018-408/2011 Socialno varstveni zavod Hrastovec

Številka: 018-408/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembo; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Dobava blaga v sklopu 3: Gospodinjski stroji in avdio/video oprema" začetega na podlagi pritožbe ponudnika Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Socialno varstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.11.2011

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa št. 15/2011-11045, z dne 18.11.2011.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave 11045/2011, z dne 28.09.2011.

Naročnik je dne 02.11.2011 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Inpos d.o.o., Opekarniška c. 2, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik sprva preveril ponudbe glede obstoja računskih napak, katerih odprava bi lahko spremenila vrstni red in ugotovljeno je bilo, da se vrstni red ne spremeni. Naročnik je prispele ponudbe razvrstil glede na merilo-najnižjo ceno, nato pa je skladno z drugim odstavkom 41. člena in 77. člena ZJN-2 ugotovil, " da je ponudba najugodnejšega ponudnika Inpos d.o.o. popolna v skladu s 16. točko 2. člena ZJN-2".
Naročnik je še zapisal, da " ponudniki Karibu d.o.o., Gorenje GTI d.o.o. in Merkur d.d. niso bili izbrani, saj je bila cena v njihovih ponudbah višja od cene izbranega ponudnika".

Vlagatelj je dne 14.11.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 03.11.2011 in zahteva povračilo revizjiskih stroškov, podredno pa predlaga vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer v predračun ter da se mu omogoči vložitev pripravljalne vloge pri naročniku v primernem roku po opravljenem vpogledu.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj vlagatelj kljub prepovedi vpogleda v izbrano ponudbo zaradi oznake poslovne skrivnosti, utemeljeno domneva, da je izbrani ponudnik ponudil blago, ki ne ustreza vsem tehničnih zahtevam naročnika. Da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna izhaja tudi iz neobičajno nizke cene, ki jo je izbrani ponudnik ponudil za celoten sklop, kakor tudi za posamezne postavke.

Vlagatelj izpodbija tudi popolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika glede na merilo najnižje cene, ponudnika Karibu d.o.o., saj iz ponudbenega predračuna pod. zaporedno št. 1., 7., 16., 17., 23., 24. in 26., izhaja, da ponudba ne ustreza tehničnim zahtevam oziroma je drugouvrščeni ponudnik ponudil model, ki ne obstaja.

Naročnik je dne 18.11.2011 sprejel sklep št. 15/2011-11045, s katerim je zahtevek za revizijo zaradi pomankanja aktivne legitimacije zavrgel. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da v postopku oddaje javnega naročila ni preverjal pravilnosti in popolnosti vseh prejetih ponudb, pač pa jih je samo razvrstil glede na merilo najnižje cene in ugotovil popolnost izbrane ponudbe. Naročnik vlagatelju odreka aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, saj je po pregledu vlagateljeve ponudbe po vloženem zahtevku za revizijo ugotovil, da je nepopolna. Naročnik ugotavlja, da je vlagatlej ponudil sušilni stroj, ki ima manjšo kapaciteto polnjenja od zahtevane, zato je nepravilna v skladu z 19. točko 2. člena ZJN-2. Ker je vlagatlej predložil nepravilno ponudbo, vlagatelj dejansko nima več nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zato mu je naročnik odrekel aktivno legitimacijo.

Vlagatelj je dne 22.11.2011 zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vložil pritožbo, v kateri navaja, da naročnik z ničemer ni utemeljil zakaj česa naj bi bila ponudba vlagatelja neprimerna. Vlagatelj navaja, da je v ponudbi dejansko prišlo do tipkarske napake, saj je zapisal napačno šifro modela sušilnega stroja.

Po preučitvi celotne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki (med drugim) določa, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, le-tega zavrže. Iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN izhaja, da naročnik po prejemu zahtevka (med drugim) preveri, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona. ZPVPJN v 1. alineji prvega odstavka 14. člena določa, da se aktivna legitimacija prizna "vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali da bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda".

Določilo 26. člena ZPVPJN določa, da je izkazovanje aktivne legitimacije v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZPVPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije.

Iz citiranega določila 14. člena ZPVPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila (sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti) in (2.) obstajati mora vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in domnevno kršitvijo. Tako mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (v skladu z določilom drugega odstavka 14. člena ZPVPJN je interes za dodelitev naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja) izkazati tudi, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odreči dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, kar izhaja iz dejstva, da je vlagatelj pravočasno predložil ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, pa naročnik vlagatelju ne priznava, da mu je bila zaradi njegovega ravnanja, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, povzročena ali bi mu lahko bila povzročena škoda. Naročnik je navedeno odločitev utemeljil na prepričanju, da aktivne legitimacije ni mogoče priznati tistemu ponudniku, ki ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik predmetno javno naročilo vodil po odprtem postopku, v katerem je v sklopu 3 (Gospodinjski stroji in avdio/video oprema) prejel štiri pravočasne ponudbe. Navedene ponudbe je naročnik, skladno z določilom drugega odstavka 41. člena ZJN-2, najprej razvrstil glede na merilo najnižja skupna končna cena (ponudbena cena z DDV) za posamezen sklop, in sicer po naslednjem vrstnem redu: 1. ponudba izbranega ponudnika, 2. ponudba drugouvrščenega ponudnika Karibu d.o.o. (v nadaljevanju: drugouvrščeni ponudnik), 3. vlagateljeva ponudba in 4. ponudba ponudnika Merkur d.d. Naročnik je nato, skladno z navedeno zakonsko določbo preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša (to je ponudba izbranega ponudnika), popolna. Ob ugotovitvi, da je najugodnejša ponudba popolna, je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Zgolj na tej podlagi je temeljila naročnikova odločitev o oddaji naročila, ki jo vlagatelj izpodbija v revizijskem postopku. Naročnik torej v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni preveril, ali sta ponudbi drugouvrščenega ponudnika in vlagateljeva ponudba popolni v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, pri čemer podrobno pojasnjuje razloge, zaradi katerih bi jo moral naročnik kot nepopolno izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja tudi razloge, zaradi katerih naj bi bila ponudba drugouvrščenega ponudnika nepopolna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tako formuliranim zahtevkom za revizijo, poleg izkazanega interesa za dodelitev naročila, izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo ravnanje o ugotovitvi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in na tej podlagi sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, je torej izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V primeru, če bi se vlagateljevi revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi navedeno lahko vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. V opisanem primeru bi bila namreč naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi (ponovno) obstajala možnost za oddajo naročila tudi vlagatelju, v kolikor bi v ponovljenem postopku ugotovil tudi nepopolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika, katere popolnosti pa naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila še ni ugotavljal (kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila se je vlagatelj v sklopu 3, ob upoštevanju edinega merila za ocenitev ponudb - to je merila najnižja ponudbena cena, uvrstil na tretje mesto). Zatrjevane kršitve bi torej utegnile vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki se kaže v nezmožnosti pridobitve naročila.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo iz razloga, ker naj bi bila njegova ponudba nepopolna, pri čemer je naročnik nepopolnost vlagateljeve ponudbe ugotovil šele tekom revizijskega postopka. Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo ne bi smel opreti na razloge, s katerimi vlagatelj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in jih zato v zahtevku za revizijo tudi ni mogel izpodbijati. V obravnavanem primeru je torej naročnik šele tekom revizijskega postopka ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna iz razloga, ker ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika glede kapacitete polnjenja ponujenega sušilnega stroja. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da lahko neizbrani ponudnik uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji v trenutku vložitve zahtevka za revizijo. Zato naročnik kasneje, ko neizbrani ponudnik že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ne more navajati (novih) razlogov, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila oziroma dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navajal. Neizbrani ponudnik namreč v primeru, ko naročnik nove razloge navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, takšnim razlogom nima možnosti nasprotovati, s tem pa je ogrožena učinkovitost njegovega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega naročnikova nova ugotovitev iz sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel (to je domnevna nepopolnost vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker naj ne bi izpolnil zahteve glede kapacitete polnjenja sušilnega stroja), ne sme predstavljati podlage za presojo o tem, ali ima vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo izkazano aktivno legitimacijo.

Na podlagi ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 26. člena in v nasprotju s 1. alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Zato je pritožbi vlagatelja na podlagi 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 15/2011-11045, z dne 18.11.2011. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.




V Ljubljani, dne 07.11.2011




Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije















Vročiti:

- Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje
- Socialno varstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, Lenart v Slovenskih goricah
- Inpos d.o.o., Opekarniška c. 2, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana