddaji naročila, vendar izpisa ni navedelâ"ť", "poskus opravičevanja nezakonite (preuranjene) odločitve naročnika", 2. da je naročnik k odločitvi o zahtevku za revizijo predložil dokument, ki ga je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke "izda[la] šele dne 29.08.2011, torej kar 12 dni po izdaji" odločitve o oddaji naročila, in 3. da "iz izpisa sploh ni razvidno na kateri datum je izbrani ponudnik domnevno pridobil predmetno dovoljenje, saj okence ''datum izdaje potrdila'' sploh ni izpolnjeno (pri čemer je v dokazilu naročnika okence z namenom zavajanja deloma počrnjeno)", vendar ne morejo v ničimer spremeniti dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije. še več. Ravno dejstva, da je na izpisu dokazila (izpis strani iz registra Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke) naveden datum 29. 8. 2011, izbrani ponudnik pa pod zaporedno številko 493 in zanj kot "Datum vpisa v register" navedeno "datum izdaje potrdila", pokažejo, da je izbrani ponudnik dejavnost prometa z medicinskimi pripomočki na debelo že registriral pri pristojnem organu in da s tega seznama ni izbrisan. Ta seznam Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke ažurira in v času reševanja zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo je bil s 14. 10. 2011 objavljen nov seznam, izbrani ponudnik pa vpisan pod zaporedno številko 495. Razvidno je torej, da je seznam dinamičnega značaja, izbrani ponudnik pa je na tem seznamu še vedno vpisan. Tudi na seznamu z dne 14. 10. 2011 je pri izbranem ponudniku kot "Datum vpisa v register" navedeno "datum izdaje potrdila". Vendar zapis "datum izdaje potrdila" ne pomeni, da je datum izdaje potrdila toliko neznan, da bi lahko pomenil, da se nanaša celĂł na čas po preteku roka za predložitev ponudb.

Pomen vpisa podatka "datum izdaje potrdila" je treba iskati drugod, npr. v dejstvu, da predstavlja oznako za tiste datume, ki so nastopili pred uveljavitvijo ureditve po ZMedPri, in zato pomeni datume pred 21. 6. 2011, do 10. ure (rok za predložitev ponudb). Navedeno potrjuje vlagateljev položaj. Vlagatelj je v ponudbo predložil "Potrdilo o vpisu v register" št. 300-0006/2009-2 z dne 19. 10. 2009, ki ga je izdala Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. V tem potrdilu je tudi navedeno, da "[z] dnem izdaje tega potrdila preneha veljati Potrdilo o vpisu v register št.: 5371-44/2004, z dne 24.3.2004". Iz vpogleda v seznam z dne 14. 10. 2011 je razvidno, da je vlagatelj evidentiran pod št. 199 in tudi zanj navedeno "datum izdaje potrdila", ne pa morebiti datum iz leta 2004 ali datum iz leta 2009, ko je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke izdala novo potrdilo.

Glede na vse navedeno tudi ni relevantno, da za izbranega ponudnika v razdelku "Datum vpisa v register" seznama, ki ga Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke objavlja na svoji spletni strani, ni razviden konkreten datum vpisa v register. Tega ne more v ničimer spremeniti dejstvo, da se je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo skliceval na seznam z dne 29. 8. 2011, ki je bil res sestavljen po datumu, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, saj vsak seznam, v katerem je izbrani ponudnik naveden, lahko nosi le kasnejši datum od datuma vpisa izbranega ponudnika v register, vendar daje enako sporočilo: dokler je izbrani ponudnik v njem vključen in je v njem za "Datum vpisa v register" navedeno "datum izdaje potrdila", je izbrani ponudnik dejavnost prometa z medicinskimi pripomočki na debelo priglasil pred rokom za predložitev ponudb. Ker datum "7. 2. 2003" (izjava B v obrazcu OBR-6), ko je bilo izdano "ustrezno dovoljenje" (torej potrdilo), ni nejasen, je že pojmovno nemogoče, da bi naročniku nalagali, da bi moral pred sprejemom odločitve o oddaji naročila razjasnjevati pomen enoznačnih številčnih podatkov.

Vlagatelj je v vlogi z dne 29. 9. 2011 po seznanitvi z naročnikovimi argumenti izpostavil še kršitvi 8. in 104.a člena ZJN-2, ker naročnik ni "izvedel kakršnega koli izpisa", če je res pred sprejemom odločitve o oddaji naročila preveril podatke v registru Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (str. 5). Vlagatelj torej v vlogi z dne 29. 9. 2011 navaja novi kršitvi, saj ju ni že uveljavljal v zahtevku za revizijo. Obravnava teh kršitev zaradi pravila iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN praviloma ni mogoča, saj vlagatelj v opredelitvi do odločitve o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih kršitev. Izjema je podana, če vlagatelj dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do tega, ali je vlagatelj sploh zatrjeval (kaj šele dokazoval) nekrivdne razloge, pa ugotavlja, da je vlagatelj izpostavil kršitvi ZJN-2, za kateri se je dejansko lahko seznanil šele ob seznanitvi z argumentacijo naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zato je Državna revizijska komisija očitke o kršitvah 8. in 104.a člena ZJN-2 obravnavala.

V 8. členu ZJN-2 je opredeljeno načelo transparentnosti, v 104.a členu ZJN-2 pa je urejeno vprašanje hrambe dokumentacije v postopku javnega naročanja in določa, koliko znaša rok hrambe te dokumentacije.

V primeru, da je naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila res preveril podatek o tem, ali je izbrani ponudnik vpisan v register, ki ga vodi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, bi - glede na pojasnila Državne revizijske komisije - ugotovil, da je izbrani ponudnik že vpisan v seznam subjektov, ki opravljajo dejavnost prometa z medicinskimi pripomočki na debelo. Zato tudi v primeru, če bi (je) naročnik opustil izpis preveritve podatkov na datum pred 17. 8. 2011, ko je sprejel odločitev o oddaji naročila, to ne bi (ni) vplivalo na pravilnost odločitve, da izbranemu ponudniku prizna izpolnjevanje pogoja iz 11. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6 razpisne dokumentacije) v delu, ki je med vlagateljem in naročnikom sporen. Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v ugotavljanje, ali 8. in 104.a člen ZJN-2 res nalagata naročniku, da natisne dokumente, v katerih je na spletu preverjal ali ugotavljal podatke, bi tudi v primeru, da bi ugotovila, da taka obveznost obstaja, vlagatelj z ugotovitvijo take kršitve v obravnavanem primeru ne mogel izboljšati svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila. Ugotovitev take naročnikove opustitve namreč ne bi mogla vplivati na razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zato se Državna revizijska komisija ni nadalje opredeljevala do očitanih kršitev 8. in 104.a člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve očitke, da je naročnik nedovoljeno spreminjal razpisno dokumentacijo, ko je izbranega ponudnika pozval na dostavo aparata v testiranje, izbrani ponudnik pa se ni držal ne zahtev razpisne dokumentacije ne zahtev naročnikovega poziva.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik v 9. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5) navedel, da "bo priznal usposobljenost oz. sposobnost ponudniku za sodelovanje v postopku na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev", in v 22. točki določil zahteve glede "Tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika" (str. 7):
"Naročnik lahko zahteva od ponudnika, da v roku najkasneje 10 dni po predhodnem pisnem povabilu, brezplačno dostavi v test (kot potrditev ustreznosti opisa) opremo s tehničnimi podatki, kot zahtevano v dokumentaciji postopka. Predviden čas testa do 30 dni. Ponudnik mora, za čas testa, zagotoviti potreben material brezplačno.
Dokazilo: Izjava ponudnika (OBR-14)."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil obveznega testiranja, temveč le možnost. To ugotavlja tudi vlagatelj (str. 6 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija je pri vpogledalu v razpisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 3. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 3) določil, da "za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo pravilno izpolnjeno dokumentacijo, z morebitnimi prilogami ter ostale morebitne izjave" in v 4. točki naštel tudi "Izjave", med njimi pa "OBR-14".

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v obrazec OBR-14 (str. 28 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil vzorec izjave, ki so jo morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig):
"Izjavljamo:
Da bomo v kolikor bo naročnik zahteval, v roku najkasneje 10 dni po predhodnem pisnem povabilu, brezplačno dostavili v test (kot potrditev ustreznosti opisa) opremo s tehničnimi podatki, kot zahtevano v dokumentaciji postopka. Predviden čas testa do 30 dni, za čas testa bomo zagotovili potreben material brezplačno."

Državna revizijska komisija je vpogledala še v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-14. S tem je izbrani ponudnik formalno zadostil zahtevi iz 3. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 3 razpisne dokumentacije).

Vlagatelj opozarja, da je naročnik izkoristil možnost brezplačnega testiranja ponujenega OCT aparata in izbranega ponudnika pozval na njegovo dostavo z dopisom z dne 28. 6. 2011. V tem dopisu je naročnik prepisal pogoj iz 22. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) in dodatno navedel:
"Sled navedenega vas pozivamo k dostavi aparata, ki predmet ponudbe in sicer v 30 tednu oz. v terminu od 25.07.2011 do 29.07.2011 za čas testa do 30 dni."

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v naročnikov spis ugotovila, da je naročnik dopis z dne 28. 6. 2011 izbranemu ponudniku poslal po telefaksu 28. 6. 2011. Nadalje je razvidno, da je izbrani ponudnik naročniku 20. 7. 2011 dostavil aparat in da ga je naročnik istega dne tudi prevzel, kar je razvidno iz dobavnice št. 26/11-T z dne 20. 7. 2011, ki sta jo potrdila (podpis in žig) takĂł izbrani ponudnik kot naročnik. Naročnik je ponujeni aparat testiral, kar izhaja iz dopisa z dne 12. 8. 2011, ki ga je na nabavno službo naslovil predstojnik Očesnega oddelka. Res je, da slednji dopis ni podpisan, vendar testiranje ponujenega aparata izbranega ponudnika potrjuje "Poročilo o oddaji javnega naročila", tudi z dne 12. 8. 2011, ki ga je sopodpisal predstojnik Očesnega oddelka, saj je testiranje v njem izrecno izpostavljeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 22. točki 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) določil rok za dostavo ponujenega aparata v brezplačno testiranje kot časovno obdobje v trajanju največ 10 dni po prejemu naročnikovega pisnega povabila. Iz dopisa z dne 28. 6. 2011 pa je razvidno, da je naročnik spremenil zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj je dotedanjo zahtevo po časovnem obdobju, katerega štetje je bilo odvisno od ponudnikove seznanitve s pisnim naročnikovim pozivom, nadomestil s časovnimi točkami, za katere se je odločil, da predstavljajo čas, ko mora izbrani ponudnik dostaviti ponujeni aparat v brezplačno testiranje. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik s tako oblikovanim dopisom z dne 28. 6. 2011 prekršil tretji odstavek 71. člena ZJN-2, saj ta naročniku po poteku roka za prejem ponudb ne dovoli spreminjanja ali dopolnjevanja razpisne dokumentacije. Vendar Državna revizijska komisija, kot bo pojasnila v nadaljevnaju, ocenjuje, da okoliščine konkretnega primera ne narekujejo razveljavitve odločitve o oddaji naročila.

Kljub ugotovitvi, da je naročnik v dopisu z dne 28. 6. 2011 spremenil rok glede na pogoj iz 22. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije), to še ne pomeni, da je izbranemu ponudniku dejansko omogočil daljši rok za dostavo aparata v brezplačno testiranje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sploh ni zatrjeval, kaj šele dokazoval, da je prišlo do dejanskega učinka daljšega roka. V določenih dejanskih okoliščinah bi sporno določeni rok namreč lahko celĂł skrajševal obdobje 10 dni iz pogoja iz 22. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije).

Če sklepamo, da se je izbrani ponudnik seznanil z dopisom z dne 28. 6. 2011 še isti dan, kot ima naročnik evidentirano pošiljanje telefaksa (torej 28. 6. 2011, "porocilo odd."), ali do najkasneje 10. 7. 2011, bi bilo treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik z dostavo aparata v brezplačno uporabo šele 20. 7. 2011 aparat dostavil šele po preteku 10 dni, do kolikor je bil določen pogoj v 22. točki 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sploh ne zatrjuje, da se je izbrani ponudnik seznanil z dopisom z dne 28. 6. 2011 v obdobju med 28. 6. 2011 in 10. 7. 2011. Vlagatelj namreč navaja, kdaj je naročnik izbranega ponudnika s spornim dopisom pozval na dostavo aparata (tj. 28. 6. 2011) in kdaj je izbrani ponudnik dostavil aparat v brezplačno uporabo (tj. 20. 7. 2011). Ta dejstva pa sama po sebi ne morejo dokazovati, da bi izbrani ponudnik ne spoštoval 10-dnevnega roka. Ta dejstva izkazujejo kvečjemu to, kar je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, in sicer, 1. da je naročnik pripravil dopis z dne 28. 6. 2011 v nasprotju z določitvijo roka iz zahteve v 22. točki 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) in ga v taki obliki poslal izbranemu ponudniku in 2. da je izbrani ponudnik 20. 7. 2011 dostavil aparat v brezplačno uporabo naročniku. V primeru, da se je izbrani ponudnik z dopisom z dne 28. 6. 2011 seznanil šele med 11. 7. 2011 in 20. 7. 2011, bi "daljši rok za dostavo aparata" (str. 7 zahtevka za revizijo) že pojmovno ne mogel obstajati. V takem primeru bi bil rok vedno krajši od 10 dni od seznanitve s pisnim povabilom.

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da je naročnik izbranega ponudnika privilegiral. Naročnik namreč vlagatelja ni pozval na dostavo aparata v testiranje, zaradi česar je tudi očitno, da mu ni določil drugačnega roka/datuma za dostavo aparata v brezplačno testiranje, kot ga je določil v dopisu z dne 28. 6. 2011 izbranemu ponudniku.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik izbranega ponudnika privilegiral, ker je "vlagatelj namreč skladno z OBR-14 podal izjavo, da bo aparat dostavil v roku 10 dni, za kar je angažiral dodatna sredstva, kar se je odrazilo tudi v ponudbeni ceni" (opomba 2, str. 7 zahtevka za revizijo), vendar vlagatelj s to trditvijo ni izkazal nobene pravno relevantne povezave z vprašanjem privilegiranja, saj je tudi izbrani ponudnik v ponudbi moral predložiti izjavo na obrazcu OBR-14. Kot že ugotovljeno, jo je izbrani ponudnik tudi predložil. Tudi ni jasno, v kakšni povezavi je trditev o angažiranju dodatnih sredstev.

Kljub predhodnim zaključkom pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevku za revizijo ni treba ugoditi in razveljaviti odločitve o oddaji javnega naročila niti v primeru, če štejemo, da se je izbrani ponudnik seznanil z dopisom z dne 28. 6. 2011 najkasneje 10. 7. 2011.

Četudi se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da ni "smotrnosti organizacije izvedbe dostave aparata izven prisotnosti medicinske stroke, ki test aparature tudi izvede" (str. 7 odločitve o zahtevku za revizijo), pa bi se tem razlogom, ki izvirajo iz njegove sfere, lahko izognil na kakšen drug način, ki bi bil tudi skladen z zahtevo iz 22. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije). Naročnik namreč ni izkazal, da bi dopisa s pozivom ne mogel poslati kasneje. Iz dopisa z dne 28. 6. 2011 je tudi razvidno, da sta ga podpisala zaposlena v naročnikovi nabavni službi in ne zdravstveno osebje.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik pripravil dopis z dne 28. 6. 2011, v katerem je nesporno spremenil zahtevo iz 22. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) in s tem ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2. Naročnik je izbranemu ponudniku določil drugačna pravila za dostavo aparata v brezplačno uporabo, vendar pa vseeno ni mogoče šteti, da je treba za to naročnikovo kršitev kaznovati izbranega ponudnika s tem, da se izloči njegovo ponudbo. Državna revizijska komisija poudarja, da gre za ravnanje naročnika, ki je v razmerju do ponudnika zavajajoče.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni dostavil aparata v času med 25. 7. 2011 in 29. 7. 2011, saj ga je dostavil 20. 7. 2011 (vlagatelj sicer očitno zmotno navaja, da se je obdobje, ki ga je določil naročnik, začelo s 15. 7. 2011; če bi se to obdobje začelo že 15. 7. 2011, bi bila dostava 20. 7. 2011 tudi v tem terminu). Vendar poudarja, da se je ponujeni aparat nahajal pri naročniku tudi v obdobju, ki ga je naročnik določil kot čas za dostavo. Izbrani ponudnik pa aparata tudi ni dostavil kasneje kot 29. 7. 2011 (oziroma kot 31. 7. 2011, ko se je končal 30. teden leta 2011).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bil zaradi očitanih kršitev v obravnavanem primeru vprašljiv pomen razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, že testiral, smisla v pošiljanju poziva, kjer bi naročnik upošteval pravilno določitev roka za dostavo aparata v brezplačno testiranje, pa (več) ni. To toliko bolj velja, ker je testiranje naročnik opredelil kot možnost in ne obveznost. Prav takĂł pa je vprašljivo, koliko bi lahko napačno sestavljen dopis z dne 28. 6. 2011 vplival na že izvedeno testiranje. Namen pošiljanja dopisa z dne 28. 6. 2011 je bil očitno dosežen, saj se je izbrani ponudnik seznanil z željo naročnika po brezplačnem testiranju ponujenega aparata in to mu je izbrani ponudnik tudi omogočil.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke glede nepravilnosti odločitve, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik v 9. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5) navedel, da "bo priznal usposobljenost oz. sposobnost ponudniku za sodelovanje v postopku na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev", in v 18. točki določil zahteve glede "Tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika" (str. 7):
"Da je ponudnik oz. proizvajalec v zadnjih treh letih pred objavo javnega razpisa sam ali v sodelovanju s podizvajalci dobavil kupcem v Sloveniji ali EU vsaj 5 aparatov s podobnimi specifikacijami (reference) (OBR-12)."

Državna revizijska komisija je pri vpogledalu v razpisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 3. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 3) določil, da "za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo pravilno izpolnjeno dokumentacijo, z morebitnimi prilogami ter ostale morebitne izjave" in v 4. točki naštel tudi "Izjave", med njimi pa "OBR-12".

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v obrazec OBR-12 (str. 19âˆ"20 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil vzorec izjave v obliki tabele (razdelki "Zap.št.", "pogodbeni partner", "predmet pogodbe (vrsta in obseg)" in "obdobje izvedbe"), ki so jo morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig).

Državna revizijska komisija je vpogledala še v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-12. V tabelo je izbrani ponudnik vpisal podatke o dobavah osmim referenčnim naročnikom, in sicer v obdobju januar 2007-december 2010. Dobave štirim referenčnim naročnikom predstavljajo dobave aparata "3D-OCT 1000II", dobave štirim referenčnim naročnikom pa dobave aparata "3D-OCT 2000".

Vlagatelj zatrjuje, da aparati iz referenčnih dobav ne predstavljajo aparatov s podobnimi specifikacijami, zlasti to velja za aparat 3D-OCT 1000II, ki je aparat starejše generacije. Vlagatelj izpostavlja, da referenčni aparati ne omogočajo slikanja modalitet FAF in FA, pa tudi niso nadgradljivi v angiograf.

Naročnik je vlagateljeve očitke zavrnil in pojasnil, da bi v primeru, če bi pogojeval referenco popolnoma enak aparat s popolnoma enakimi tehničnimi karakteristikami, bi na ta način omejeval konkurenco in onemogočil ponudbe ponudnikov z aparati, ki so novost, izboljšava oziroma nadgradnja predhodne opreme. Naročnik je še prepričan, da so aparati s podobnimi specifikacijami prav gotovo in predvsem predhodniki sedanjih najnovejših verzij aparatov.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 9. 2011 oporeka naročniku in zatrjuje, da ni trdil, da bi morala biti predložena referenčna dela popolnoma enaka, temveč bi morali imeti referenčni aparati podobne specifikacije. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik zahteval "podobne specifikacije", referenčni aparati starejše generacije pa določenih karakteristik nimajo, zaradi česar nimajo podobnih specifikacij, temveč so specifikacije teh naprav bistveno drugačne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni priglasil nobene dobave aparata 3D OCT-2000 FA plus, ki ga je ponudil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Izbrani ponudnik je priglasil dobave aparatov drugih verzij, od katerih so po vlagateljevem stališču nekateri izmed njih aparati starejše generacije, ki imajo bistveno slabše karakteristike od ponujenega aparata.

Pri ugotavljanju, ali je naročnik izbranemu ponudniku (ne)upravičeno priznal, da izpolnjuje tehnični pogoj, je treba izhajati iz naročnikove zahteve po dobavah "aparatov s podobnimi specifikacijami".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni konkretneje določil, kako je treba razumeti pojem "podobne specifikacije". Ta pojem in torej tudi pojem "aparatov s podobnimi specifikacijami" sta pomensko odprta in njuno zapolnjevanje v tej fazi postopka terja tak pristop, ki mora preprečiti naročnikovo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. S konkretiziranjem pomena referenčnega pogoja z vsebino, ki bi izključevala katero izmed možnih razlag pomensko odprte določbe, bi namreč naročnik po roku za predložitev ponudb nedopustno posegal v razpisno dokumentacijo.

Uporaba pridevnika "podoben" očitno izključuje razumevanje po enakosti. Vendar je treba še odgovoriti, kaj je treba razumeti s pojmom specifikacije, ki ga je uporabil naročnik.

"Zahtevane karakteristike" za razpisani aparat je naročnik določil (gl. četrti odstavek 1. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije) v obrazcu OBR-17 (Tehnične specifikacije za OCT aparat; str. 31 razpisne dokumentacije):
"1. aparat mora delovati v načinu Fourier domain OCT
2. delovati mora s hitrostjo vsaj 40.000 scanov v sekundi
3. delovati mora tako, da ni potrebno širiti zenico - brez midriaze
4. omogočati mora simultano skeniranje mrežnice in OCT globinsko skeniranje mrežnice
(istočasno)
5. biti mora normativiziran za merjenje debeline plasti ži[v]čnih vlaken mrežnice
6. imeti mora funkcijo autofluorescenca, saj je ta metoda neinvazivna in omogoča preglede
tam, kjer fluoresceinska angiografija ni mogoča
7. ponujeni aparat se lahko kasneje nadgradi v angiograf".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v teh sedmih točkah iz obrazca OBR-17 (str. 31 razpisne dokumentacije) opredelil specifikacije. Zahtevo referenčnega pogoja je torej mogoče razumeti, da morajo referenčni aparati imeti karakteristike, ki so podobne vsaki od teh sedmih karakteristik.

Vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da ima takšna razlaga svoje pomanjkljivosti, kar omogoča sklepanje, da ni edina razlaga referenčnega pogoja, ki je mogoča.

Če bi karakteristiko iz npr. 6. točke, kjer naročnik zahteva funkcijo avtofluorescenca, šteli v razmerju do referenčnega pogoja kot nujno (če mora to karakteristiko imeti ponujeni aparat, jo mora imeti tudi referenčni aparat), potem je podobnost specifikacije referenčnega aparata mogoče doseči le v primeru, če ima enako karakteristiko, kot je razpisana. Odsotnost take karakteristike pri referenčnem aparatu bi zaradi narave zahteve iz razpisne dokumentacije ne mogla pomeniti podobnosti razpisani karakteristiki. Tak zaključek bi bil podan v primeru vseh karakteristik, pri katerih sta podani le nasprotujoči si možnosti: "ima" ali "nima". To pa bi pomenilo, da naročnik vsaj pri nekaterih izmed karakteristik ne zahteva zgolj podobnosti specifikacijam, temveč enakost. Taka razlaga bi torej zaostrila pomen pojma "podoben".

Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je referenčni pogoj mogoče tolmačiti tudi tako, da je primerjava mogoča na nivoju vseh karakteristik (torej na nivoju seznama âˆ" obrazec OBR-17; str. 31 razpisne dokumentacije). Ker naročnik zahteva podobnost, bi se primerjava opravila tako, da se ugotovi, ali se referenčni aparat ujema po nekaterih karakteristikah. Zato tudi v primeru, če referenčni aparat nima nekaterih karakteristik, to ne bi že pomenilo, da nima podobnih specifikacij. Ob taki razlagi spornega pogoja zato tudi ni sámo po sebi sporno naročnikovo stališče, da "so aparati s podobnimi specifikacijami prav gotovo in predvsem predhodniki najnovejših verzij aparatov" (str. 8 odločitve o zahtevku za revizijo).

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da sporni referenčni pogoj omogoča tudi razlago, ki je milejša od tiste, ki jo uveljavlja vlagatelj, ni mogla pritrditi vlagatelju, da je naročnik ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo in ZJN-2, ko je štel, da je izbrani ponudnik izpolnil referenčni pogoj. Na podani zaključek ne vpliva niti dejstvo, ali bi bilo treba šteti, da izbranemu ponudniku ni mogoče priznati katere izmed referenc zaradi neustreznosti obdobja (vlagatelj tega sicer niti ne izpostavlja). Izbrani ponudnik je minimalno število referenčnih aparatov izkazal že s podatki za štiri referenčne naročnike v letu 2010 in enega referenčnega naročnika v letu 2009.

Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala še vlagateljeve očitke, povezane z ugotavljanjem primernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj navaja, da ponujeni aparat izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih karakteristik iz 4. in 7. točke obrazca OBR-17 (Tehnične specifikacije za OCT aparat; str. 31 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, da ponujeni aparat izbranega ponudnika ne omogoča simultanega skeniranja mrežnice in OCT globinskega skeniranja mrežnice (istočasno).

Vlagatelj navaja, da aparat izbranega ponudnika te zahteve ne izpolnjuje, kar izhaja že iz tega, da je izbrani ponudnik kljub navodilom v razpisni dokumentaciji ni označil v prospektu proizvajalca ali ostali dokumentaciji. Vlagatelj pojasnjuje, da ponujeni aparat sliko mrežnice spremlja prek IR kamere in ne scana, zaradi česar ne gre za skeniranje, ampak za zajem slike (torej fotografiranje oziroma slikanje). Vlagatelj nadaljuje, da fotografiranje oziroma slikanje ne more zagotoviti aktivnega Eye-Trackinga oziroma sledenja premikov očesa in s tem avtomatskega pomika OCT globinskega skeniranja mrežnice glede na premaknjeno oko. Vlagatelj navaja, da tehnična karakteristika pod št. 4 opisuje in zahteva cSLO (confokalni skenirni laserski oftalmoskop) ali SLO (skenirni laserski oftalmoskop) in ne kombinacije fundus kamere, ki slika očeno ozadje, in OCT aparata. Vlagatelj utemeljuje svoje navedbe s sklicevanjem na v ponudbi izbranega ponudnika predložen opis karakteristik v slovenskem jeziku, prospekt in kopije testnih odčitkov, prilaga pa tudi posnetke.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14. 9. 2011 pojasnil, da je po razpisni dokumentaciji ključno dejstvo, da je mogoče doseči učinek hkratnega skeniranja mrežnice in OCT globinskega skeniranja, kar je tudi izpolnil. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da ponuja rešitev, ki omogoča natančnejše zajemanje podatkov in krajši čas njihovega zajemanja, pa tudi primernejša je od rešitve, ki jo ponuja vlagatelj. Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj napačno povzema izraze, ponujeni aparat pa nudi več funkcij, uporabniku pa je omogočena izbira, katere bo uporabljal.

Naročnik je očitke zavrnil s pojasnilom, da je ponujeni aparat testiral in ugotovil, da izpolnjuje tehnične zahteve.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 9. 2011 opozoril, da preverjanje po komisiji, ki jo sestavljajo strokovnjaki medicinske stroke, ni garancija pravne pravilnosti naročnikove odločitve, naročnik pa se tudi ni opredelil do očitanega neizpolnjevanja tehničnih zahtev aparata izbranega ponudnika, kar posredno kaže na to, da se strokovna komisija očitanih nepravilnosti zaveda. Vlagatelj pojasnjuje, kaj je treba razumeti s posameznimi tehničnimi izrazi skeniranje in fotografiranje, predlaga pa tudi postavitev izvedenca tehnološke stroke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 29. 9. 2011 glede na peti odstavek 29. člena ZPVPJN prepozno predlagal izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca, zato Državna revizijska komisija tega dokaznega predloga ni upoštevala.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v obrazcu OBR-4 Predračun (str. 13 razpisne dokumentacije) postavil zahtevo po označitvi karakteristik v (prospektni) dokumentaciji proizvajalca. Naročnik je namreč v 1. točki določil:
"Ponudbi je potrebno predložiti originalne prospekte proizvajalca ter ostalo originalno dokumentacijo proizvajalca iz katere je razvidna oprema, ki je predmet ponudbe. Izpolnjevanje vseh zahtev iz opisa predmeta naročila mora biti razvidno iz originalnih prospektov proizvajalca ter ostale originalne dokumentacije proizvajalca, ponudnik je slednje dolžan ustrezno označiti, podčrtati in navesti ustrezno zap.št., ki izhaja iz opisa predmeta. Ponudnik je dolžan ponudbeni dokumentaciji predložiti tudi lastno izjavo v slovenskem jeziku, kot prevod originalne proizvajalčeve dokumentacije, iz katere je razvidno izpolnjevanje zahtev iz opisa predmeta naročila, ta ne sme biti po volji ponudnika razširjena oz. omejena."

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik "v prospektu proizvajalca ali ostali dokumentaciji [proizvajalca]" ni označil karakteristike iz 4. točke obrazca OBR-17 (Tehnične specifikacije za OCT aparat; str. 31 razpisne dokumentacije).

Do tega očitka se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 14. 9. 2011 pojasnjuje, kako je razumel zahtevo iz 4. točke obrazca OBR-17, in izpostavlja, da je ponujeni "aparat v vseh pogledih primernejši" od aparata, ki ga je ponudil vlagatelj. Vendar se izbrani ponudnik ne sklicuje na podatke iz konkretnega dela dokumentacije proizvajalca, ki jo je predložil v ponudbo, ampak celĂł navaja, da "nesmotrno in nesmiselno bi bilo podajati razloge in tehnične rešitve, ki jo je izbral proizvajalec katerega aparaturo je izbrani ponudnik ponudil". Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je bilo glede na zahtevo iz 1. točke obrazca OBR-4 dokazovanje tehnične primernosti ponujenega aparata na ponudniku, pri čemer se je to moralo zgoditi že v ponudbi oziroma še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Na dolžnost ponudnika dokazovati izpolnjevanje tehničnih zahtev ne more vplivati dejstvo, da je naročnik aparaturo testiral, saj bi zaradi zagotavljanja enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) naročnik moral upoštevati, kaj je določil v 1. točki obrazca OBR-4. To toliko bolj velja ob upoštevanju 10. odstavka 39. člena ZJN-2, saj je v primeru, če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj, dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika. Zato Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnikova odločitev, da je izbrani ponudnik predložil popolno ponudbo, vsaj preuranjena in se Državna revizijska komisija zato strinja z vlagateljem, da je naročnik prekršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko jo je kljub navedeni pomanjkljivosti izbral.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali sicer ponujeni aparat sploh izpolnjuje tehnično karakteristiko iz 4. točke obrazca OBR-17 (Tehnične specifikacije za OCT aparat; str. 31 razpisne dokumentacije), saj to na odločitev, da je treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila ne bi moglo več vplivati.

Državna revizijska komisija je še preizkusila vlagateljeve očitke, da ponujeni aparat izbranega ponudnika ne omogoča kasnejše nadgradnje v angiograf.

Vlagatelj navaja, da ima ponujeni aparat "vgrajeno Fluore[s]cein Angiografijo, kar dejansko onemogoča nadgradnjo v druge oblike angiografije kot so ICGA (Indocyanin Green Angiography) ali Iris Angiography. Ker ponudnik s tem prejudicira odločitev naročnika in naročniku ne omogoča kasnejše nadgradnje v obliko angiografije po lastni izbiri, predmetni OCT aparat ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika tudi v tej točki." (str. 10 zahtevka za revizijo).

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14. 9. 2011 pojasnil, da je v ponujenem aparatu že vgrajen modul za angiografijo, kar pomeni, da je naročnik dobil že izpopolnjeno opremo. Glede drugih oblik angiografije izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj opredelil svojo znamko oblike angiografije in tehnične rešitve.

Naročnik je očitke zavrnil s pojasnilom, da je ponujeni aparat testiral in ugotovil, da izpolnjuje tehnične zahteve.

Vlagatelj z vlogo z dne 29. 9. 2011 ponavlja svoje očitke iz zahtevka za revizijo.

Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik s št. 7 označil lastnost v razdelku "Scan Mode" na hrbtni strani prospekta "Optical Coherence Tomography 3D OCT-2000 Series".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da 7. točka obrazca OBR-17 (Tehnične specifikacije za OCT aparat; str. 31 razpisne dokumentacije) določa zahtevo po možnosti kasnejše nadgradnje aparata v angiograf, pri čemer pa naročnik ni določil v katero vrsto angiografa. Slednje je po oceni Državne revizijske komisije za rešitev zadeve bistveno, saj v skladu s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2 naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že potekel, sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije treba tolmačiti na način, da zaradi nedoločnosti vrste angiografa zadošča, če je aparat mogoče nadgraditi z vsaj eno vrsto angiografije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi z dne 14. 9. 2011 priznava, da je v ponujeni aparat že vgradil modul za angiografijo, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da tudi tak aparat ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija zavrača vlagateljev očitek. Če bi se naročnik v prihodnosti odločil, da nadgradi aparat s fluorescein angiografijo, jo sedanji aparat ima že sedaj. Državna revizijska komisija ocenjuje, da ravnanje drugače (namreč "sedaj") kot zahteva časovna komponenta pogoja (tj. "kasneje"), v takem primeru ne more pomeniti neskladja, ki bi terjalo razveljavitev odločitve o oddaji naročila, saj bi izbrani ponudnik le predčasno izpolnil neko naročnikovo odločitev. Če bi se naročnik v prihodnosti odločil, da nadgradi aparat s kakšno drugo vrsto angiografije, kot je tista, ki jo že vsebuje ponujeni aparat izbranega ponudnika, pa Državna revizijska komisija ponavlja, da je bila zahteva razpisne dokumentacije splošna in zato mora posledice take določitve zahteve razpisne dokumentacije trpeti naročnik, ne pa ponudnik, ki je ponudbo pripravil v vsebini, ki mu jo omogoča razpisna dokumentacija.

Vlagatelj sicer zatrjuje, da izbrani ponudnik s ponujeno rešitvijo "prejudicira odločitev naročnika" (str. 10 zahtevka za revizijo), vendar s tem vlagatelj ne odpira vprašanja tehnične nezmožnosti ponujenega aparata (kar bi lahko odpiralo vprašanje o pravni relevantnosti očitka glede na zahteve razpisne dokumentacije), temveč vprašanje subjektivne odločitve naročnika in posredno odpira vprašanje ustreznosti pripravljene razpisne dokumentacije, ki pa ga v tej fazi postopka ni več mogoče reševati (drugi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila JN5406/2011" z dne 17. 8. 2011.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (če je saniranje prejetih ponudb po tem postopku v konkretnem primeru sploh mogoče izvesti) vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 875,60 eurov. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov za "sestavo revizijskega zahtevka" v višini 1.400 eurov, povečanih za 20 % DDV, ker vlagatelj teh stroškov ni izkazal (npr. vlagatelj vlog ni vložil po odvetniku). Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava niti postavke "materialni stroški" v višini 20 eurov, povečanih za 20 % DDV, ker ti stroški niso opredeljeni v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 875,60 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višjo stroškovno zahtevo od priznanih 875,60 eurov je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 7. 12. 2011

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje,
- Gaspero, zastopanje in inženiring, d. o. o., Gmajna 16, 1236 Trzin,
- odvetnik Adam Molan, Cesta krških žrtev 23, 8270 Krško,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.