018-373/2011 Vodovod - Kanalizacija javno podjetje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Izvajanje poštnih in kurirskih storitev", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Maksmail d.o.o., Ljubljanska cesta 5, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika VODOVOD - KANALIZACIJA, javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.11.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 7.9.2011 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo oddaji naročila št. JNST03/2011, z dne 18.8.2011 za Sklop I: Masovno pošiljanje.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.720,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.6.2011, pod št. JNST03/2011, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za javno naročilo "Izvajanje poštnih in kurirskih storitev". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 28.6.2011, pod št. objave JN7130/2011.

Naročnik je dne 18.8.2011 izdal Obvestilo o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se naročilo odda za Sklop I. Masovno pošiljanje in Sklop II. Posamično pošiljanje ponudniku POšTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev v Sklopu I je vlagatelj dne 7.9.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija zakonitost naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v revizijskem zahtevku pojasnjuje, da je naročnik v 20. poglavju natančno definiral predmet javnega naročila, medtem ko je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel in obračunal storitev, ki ni predmet razpisne dokumentacije, kot to določa navedeno poglavje. Vlagatelj meni, da kakršnokoli odstopanje od predmeta javnega naročila ter posledično izbor ponudnika z neustrezno ponudbo ni upravičeno in sorazmerno s predmetom naročila, ter so diskriminatorna in posledično nezakonita. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi pri postavki masovno pošiljanje navedel storitev "Poslovno pismo", ki pa v poglavju 20 ni nikjer navedeno. Izbrani ponudnik ima na svoji spletni strani in v vseh poslovalnicah objavljene cenike storitev, pri čemer cene in popuste univerzalne poštne storitve glede na letne količine regulira Agencija za pošto in elektronske komunikacije kot sektorski regulator poštnih storitev. Standardno pismo ima po vlagateljevih navedbah ceno 0,27 EUR na letno količino 310.000,00 kosov, na kar ni možno obračunati popusta, kakor to po vlagateljevih navedbah izhaja iz cenikov izbranega ponudnika. V ponudbi izbranega ponudnika je v sklopu 1 skupna cena 77.500,00 EUR, kar je na kos 0,25 EUR. Po podrobnejšem pregledu cenika vlagatelj navaja, da je za navedeno ceno našel le "Poslovno pismo". Poslovno pismo kot ponujena storitev ni univerzalna poštna storitev, še več, po vlagateljevih navedbah omenjena storitev sploh ni navedena v ZPSto-2 in v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve in Splošnih pogojih izvajanja drugih poštnih storitev v času predmetnega razpisa. Očitno je izbrani ponudnik naknadno, s 1.9.2011, po izteku predmetnega javnega naročila, dopolnil Splošne pogoje izvajanja drugih poštnih storitev. Glede na navedeno vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik namesto storitve, ki je navedena v razpisni dokumentaciji, ponudil storitev nižje cene in neopredeljene oz. neznane kakovosti. Storitev, ki jo je ponudil izbrani ponudnik ni v ničemer povezana s predmetnim javnim naročilom. Iz istih razlogov, kot je po mnenju vlagatelja nedopustna in nezakonita uporaba storitve "Poslovno pismo" je nezakonito in objektivno neopravičljivo tudi ugotavljanje sposobnosti za oddajo javnega naročanja. Naročnik ni zagotovil objektivnih pogojev za ugotavljanje sposobnosti, saj je izbranemu ponudniku dopustil, da je s storitvijo, ki ni bila predmet javnega naročanja, ter nadalje po Zapisniku o odpiranju ponudb z njegovim dodatnim zavajajočim pojasnilom, da: "â??.storitev poslovno pismo zadosti vsem zahtevam standardnega pisma" omogočil, da se je s svojo ponudbo uvrstil v izbor in bil tudi izbran. Takšne ponudbe naročnik po vlagateljevem mnenju ne bi smel obravnavati ter naročila ne bi smel oddati izbranemu ponudniku s pojasnilom, da je pri ocenjevanju ponudb glede na merila, definirana v razpisni dokumentaciji, na podlagi zapisnika strokovne komisije upošteval merila, ki so bila definirana v razpisni dokumentaciji, ter da so bile popolne ponudbe ponudnikov primerjane po kriteriju najnižje cene. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj se ugotovi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije in je zato nepravilna, ter jo izloči iz nadaljnje obravnave. Pod 2. točko vlagatelj zahteva naj se razveljavi obvestilo o oddaji naročila ter naročniku naloži ponovno oceno ponudb v skladu z navedenim ter izdajo novega obvestila o oddaji naročila na podlagi nove ocene ponudb in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20.10.2011 izjasnil do vlagateljevih navedb. V izjasnitvi navaja, da je bila razpisna storitev, katere kakovost ni identična kakovosti, ki je v skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Po mnenju izbranega ponudnika naročnik ni razpisal univerzalne storitve, temveč je navedel zahteve, ki sicer ustrezajo produktu izbranega ponudnika pod nazivom "Standardno pismo", vendar je pri tem vedoma z namenom gospodarnosti in znižanja stroškov odstopil od zahteve po kakovosti izvajanja storitve. Značilnost storitve poslovno pismo se razlikuje v kakovosti izvajanja storitve, saj predvideva dostavo v roku treh delovnih dni (D+3), pri čemer ni zagotovljena dostava v enem delovnem dnevu (D+1) ali v dveh delovnih dneh (D+2), kakor to predpisuje Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Navedeno pomeni, da je storitev opravljena v roku treh delovnih dni (D+3) skladna z naročnikovo zahtevo. Glede na tržni test, ki ga je izvedel izbrani ponudnik, navedene pošiljke spadajo med druge poštne storitve in zato storitev tudi ni navedena in niti ne rabi biti navedena v ZPSto-2, niti v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve.

Naročnik je dne 25.10.2011 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je predmetno javno naročilo izvedel z namenom, da zagotovi gospodarno in učinkovito porabo sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja. Naročnik je z namenom, da bo gospodarnejši in da bo zagotovil večjo dostopnost javnega naročila z gospodarskim subjektom predmetno javno naročilo razdelil na dva sklopa: I. masovno pošiljanje, II. Posamično pošiljanje, v katero so vključene tudi kurirske storitve. Naročnik pojasnjuje, da je zagotovil enake možnosti vsem gospodarskim subjektom z objavo naročila na portalu, postavljenimi pogoji, merili in možnostjo, da naročnika karkoli vprašajo, podajo predlog, pripombo, očitke. Naročnik je prav tako odreagiral na pripombe ponudnika, ter posledično temu objavil spremembo razpisne dokumentacije tako, da je znižal zahtevo glede izvedenih poštnih in kurirskih storitev iz 30.000,00 EUR na 10.000,00 EUR v zadnjih treh letih. Naročnik je preko portala javnih naročil prav tako obveščal vse zainteresirane ponudnike glede spremembe razpisne dokumentacije in dajal vsa pojasnila. Pri tem je naročnik vse zainteresirane obravnaval enako, nediskriminatorno, naročilo pa se je izvajalo sorazmerno predmetu javnega naročanja. Naročnik je pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotovil, da so le ti objektivni. Predmet javnega naročila so storitve, ki jih je možno oddati na trgu storitev, pri čemer se poštne storitve štejejo za storitve splošnega pomena, ki se opravljajo v sistemu svobodne konkurence. Naročnik je izbranega ponudnika obravnaval kot vse ostale ponudnike, ki lahko prosto nastopajo s ponudbami na trgu konkurence. Ker je izbrani ponudnik hkrati tudi izvajalec univerzalnih poštnih storitev, ima možnost določati, ali bo posamezne vrste storitev ponudil po ceni univerzalne poštne storitve oz. druge poštne storitve, pri tem pa mora zagotoviti zahtevano kakovost izvajanja poštnih storitev. Naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da se standardno pismo izvaja kot univerzalna poštna storitev. Izbrani ponudnik je ponudil razpisno storitev standardnega pisma skladno z zahtevami naročnika in z nižjo ceno kot vlagatelj, naročnik pa je skladno z razpisno dokumentacijo predmetno naročilo oddal na podlagi najnižje cene. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2.11.2011 pri Državni revizijski komisiji opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da vztraja pri vloženem revizijskem zahtevku ter pri vseh v revizijskem zahtevku izkazanih trditvah in dokazih.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.10.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.10.2011, skladno s 1. odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je dne 21.11.2011 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.
Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju ponudb ter pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 7.9.2011, naročnikov sklep z dne 3.10.2011, v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 5.9.2011, naročnikov poziv izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe z dne 4.8.2011, odgovor izbranega ponudnika na naročnikov poziv z dne 8.8.2011, v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vlagatelja, v spremni dopis izbranega ponudnika z dne 1.8.2011, ki je bil priložen ponudbeni dokumentaciji. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom 3. odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. "Popolna ponudba" je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS) "Neprimerna ponudba" je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS).

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna. Naročnik je predmetni razpis razdelil na dva sklopa: SKLOP I: Masovno pošiljanje in SKLOP II: Posamično pošiljanje. Pod Sklop I je naročnik določil dobavo Standardnega pisma, pri čemer je v 20. poglavju Specifikacije opredelil vrsto, lastnosti, kakovost in izgled predmeta javnega naročanja. Pri tem je naročnik pod zaporedno št. 1 omenjenega poglavja opredelil STANDARDNO PISMO do 20 g, in sicer: "Standardno pismo je pismo v zaprtem pravokotnem ovitku, ki je izdelano iz neprosojnega papirja praviloma svetle barve. Velikost in masa standardnega pisma so:
- najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
- največja velikost: 165 x 235 mm,
- največja debelina: 5 mm,
- največja masa: 20 g.
Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v desnem delu naslovne strani pošiljke vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora, ki mora biti oddaljen:
- najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka,
- najmanj 15 mm od desnega stranskega roba,
- najmanj 15 mm od spodnjega roba,
- največ 140 mm od desnega proti levemu robu.
Na standardnem pismu mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov, sicer se šteje za navadno pismo.
Standardno pismo ne sme vsebovati izbočenih in trdih predmetov. Ni ga dovoljeno zapirati s spenjalnikom ali z drugimi sredstvi, ki bi lahko poškodovala druge pošiljke in naprave.
Rok dostave je en dan (D+1) oz. najkasneje v roku treh dni (D+3)."
Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je ta v Sklopu I namesto standardnega pisma ponudil poslovno pismo, kar je med strankama v obravnavanem primeru tudi nesporno. Sporno pa ostaja dejstvo, ali poslovno pismo ustreza naročnikovim zahtevam standardnega pisma iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda in pojasnila izbranega ponudnika v ponudbeni dokumentaciji, z dne 1.8.2011, v obravnavanem primeru ugotavlja, da ponujeno poslovno pismo ne izpolnjuje naročnikove zahteve, opredeljene v 20. poglavju razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v dopisu št. 2/20-6871/1-11 KK, z dne 1.8.2011, pojasnil, da se standardno pismo in poslovno pismo razlikujeta po masi, ki je pri standardnem pismu do 20 g, pri poslovnem pa do 50 g. Prav tako je poslovno pismo opremljeno pod naslovom pošiljatelja z napisom "Poslovno pismo", ki je odtisnjeno s tiskarskim strojem ali štampiljko, kar pa ni bila naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji natančno opredelil, kje se mora naslovnikov naslov na standardnem pismu nahajati, nikjer pa v razpisni dokumentaciji ni predvidena možnost odstopanja od navedenih razpisnih zahtev, in sicer da je na pismu lahko naveden tudi naslov pošiljatelja in kakršnakoli štampiljka. Da v obravnavanem primeru poslovno pismo ne predstavlja standardnega pisma in da gre za povsem drugo storitev, pa po presoji Državne revizijske komisije dokazuje tudi dejstvo, da je storitev poslovnega pisma obdavčena z davkom na dodano vrednost, kakor to tudi izhaja iz Poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb, z dne 17.8.2011, medtem ko je storitev standardnega pisma v skladu s 14. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1C) (Uradni list RS, št. 85/2010) oproščena plačila davka na dodano vrednost, ker gre za univerzalno poštno storitev. Poleg tega je potrebno vlagatelju pritrditi, da Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 28/2006) poslovnega pisma ne poznajo, medtem je standardno pismo v 7. členu navedena kot ena izmed univerzalnih poštnih storitev. Pri tem Državna revizijska komisija ni sledila naročnikovemu stališču, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer postavil zahteve, da se standardno pismo izvaja kot univerzalna poštna storitev. Državna revizijska komisija je v dokazne namene primerjala vsebino omenjenega 7. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve z naročnikovimi specifikacijami iz 20. poglavja razpisne dokumentacije in ugotovila, da je naročnik v omenjenem poglavju postavil identične zahteve in opise, kot so določeni v določbi 7. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da izbrani ponudnik v Sklopu I: Masovno pošiljanje pod zaporedno št. 1 Standardno pismo ni ponudil ustrezno zahtevanega blaga in storitve, s čimer je naročnik kršil določbo 1. odstavka 84. člena ZJNVETPS, ker ponudbe izbranega ponudnika po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb ni izločil kot nepopolne iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o (ne)oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ob upoštevanju ugotovljene kršitve iz tega sklepa, ponovno preveri popolnost ponudbe vlagatelja in na podlagi tega sprejme ustrezno odločitev, s katero bo oddal naročilo ali drugače zaključil postopek oddaje javnega naročila (79. in 80. člen ZJN-2).

V ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb bo naročnik moral upoštevati ugotovljene nepravilnosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 3.720,00 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.720,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena

V Ljubljani, dne 29.11.2011
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- VODOVOD - KANALIZACIJA, javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje,
- Maksmail d.o.o., Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje,
- POšTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran