018-392/2011 Elektro Gorenjska, d.d.

Številka: 018-392/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembo; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava in montaža primarne opreme v GIS izvedbi za RTP 110/20 kV Bohinj", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ABB d.o.o., Koprska ulica 92, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper naročnika Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.12.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 28.10.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.9.2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10628/2011, objavil javno naročilo "Dobava in montaža primarne opreme v GIS izvedbi za RTP 110/20 kV Bohinj".

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 28.10.2011), v katerem predlaga razveljavitev določb razpisne dokumentacije v b) alineji (reference ponudnika 110 kV GIS opreme) 24. točke (reference), odgovor št. 9 z dne 24.10.2011 in merilo št. IV (kompatibilnost pogonskega mehanizma) v okviru točke 25 (Merila za izbor), zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je naročnik dne 24.10.2011 objavil pojasnilo razpisne dokumentacije (odgovor na vprašanje), iz katerega izhaja, da v okviru referenčnega pogoja pod točko 24 (b) priznava samo referenco dobavitelja, ki je imel poslovni odnos z referenčnim naročnikom, ne pa tudi reference poddobavitelja, ki je dejansko izvedel referenčni posel, izdal garancijo in jamčil za dobro izvedbo dobave. Vlagatelj je v referenčnem obdobju opravil šest relevantnih dobav, vendar ne neposredno, ampak kot poddobavitelj glavnemu dobavitelju, ki je opremo in storitve vlagatelja posredoval referenčnemu naročniku, ta pa je ponudbo tudi sprejel in projekt je bil izveden. Vlagatelj pogosto nastopa kot poddobavitelj in ne vidi nobenega razloga za to, da naročnik ne bi priznal referenc ponudnika, ki jih je ponudnik dobil kot poddobavitelj, v kolikor je ta v tem poslu dejansko izvedel referenčni posel. Podobno stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija v svojih odločitvah 018-175/2010 in 018-287/2011. Poleg navedenega vlagatelj opozarja tudi na dejstvo, da je bilo sporno pojasnilo (odgovor) podano šele dne 24.11. - to je potem, ko je imel vlagatelj že pridobljeno (dotlej ustrezno) referenco, zaradi česar sploh nima časa, da bi poiskal konzorcijske partnerje z ustrezno referenco ter ponudbo oddal skupaj z njimi. Ob navedenem je nujno, da naročnik podaljša rok za oddajo ponudbe. Vlagatelj oporeka tudi merilu št. IV (kompatibilnost pogonskega mehanizma) v okviru točke 25 (Merila za izbor) razpisne dokumentacije. Po njegovem mnenju je naročnik z določitvijo tega merila dejansko prenesel del tehničnih specifikacij med merila, čeprav bolje točkovani tipi pogona v ničemer ne prinesejo ekonomske prednosti, ki bi opravičevala uporabo tega merila v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe (vlagatelj v nadaljevanju prikaže primerjavo različnih tipov pogona - priloga I in zanesljivost njihovega delovanja - priloga II). Vlagatelj zatrjuje, da sporno merilo v ničemer ne prinaša k ekonomski koristi naročnika, zaradi česar je po njegovem mnenju edini namen spornega merila ta, da neupravičeno daje prednost določenim ponudnikom v primerjavi z vlagateljem. Naročnik je v specifikacijah določil, da lahko ponudniki dobavijo hidromehanski ali mehanski tip pogona, s čimer je priznal, da oba ustrezata njegovim potrebam, zato vlagatelj ne razume, zakaj je v okviru meril favoriziral motorno/vzmetni pogon, ki v primerjavi s hidravlično/vzmetnim pogonom nima nobene prednosti. Celo če bi naročnik svojo argumentacijo ekonomske prednosti oprl na dejstvo, da ima v omrežju že vgrajen določen motorno/vzmetni pogon, je to po vlagateljevem mnenju irelevantno, saj se lahko različni tipi pogonov med seboj poljubno kombinirajo. Dodaten argument za to, da je edini namen določitve spornega merila v diskriminiranju vlagatelja, ki edini ponuja hidravlično/vzmetni pogon, je dejstvo, da je naročnik šele dne 27.10., po drugi zahtevi ponudnikov, odgovoril na vprašanje, katere tipe motorno/vzmetnega pogona že ima v svojem sistemu. Vlagatelj meni, da je lahko samo dobavitelj konkretnega tipa opreme razpolagal z informacijo, da bo njegova ponudba ovrednotena z dodatnim številom točk, saj je v preteklosti naročniku že dobavljal isti tip pogonov - vse to pa kaže na to, da naročnik v resnici nima nobenih koristi od tega, da v svoj sistem vgradi isti tip pogona, kot ga že ima, oziroma drug tip motorno/vzmetnega pogona, ampak je sporni pogoj postavil zgolj z namenom diskriminacije vlagatelja. Na koncu vlagatelj navaja še podatek o tem, kje vse je vgrajen njegov (hidravlično/vzmetni) pogon (šest lokacij).

Naročnik je dne 14.11.2011 izdal sklep št. JN-14/2011 617762, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je naročnik pri določitvi pogojev avtonomen, dokler so ti nediskriminatorni in vsebinsko povezani s predmetom naročila. Za naročnika teža reference dobavitelja ni enaka teži reference dejanskega uporabnika, ki edini lahko potrdi uspešnost delovanja referenčne opreme. Naročnik poudarja, da je sporni pogoj mogoče izpolniti na več načinov, na primer z oddajo partnerske ponudbe. Zgolj dejstvo, da posamezni ponudnik pogoja ne izpolnjuje, pa še ne pomeni, da je ta diskriminatoren. Naročnik navaja, da je predmet naročila po predpisih o gradbeništvu opredeljen kot zahteven objekt in v nadaljevanju našteva razloge, zaradi katerih je zahteval referenco ponudnika s pogodbenim odnosom do končnega uporabnika (koordiniranje dela z ostalimi izvajalci na projektu je vedno pogodbena obveznost končnega uporabnika; med naloge dobavitelja do končnega uporabnika sodi tudi skrb za potek del v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo, pri čemer je še posebej pomembno pravilno vodenje gradbenega dnevnika; dobavitelj do končnega uporabnika ima tudi izkušnje pri pridobivanju ustrezne dokumentacije, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja). Ob navedenem naročnik lahko upravičeno pričakuje, da ima ponudnik z referenco do končnega uporabnika vse naštete izkušnje in ustrezen strokovni kader, ki skladno s predpisi o graditvi objektov, opravlja delo odgovornega vodje del. Za naročnika je bistveno, da ustreznost reference potrdi končni uporabnik, ta pa lahko potrdi referenco le tistemu, ki je po pogodbi z njim odgovoren za izvedbo. Ob navedenem naročnik še dodaja, da je neodvisno od vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo že podaljšal rok za oddajo ponudb ter vlagatelju predlaga, da zahtevek v tem delu umakne. V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na določitev merila št. IV (kompatibilnost pogonskega mehanizma), naročnik najprej navaja, da je tudi pri postavitvi meril avtonomen, v kolikor so le-ta sorazmerna in povezana s predmetom naročila. Sporno merilo ima relativno nizko vrednostno utež in ustrezno odraža koristi, ki jih ima naročnik. Naročnik pri tem poudarja dejavnost pregledov stanja, ki so ekonomsko upravičeni in se izvajajo od začetka obratovanja ter poleg samih postopkov zahtevajo tudi ustrezna administrativna dela kot je izdelava navodil, evidentiranje in obračun. Za motorne pogone, ki jih naročnik že ima, ima te postopke že izdelane, zato mu njihova aplikacija ne povzroča dodatnih stroškov, kar predstavlja ekonomsko korist. Za motorne pogone, ki so podobni obstoječim, velja podobno - čeprav jih naročnik še nima, pričakuje najmanjše povečanje stroškov pri spremljanju stanja in vzdrževanju (zato jih ocenjuje z dvema točkama). Za pogone, ki jih še nima, pa je njihova vpeljava za naročnika povezana z dodatnimi stroški. Pri hibridnem pogonskem mehanizmu je po naročnikovih izkušnjah pri pregledu stanja in preventivnih ter kurativnih posegih potreben dodaten strokovni delavec. Dodatno ima hidravlično-vzmetni pogon težavo, da se pri njem sprostitev energije kontrolira preko ventilov in batov, pri čemer lahko pride v primeru slabega tesnenja do izgube energije, kar predstavlja potencialno nevarnost (zato je dal naročnik tem pogonom 0 točk). Podobno velja za upravljanje naprav - več raznovrstnih naprav pomeni za naročnika dodatno tveganje, da se pri upravljanju zgodi človeška napaka. Nenazadnje je naročnik seznanjen s težavami, ki jih ima hibridni (hidravlično-vzmetni) pogon proizvajalca XX na enem od pogonov HE YY. Ob vsem navedenem je naročnik ocenil, da bo imel s pogoni, ki zahtevajo nove administrativne postopke pri vzdrževanju in dodatno delovno silo pri vzdrževanju, največ dodatnih stroškov, zato jih je ocenil z 0 točkami, oziroma ne predvideva, da bi ti zanj imeli kakršnokoli ekonomsko korist.

Naročnik je z dopisom št. JN-14/2011 617763, z dne 14.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21.11.2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je v okviru referenčnega posla, katerega referenco HE XX je vlagatelj že pridobil, poleg dobave izvedel tudi koordinacijo dela z ostalimi osebami, odgovarjal za skladnost svojega dela s predpisi , vpisoval dela v gradbeni dnevnik (saj brez vpisov dobava ni ustrezna) in kot podizvajalec podal bančno garancijo za dobro izvedbo in opravo napak v garancijski dobi. V zvezi z naročnikovo navedbo, da ima zgolj podjetje, ki ima referenco do končnega uporabnika ustrezen strokovni kader vlagatelj poudarja, da je to stvar kadrovskih in ne referenčnih pogojev. Vlagatelj še navaja, da iz naročnikove obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo jasno izhaja, da želi naročnik z merilom kompatibilnost pogonskega mehanizma zmanjšati prednost vlagatelju.

Naročnik je dne 25.11.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil dopis (št. JN-14/2011) v katerem se je opredelil do opredelitve vlagatelja do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (dopis vlagatelja z dne 21.21.2011). Naročnik v dopisu navaja, da v celoti vztraja pri razlogih, kot jih je navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo, zaradi katerih je referenco vezal na končnega dobavitelja. Naročnik izpostavlja, da ni mogoče enačiti razmerja naročnik-izvajalec z razmerjem naročnik-izvajalec-podizvajalec, saj naročnik in podizvajalec nista v nikakršnem pogodbenem odnosu in za izpolnitev obveznosti naročniku jamči zgolj izvajalec.

Naročnik navaja, da je merilo kompatibilnost pogonskega mehanizma določil objektivno in je na podlagi dejanskih okoliščin ocenil, da bo imel s pogoni, ki zahtevajo nove administrativne postopke pri vzdrževanju in dodatno delovno silo pri vzdrževanju največ dodatnih stroškov.

Državna revizijska komisija je dne 29.11.2011 prejela dopis vlagatelja, v katerem vlagatelj opozarja, da za dodatno naročnikovo opredeljevanje do opredelitev navedb vlagatelja (naročnikov dopis z dne 25.11.2011) v ZPVPJN ni mogoče najti pravne podlage, zaradi česar Državna revizijska komisija naročnikovih novih navedb ne sme upoštevati pri odločitvi in jih mora zavrniti.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 28.102011, naročnikov sklep z dne 14.11.2011, vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 21.11.2011, določila razpisne dokumentacije in objave na Portalu javnih naročil v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila. Ostalih vlog Državna revizijska komisija ni upoštevala, saj je ocenila, da za razrešitev spora niso bistvene. Po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je referenčni pogoj po dobavi 5 GIS polj dobavljenih končnemu kupcu, pri čemer se ne upošteva referenčni posel, kjer je ponudnik nastopil kot "poddobavitelj", diskriminatoren in nesorazmeren s predmetom javnega naročila.

Naročnik je razpisni dokumentaciji v okviru poglavja Reference proizvajalca, ponudnika in montažerja primarne GIS opreme (24. točka Navodil ponudnikom) v točki b) določil:

"Reference ponudnika 110 kV GIS opreme

Ponudnik mora priložiti vsaj eno potrjeno referenco kupca GIS postroja, kateremu je dobavil minimalno 5 GIS polj za en referenčni objekt znotraj ENTSO-E območja za zadnja tri (3) leta pred odpiranjem ponudb za napetostni nivo 110-145 kV".

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 24.10.2011 na vprašanje ponudnika: "V razpisni dokumentaciji je pod točko 24 â"˜Reference proizvajalca, ponudnika in montažerja primarne GIS opremeâ?? na strani 13 pod točko b) â"˜Reference ponudnika 110 kV GIS opremeâ?? zahtevano: "Ponudnik mora priložiti vsaj eno potrjeno referenco kupca GIS postroja, kateremu je dobavil minimalno 5 GIS polj za en referenčni objekt znotraj ENTSO-E območja za zadnja tri (3) leta pred odpiranjem ponudb za napetostni nivo 110-145 kV. Prosimo vas da pojem ponudnika detajlneje obrazložite kot npr.:
- ali je ponudnik pravna oseba, ki je imela dobavo do končnega kupca; oziroma ali je lahko ponudnik pravna oseba, ki je imela dobavo do sistemskega integratorja, oziroma do posrednika""
objavil odgovor: "Ponudnik je pravna oseba, ki je izvedla dobavo do končnega kupca GIS postroja."

S pojasnilom na Portalu javnih naročil je naročnik določil, da bo kot referenco za ponudnika 110 kV GIS opreme upošteval referenco, ki jo bo naročnik (dajalec reference) izdal končnemu dobavitelju. Naročnik bo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila torej kot referenco ponudnika za dobavo 110 kV GIS opreme upošteval le reference, ki jih ponudnik pridobil kot končni dobavitelj, ne pa tudi opreme, ki jo je ponudnik dobavljal končnemu ponudniku kot "poddobavitelj".

Vlagatelj zatrjuje, da je tovrsten naročnikov pogoj za izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnika diskriminatoren in nesorazmeren s predmetom javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je že pridobil referenco naročnika referenčnega posla HE XX, kjer je nastopil kot "poddobavitelj" (in je posel dejansko izvajal, jamčil za kvaliteto dobave in ponudil ustrezne garancije) ter da je naročnik spremenil zahtevo v zvezi z referenco že po izdaji vlagateljeve reference, vlagatelj pa nima dovolj časa, da bi poiskal konzorcijske partnerje z ustrezno referenco in ponudbo oddal skupaj z njimi, zato predlaga, da naročnik določi nov rok za oddajo ponudb.

Pred meritorno presojo upravičenosti naročnikove zahteve v zvezi z referenco za dobavo 110 kV GIS polj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na Portalu javnih naročil dne 23.11.2011, pod št. objave JN 13468/2011, rok za oddajo ponudb, prvotno določen na dan 28.11.2011 podaljšal, in določil nov rok na dan 22.12.2011. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagateljevi zahtevi po podaljšanju roka za oddajo ponudb naročnik že ugodil.

Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago, oziroma v preteklosti že večkrat uspešno izvedel istovrstno gradnjo ali storitev. Reference ne izkazujejo samo, da je ponudnik v preteklosti že izvedel predmetu javnega naročila podoben posel, pač pa tudi, da je referenčni posel kvalitetno in strokovno izvedel. Poudariti je potrebno, da je za naročnika, poleg dejstva, da je ponudnik v preteklosti že izvedel praviloma istovrstno gradnjo, dobavo ali storitev (torej, da ima ponudnik izkušnje z izvedbo), merodajno in praviloma ključno tudi kako (kvalitetno, v dogovorjenem roku, strokovno, s prevzemom tveganja) dobro je ponudnik referenčni posel izvedel in dokončal. Namreč reference, ki jih naročnik zahteva v postopku oddaje javnega naročila so dokazilo, da je ponudnik tehnično usposobljen za izvedbo javnega naročila, pri čemer navadno naročnik zahteva reference, katere so po obsegu, zahtevnosti, in specifičnosti podobna (istovrstna) predmetu javnega naročila, ki ga razpisuje.

Ker reference izkazujejo, da je ponudnik v preteklosti izvedel in uspešno zaključil referenčni posel, ki je po vsebini in zahtevnosti primerljiv s predmetom javnega naročila, ki ga naročnik razpisuje, mora naročnik glede na predmet javnega naročila določiti takšne reference, ki bodo v posameznem postopku oddaje javnega naročila izkazovale, da je ponudnik, ki se prijavlja na javni razpis, sposoben prevzeti izvedbo predmeta, kot izhaja iz pogodbe o javnem naročilu in jo dobro izvesti. Reference so vedno vezane glede na razpisan predmet javnega naročila, zato je potrebno naročniku priznati diskrecijsko pravico glede tega, kakšne reference bo v posameznem javnem naročilu zahteval, seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev. Kot že zapisano reference ne izkazujejo zgolj tega, da je ponudnik v preteklosti referenčni posel že opravil, pač pa tudi, da je referenčni posel zaradi znanja, izkušenj, tehnične in kadrovske usposobljenosti izvedel kvalitetno, strokovno in v dogovorjenih rokih. Kadar je predmet javnega naročila posebno zahteven in specifičen so tudi naročnikove zahteve v zvezi z referencami praviloma takšne, v kolikor so povezane s predmetom javnega naročila in ne povzročajo nedopustne diskriminacije ponudnikov.

V predmetnem revizijskem postopku poteka spor o upravičenosti naročnikove zahteve, ki je reference za dobavo 110 kV GIS polj vezal na končnega dobavitelja, zato je potrebno utemeljenost naročnikove zahteve presojati glede na predmet obravnavanega javnega naročila in ugotoviti, ali je referenca sorazmerna predmetu javnega naročila in nediskriminatorna.

Kot že navedeno so reference povezane s predmetom javnega naročila in naročniku izkazujejo, da je ponudnik zaradi preteklega kvalitetno zaključenega referenčnega posla usposobljen za izvedbo konkretnega predmeta javnega naročila, pri čemer opredelitev referenc ne sme povzročati nedopustne neenakopravnosti med ponudniki.

Naročnik je kot naloge ponudnika za predmetni postopek javnega naročila v 1. točki Povabila k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila določil: "Ponudnik mora ponuditi dobavo opreme, montažo, spuščanje v pogon, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del ter šolanje naročnikovega kadra".

V sklepu, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, naročnik navaja, da je referenco vezal na referenco končnega dobavitelja iz sledečih razlogov:
- "Ponudnik do končnega izvajalca mora tekom izvedbe projekta koordinirati tudi dela z ostalimi izvajalci na celovitem projektu (odgovorni projektant, izvajalec gradbenih del, dobavitelj sekundarne opreme in opreme lastne rabe, dobaviteljem SN opreme,..). Takšna koordinacija je vedno pogodbena obveznosti končnega ponudnika.
- Bistvena naloga dobavitelja do končnega izvajalca je zagotoviti, da dela potekajo skladno z veljavno zakonodajo (beri : ZGO). [â??] mišljen gradbeni dnevnik, ki mora biti pravilno izpolnjen in potrjen s strani oseb. V kolikor le ta ni pravilno izpolnjen je lahko to razlog za neuspešno izveden strokovni tehnični pregled (STP) in tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja. [â??]
- Dobavitelj do končnega uporabnika ima tudi izkušnje pri pridobivanju ustrezne dokumentacije kot npr. Dokazilo o zanesljivosti objekta, ki je potreben za pridobitev uporabnega dovoljenjaâ??[â??] in mora biti izdelan skladno s Pravilnikom o dokazilu zanesljivosti objekta. [â??] Prav tako so pomembne izkušnje pri sodelovanju z vsemi udeleženci v postopku (upravni organi, inšpektorat, strokovne inštitucije, kot so ZRMK, EIMVâ??), kar je vedno naloga pogodbenega dobavitelja končnemu uporabniku in ne podizvajalcu."

Naročnik je zahtevo, da ponudniki predložijo reference, kjer so opremo dobavljali kot končni ponudniki utemeljil s tem, da je končni ponudnik tisti, ki neposredno koordinira delo z ostalimi izvajalci na gradbišču in skrbi za zakonitost del ter ima ustrezne izkušnje pri pridobivanju potrebne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo argumentacijo o upravičenosti sporne reference oblikoval na podlagi zahtev predmeta javnega naročila, saj je, kot izhaja iz podtočke 5.1.1. poglavja Splošni tehnični pogoji, določil:
"5.1.1. Sodelovanje z ostalimi izvajalci:
Izvajalec mora ostalim izvajalcem ponuditi priložnost za sestavo opreme ter opremo in material za izvršitev njihovih pogodb. Izvajalec mora sodelovati z ostalimi izvajalci pri vodenju njihovega dela tako, da ne ovira napredka in dokončanja dela. Izvajalec mora v največji možni meri urejati svoje delo ter dostavljati in odstranjevati uporabljen material tako, da ne ovira ostalih izvajalcev tega projekta. Svoje delo lahko združi z ostalim na sprejemljiv način in ga izvede v pravilnem vrstnem redu glede na ostale. Izvajalec nase prevzame vso finančno ali katerokoli drugo odgovornost iz pogodbe ter mora naročnika zaščititi in mu povrniti vso škodo zaradi poškodb ali terjatev, ki so posledica težav, zamud ali izgub zapadi napak ostalih izvajalcev ob poskusu dokončanja dela ali zaključitve v skladu s predpisom tega poglavja."

V podtočki 5.2. in 5.3. je naročnik tudi določil, da mora ponudnik zagotoviti prostore na gradbišču (pisarna, pokrita skladišča, zaščito materialov) in nositi stroške transporta opreme med tovarno in gradbiščem, dvigovanja, raztovarjanja in druge stroške.

Z navedenimi zahtevami naročnik torej od ponudnika pričakuje, da bo koordiniral dela na gradbišču z ostalimi izvajalci, poskrbel za vso potrebno opremo na gradbišču in nosil stroške transporta ter prevzame nase finančno oziroma drugo odgovornosti, kot izhaja iz pogodbe.

Med naloge ponudnika je naročnik v 9. členu vzorca pogodbe (Dokončni prevzem na objektu) tudi določil:
"O dokončanju dobav in montaž dogovorjenih s to pogodbo dobavitelj pisno obvesti naročnika.
Dobavitelj je dolžan naročniku pravočasno dostaviti vso za tehnični pregled potrebno dokumentacijo, kot jo določajo predpisi. Naročnik bo o predvidenem internem tehničnem pregledu obvestil dobavitelja, da bi se ga le-ta lahko zanesljivo udeležil. Dobaviteljeva udeležba je obvezna, stroške udeležbe pa nosi sam. Interni tehnični pregled se šteje za uspešno opravljenega, ko dobavitelj odpravi vse morebitne ugotovljene pomanjkljivosti.
[â??] Prevzem je končan, ko naročnik zapisniško ugotovi, da je vsa oprema dobavljena in montirana v skladu z zahtevami in priloženimi specifikacijami ter predložena garancija za odpravo napak v garancijskem roku.
[â??]Po uspešno opravljenem strokovno tehničnem pregledu se prične poskusno obratovanje. Čas trajanja poskusnega obratovanja z odločbo določi pristojni upravni organ. Po uspešno opravljenem poskusnem obratovanju in zapisniški ugotovitvi, da so vse dobaviteljeve pogodbene obveznosti izpolnjene, naročnik dokončno prevzame dela, ki so predmet te pogodbe, o čemer sestavi zapisnik o dokončnem prevzemu del."

Strokovno tehnični pregled in posledično zapisnik o prevzemu del je v referenčnem razmerju med ponudnikom in naročnikom bistvenega pomena, saj je pogoj za veljavnost zapisnika o prevzemu del izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku (8.2. točka Navodil ponudnikom).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmet javnega naročila od ponudnika/dobavitelja zahteva, da ponudnik dobavi in montira primarno opremo v GIS izvedbi, in je, poleg dobave opreme, bistveni del javnonaročniškega razmerja tudi koordiniranje del na samem gradbišču in vgradnja predmeta javnega naročila na način, da se pridobi poskusno uporabno dovoljenje. Breme kvalitetne dobave in vgradnje dobavljene opreme je, glede na 14. člen vzorca pogodbe, na dobavitelju, ki "prevzema popolnost odgovornost in riziko za dobave, dogovorjene s to pogodbo od datuma začetka dobav do datuma dokončnega prevzema, ki riziko preide na naročnika". Ker je dokončni prevzem vezan na uspešno opravljen strokovno tehnični pregled in pridobitev poskusnega uporabnega dovoljenja (gl. citiran 9. člen vzorca pogodbe) je odgovornost in riziko za vsa potrebna predhodna dela na dobavitelju.

V 15. členu vzorca pogodbe (Splošne obveznosti in jamstva dobavitelja) so obveznosti in jamstva dobavitelja natančneje določena: "Dobavitelj se obvezuje izvesti prevzete dobave v skladu z razpisno in ponudbeno dokumentacijo, pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi ter z uporabo materialov zahtevane kvalitete, ki ustrezajo standardom in imajo predpisano a-testno dokumentacijo.
Dobavitelj je odgovoren za kvalitetno in funkcionalno pravilnost prevzetih dobav. Dobave mora opraviti strokovno in ne sme povzročiti škode naročniku. Vsi stroški, ki bi nastali iz tega naslova so stroški dobavitelja.
Dobavitelj mora pri izvedbi dobav, opredeljenih s to pogodbo in predmetno razpisno dokumentacijo upoštevati okoljevarstvene predpise.
Dobavitelj je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči med izvrševanjem pogodbenih obveznosti ter za vso škodo, ki bi nastala naročniku na napravah zaradi napak, nedelovanja in nepravilnega delovanja predmeta pogodbe, v skladu s splošnimi načeli odškodninske odgovornosti. Dobavitelj za neposredno škodo, ki jo utrpi naročnik odgovarja do višine dvokratnika pogodbene vrednosti. Omejitev odgovornosti ne velja za škodo, povzročeno naklepno ali iz hude malomarnosti.
Pogodbeni strani so dogovorita, da bo dobavitelj odgovoren tudi za posredno škodo, ki bi nastala naročniku zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, napak, nedelovanja in nepravilnega delovanja kabla in opreme, ki je predmet pogodbe, vendar le v primeru, če bi bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. Dobavitelj za posredno škodo, ki jo utrpi naročnik odgovarja do višine pogodbene vrednosti."

Na podlagi argumentacije naročnika, kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razloge za naročnikovo obrazložitev, zakaj je reference vezal na končnega dobavitelja najti v razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo. Kot je bilo že zapisano se z referencami dokazuje, ne samo dejstvo, da je ponudnik v preteklosti že izvedel referenčni posel primerljiv s predmetom javnega naročila, pač pa tudi, da je posel sposoben izvesti kvalitetno, strokovno in v dogovorjenih rokih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za naročnika zelo pomembno, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pridobi ponudnika, ki je poleg dobave zmožen opraviti tudi ostala dela (koordinacija del na gradbišču, vgradnja predmeta javnega naročila in pridobitev potrebne dokumentacije za pridobitev poskusnega uporabnega dovoljenja). Naročniku gre pritrditi tudi v tem, da je glede na vsebino predmeta javnega naročila zanj pomembno, da v postopku oddaje javnega naročila pridobi ponudnika, ki je v okviru referenčnega posla opravljal dela, ki ne le, da so po vsebini in zahtevnosti primerljiva s predmetom javnega naročila, ampak je za njihovo kvalitetno in strokovno izvedbo tudi že prevzel odgovornost za končni rezultat dela, ki jo v javnonaročniških razmerjih praviloma vedno prevzame neposredni pogodbeni partner (odgovornost končnega izvajalca).

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je sporna referenca nesorazmerna predmetu javnega naročila in diskriminatorna, je Državna revizijska komisija vsebino reference preverila tudi z vidika zagotavljanja enakopravne obravnava ponudnikov. Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je naročnik referenco končnega ponudnika po dobavi GIS polj določil glede na vsebino predmeta konkretnega javnega naročila. Prav tako iz razpisne dokumentacije izhajajo zahteve naročnika, ki "strogost" reference opravičujejo (predmet razpisne dokumentacije poleg same dobave opreme zahteva znanje in izkušnje ponudnika s koordinacijo dela na gradbišču, z vgradnjo predmeta javnega naročila na način, da se pridobi poskusno uporabno dovoljenje in prevzemom odgovornosti za kvalitetno izvedbo referenčnega posla), zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je referenca sorazmerna predmetu javnega naročila.

Glede domnevne diskriminatornosti obravnavane reference pa je potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ki izhaja iz 15. člena ZJNVETPS. Določilo 15. člena ZJNVETPS naročniku nalaga, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ne povzroča razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet javnega naročila. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov naročniku prepoveduje ustvarjanje okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, oz. diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Skladno s 13. členom ZJNVETPS (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) pa naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

Praviloma je vsakršno ustvarjanje okoliščin, ki povzročajo krajevno, stvarno, osebno ali klasifikacijsko neenakopravnost med ponudniki nedopustno, razen v kolikor naročnik uspe izkazati, da je do razlikovanja med ponudniki prišlo zaradi objektivno opravičljivih razlogov. Poudariti je potrebno, da je razlikovanje ponudnikov, ki je posledica konkurenčne danosti posameznega ponudnika (zaradi nižjih ponudbenih cen, izkušenj, znanja, vzpostavljene kooperativne mreže z drugimi ponudniki in drugo) dopustno in predstavlja objektivno opravičljiv razlog, da posamezni ponudnik ni sposoben konkurirati v posamičnem postopku oddaje javnega naročila.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da "pogosto nastopa kot poddobavitelj sistemskemu integratorju oz. posredniku zaradi kompleksnejših projektov, v kolikor vlagatelju AAB skupina ne dovoljuje podpisa pogodbe, ki jo predlaga končni naročnik. [â??] zgodil tudi pri referenčni dobavi, vlagatelj dejansko izvede celotno dobavo, jamči za kvaliteto dobave in ponudi ustrezne garancije, dobavitelj-sistemski integrator - pa ta paket ponudi naročniku"

Državna revizijska komisija izpostavlja, da se predmetni revizijski postopek vodi zoper določilo razpisne dokumentacije zato bi bilo v fazi postopka oddaje javnega naročila pred oddajo ponudb nedopustno presojati utemeljenost vsebine reference zgolj z vidika, ali vlagatelj izpolnjuje zahtevo v zvezi s sporno referenco (in ali referenca HE XX, ki jo je v zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, ustreza naročnikovi zahtevi).

V postopkih oddaje javnega naročila je naročnik skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov dolžan zagotoviti enakopravnost obravnavanja ponudnikov tako, da naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji niso objektivno neopravičljivo diskriminatorne. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik razloge, ki naj bi opravičevali "strogost" reference ponudnika prepričljivo navedel, pri čemer Državna revizijska komisija glede na vsebino razpisne dokumentacije in upoštevajoč zahtevnost predmeta javnega naročila ugotavlja, da so naročnikovi razlogi tudi objektivno opravičljivi. Naročnikova argumentacija, da mora predmetno javno naročilo izvesti ponudnik, ki je poleg izvedbe dobave izkaže tudi usposobljenost glede ostalih zahtevanih del (koordinacija del na gradbišču, vgradnja predmeta javnega naročila in pridobitev potrebne dokumentacije za pridobitev poskusnega uporabnega dovoljenja, prevzem odgovornosti za izvedbo referenčnega posla) izhaja iz določil same razpisne dokumentacije, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlikovanje med ponudniki, ki so sposobni izkazati, da so v preteklosti izvedli zahtevana dela kot končni ponudniki (in so poleg same dobave opravljali tudi druga, v tem postopku nujna, dela do končnega prevzema opreme), za razliko od tistih ponudnikov, ki tovrstnih izkušenj ne morejo izkazati (saj, kot navaja tudi vlagatelj, so v preteklosti nastopali kot "poddobavitelji" sistemskemu integratorju oz. posredniku zaradi kompleksnejših projektov) ni diskriminatorno.

Da se naročniku lahko očita neenakopravna obravnava ponudnikov je potrebno ugotoviti, da je naročnik ustvaril okoliščine ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov oz. diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. V kolikor pa je razlikovalno določilo razpisne dokumentacije oblikovano na podlagi objektivno opravičljivih razlogov (ki jih je mogoče preveriti) in je določilo sorazmerno predmetu javnega naročila, takšno razlikovalno določilo ni nedovoljeno diskriminatorno.

Državna revizijska komisija je v predmetnem revizijskem postopku ugotovila, da je naročnik referenco po dobavi minimalno 5 GIS polj opravičeno vezal na končnega dobavitelja. Naročnik je uspel izkazati, da ima le ponudnik, ki je nastopal kot končni ponudnik (ne pa samo kot dobavitelj oziroma "poddobavitelj") ustrezne izkušnje, ki izkazujejo, da je ponudnik poleg dobave sposoben kvalitetno izvesti tudi vsa nujno spremljajoča dela potrebna do izdaje poskusnega uporabnega dovoljenja (in s tem na naročnikov dokončni prevzem opreme) ter pri tem nositi odgovornost za končni rezultat dela (odgovornost končnega izvajalca).

Državna revizijska komisija upoštevajoč dejstvo, da se predmetni postopek javnega naročila vodi zoper določila razpisne dokumentacije in upoštevajoč zahtevnost predmeta javnega naročila ter dejstvo, da imajo naročnikovi razlogi podlago v razpisni dokumentaciji, zaključuje, da na podlagi revizijskih navedb ni mogoče zaključiti spornosti reference, da lahko samo končni ponudnik izkaže, da je sposoben kvalitetno in strokovno izvesti predmet javnega naročila, tako da predloži referenco, da je v zadnjih treh let kupcu GIS postroja dobavil minimalno 5 GIS polj za en referenčni objekt znotraj ENTSO-E območja. Glede na navedeno revizijskim navedbam vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ni priznala.

Ob navedenem Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je v odločitvah, na katere se v zahtevku za revizijo vlagatelj sklicuje (št. 018-175/2010 in št. 018-287/2011) presojala o tem, ali se lahko ponudnik sklicuje na reference svojih podizvajalcev, česar pa ne gre enačiti s predmetnim revizijskih postopkom, kjer je Državna revizijska komisija presojala o tem, ali je utemeljena naročnikova zahteva, da ne prizna reference ponudniku, ki je v okviru referenčnega posla nastopal kot podizvajalec in ne končni izvajalec.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, ali je naročnik pri oblikovanju merila "kompatibilnost pogonskega mehanizma" ravnal skladno z določili ZJNVETPS.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da boljše točkovani tipi pogona pri merilu "kompatibilnost pogonskega mehanizma" ne predstavljajo ekonomske prednosti za naročnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da sporno merilo v ničemer ne izkazuje ekonomske prednosti ponudnika, saj je hidravlično/vzmetni pogonski mehanizem vrednoten najmanj kot enakovreden vzmetno/pogonskemu mehanizmu in po kvaliteti, funkcionalnosti in uporabnosti ni slabši od konkurenčnih tipov mehanizma. Vlagatelj dodaja, da je vgrajevanje ostalih pogonov (hidravlično/vzmetni pogon) popolnoma neodvisno in ne sestavlja zaokrožene celote.

Kot izhaja iz 25. točke razpisne dokumentacije (Merila za izbor), je naročnik kot merilo določil merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki se glasi:

"I. Ponudbena vrednost:
[â??] do 86 točk
II. Rok izvedbe:
[â??] do 4 točke
III. Garancija za GIS postroj:
[â??] do 4 točk
IV. Kompatibilnost pogonskega mehanizma:
1) Hidravlično/vzmetni pogon: 0 točk
2) Motorno/vzmetni pogon različnega tipa, kot ga naročnik že ima: 2 točki
3) Motorno/vzmetni pogon tipa, kot ga naročnik že ima: 4 točke
V. Izvedba izoliranih ozemeljilnih kontaktov pri hitrih in delavnih ozemljilnikih
[â??] do 4 točke".


V zvezi z delom merila "Kompatibilnost pogonskega mehanizma" je naročnik na vprašanje ponudnika, katere tipe motorno-vzmetnih pogonov naročnik že ima, naročnik dne 27.10.2011 odgovoril: "Naročnik ima vgrajene naslednje motorno-vzmetne pogone:
â"˘ FK 3-1
â"˘ FK 3-2
â"˘ FA1"

Iz določila prvega odstavka 49. člena ZJNVETPS izhaja, da lahko naročnik odda naročilo bodisi na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila in jih eksemplifikativno našteva (kakovost, cene, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, stroški poslovanja in druge). Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, pri čemer merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila (četrti odstavek 49. člena ZJNVETPS).

ZJNVETPS naročniku v okviru merila ekonomsko najugodnejša ponudba dopušča različna merila, pri čemer merila našteva le primeroma. Zakon s tem daje naročniku velike možnosti avtonomnega izbora meril, vendar ima ta avtonomija svojo omejitev in svoja pravila, ki jih mora naročnik spoštovati. Merila morajo namreč biti v povezavi s predmetom naročila in oblikovana tako, da upoštevajo dejanske cilje in okoliščine javnega naročila, hkrati pa ne smejo biti v nasprotju z določili zakona. Kot merilo se lahko uporabi samo nek razlikovalni element, če je ob njegovi uporabi pri možnih odstopanjih med ponudniki realno pričakovati določeno stopnjo konkurenčnosti, le-ta pa se da izraziti z lestvico ugodnosti do naročnika. Merila morajo biti povezana samo in izključno s predmetom javnega naročila (z njegovo vsebino, lastnostmi, načinom izvedbe naročila ali njegove uporabe). Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila, oziroma kdaj naj naročnik določen element opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določenem elementu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Merila tudi ne smejo biti diskriminatorna, kar izhaja iz 49. člena ZJNVETPS in tudi iz temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Naročnik je kot argument za postavitev merila "kompatibilnost pogonskega mehanizma" navedel, da vlagatelj ponuja alternativno (sicer dovoljeno) tehnologijo, vendar pa vgradnja motornega pogona, ki ga naročnik ima v obratovanju pomeni, da že ima izdelan postopek vgradnje in mu aplikacija ne predstavlja dodatnega stroška. Razlog, da je z več točkami nagradil pogonske mehanizme, ki jih že ima v obratovanju, je torej v tem, da vgradnja teh pogonskih mehanizmom ni povezana z dodatnimi stroški. Za vgradnjo pogonskih mehanizmov, ki so podobni motornim pogonom, ki jih naročnik že ima (motorno/vzmetni pogon različnega tipa, kot ga naročnik že ima), naročnik predvideva analogijo pri izvedbi teh postopkov in upravičeno domneva, da bo pri izvedbi pregledov stanja, oziroma eventualnih preventivnih ali celo kurativnih posegih nastalo najmanjše povečanje stroškov. Za pogone, ki jih naročnik še nima, oziroma ima z njimi zelo malo izkušenj, pa je njihova vpeljava povezana z dodatnimi stroški, se pričakuje najvišje povišanje stroškov (spremljanje stanja, čiščenje, preventivno in kurativno vzdrževanje). Pri hibridnem pogonskem mehanizmu je po naročnikovih izkušnjah pri pregledu stanja in preventivnih ter kurativnih posegih potreben dodaten strokovni delavec. Dodatno ima hidravlično-vzmetni pogon težavo, da se pri njem sprostitev energije kontrolira preko ventilov in batov, pri čemer lahko pride v primeru slabega tesnjenja do izgube energije, kar predstavlja potencialno nevarnost (zato je dal naročnik tem pogonom 0 točk). Podobno velja za upravljanje naprav - več raznovrstnih naprav pomeni za naročnika dodatno tveganje, da se pri upravljanju zgodi človeška napaka.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik uspel izkazati utemeljenost in povezanost merila s predmetom javnega naročila. Naročnik prepričljivo navaja, da je vgradnja in vzdrževanje pogonskega mehanizma, katerega nima v obratovanju (hidravlično/vzmetni pogon) povezano z dodatnimi stroški in zvišuje možnost nastanka napake. Ker povzroča vgradnja in vzdrževanje hidravlično/vzmetnega mehanizma za naročnika višje stroške kot vgradnja in vzdrževanje motorno/vzmetnega mehanizma, kot ga naročnik že ima (oziroma je podobno že obstoječim), je s tem nedvomno izkazana ekonomska prednost postavljenega merila.

Naročnik je sicer v okviru ponudbenega predračuna s specifikacijo (merilo ponudbena cena 86 %) predvidel postavko storitve, v okviru katere je med drugim predvidena postavka montaža in ozemljitev dobavljene opreme, postavka spuščanje v pogon in postavka šolanje naročnikovega osebja pri proizvajalcu na objektu vgradnje. Vendar gre, glede na dejstvo, da so tehnične specifikacije oblikovane tako, da je mogoče ponuditi tako motorno/vzmetni pogon kakor tudi hidravlično/vzmetni pogon pričakovati, da bodo ponudniki cene za omenjene postavke oblikovali, kot da so podani "optimalni" pogoji za vgradnjo pogonskih mehanizmov, brez upoštevanja potrebne aplikacije za vgradnjo drugačnih pogonskih mehanizmom od že obstoječih pri naročniku. Z merilom kompatibilnost pogonskega mehanizma pa je naročnik upošteval pričakovane dodatne stroške, ki jih vgradnja in vzdrževanje posamezne vrste pogonskega mehanizma zahteva, s čimer se izkaže ekonomska prednost posamezne ponudbe.

Naročnik ni izključil možnosti ponudbe hidravlično/vzmetnega pogona, vendar ga je vrednotil nižje kot predložitev pogonskega mehanizma, ki ga že ima v obratovanju, oziroma drugega pogonskega mehanizma, ki ga naročnik že ima. Katero vrsto pogonskega mehanizma bo posamezni ponudnik predložil je pridržano samemu ponudniku (ki ima v težji po pridobitvi maksimalnega/ali delnega števila točk v okviru obravnavanega merila tudi možnost nastopa s podizvajalcem ali skupnim ponudnikom), nikakor pa merilo, še posebej ob dejstvu, da je ponderirano zelo nizko (4 %) ni izključujoče do vlagatelja. Kajti v kolikor bi vlagatelj (kot sam zatrjuje v zahtevku za revizijo, da razpolaga z hibridno/motornim pogonom) ponudil hibridno/motorni pogon ima možnost, da v preostalem delu merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (večinskem, 96 % deležu) izkaže ekonomsko prednost svoje ponudbe, pri čemer pa ni omejen na sodelovanje z drugimi ponudniki.

Državna revizijska komisija zaključuje, da v okviru obravnavanih revizijskih navedb naročniku pri določitvi merila "kompatibilnost pogonskega mehanizma" ni mogoče očitati postopanj v nasprotju z določili ZJNVETPS, zato jim utemeljenosti ni priznala.


V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z določili ZJNVETPS, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo revizijskih stroškov. Določilo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Povračilo potrebnih revizijskih stroškov se torej po določilu tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN veže na utemeljenost zahtevka za revizijo. Ker je bilo v predmetnem revizijskem postopku ugotovljeno, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, se posledično kot neutemeljena zavrne tudi zahteva vlagatelja po povračilu stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.






V Ljubljani, 8.12.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana