Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-243/2011 Univerzitetni Klinični center Maribor

    Številka: 018-243/2011-25
    Datum sprejema: 30. 11. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "URODINAMSKI APARAT S POTROšNIM MATERIALOM" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDISTAR, d. o. o., Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana - Črnuče, zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 30. novembra 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 12. julija 2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka NK-400/11, z dne 24. junija 2011.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.504,27 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 23. decembra 2010 sprejel sklep (številka 884/10-DeS) o začetku postopka oddaje javnega naročila "URODINAMSKI APARAT S POTROšNIM MATERIALOM" (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 30. decembra 2010 (pod številko objave JN12717/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 24. junija 2011 sprejel "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka NK-400/11 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se javno naročilo odda ponudniku "Medicotehna, d.o.o., Zadobrovška cesta 42a, 1260 Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, pa tudi izbrani ponudnik). Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 30. junija 2011.

    Naročnik je, kakor to izhaja iz podatkov na odtisu njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 08. julija 2011 prejel vlagateljevo vlogo, opravilna številka NK-400/11, poimenovano "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV", z dne 06. julija 2011, dne 11. julija 2011 pa je sprejel sklep številka IV-463/07-11, v katerem je sklenil, da se vlagateljeva "[z]ahteva za dodatno obrazložitev Obvestila o oddaji javnega naročila" kot prepozna in neutemeljena zavrže. Omenjeni sklep je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 13. julija 2011.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 12. julija 2011 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 12. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev (obvestilo) o oddaji naročila, naročniku naloži, naj sprejme odločitev (obvestilo) o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju, pa tudi, da naročniku naloži, da vlagatelju povrne "stroške revizije". V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik kršil predpise s področja javnih naročil in "razpisne pogoje", ko je ugotovil, da je izbrana ponudba popolna. Izbrana ponudba po prepričanju vlagatelja ni pravilna in ni popolna, saj ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, naročnik pa bi jo moral (kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj) izločiti. Ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, naj tako v svoji ponudbi ne bi ponudil vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo 200 urodinamskih preiskav, zahtevanega v razpisni dokumentaciji, saj naj v ponudbi ne bi ponudil abdominalnega (rektalnega) katetra, povezovalnih cevi in pretvornikov pritiska. V izbrani ponudbi naj prav tako, kljub izrecni zahtevi razpisne dokumentacije, za ponujeno opremo ne bila predložena tehnična dokumentacija v slovenskem in angleškem jeziku, iz katere bi bilo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve, definirane v specifikaciji zahtev naročnika, naročnik pa naj bi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila kršil tudi določila "ZJN-2 glede dopustne dopolnitve" izbrane ponudbe. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, "niti drugo uvrščeni ponudnik" ni oddal pravilne in popolne ponudbe.

    Naročnik je dne 28. julija 2011 sprejel sklep številka IV-535/07-11, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (kot neutemeljen) zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da so navedbe vlagatelja, po katerih naj bi ponudnik, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, ne izpolnjeval zahtev razpisne dokumentacije, neutemeljene, saj je (na podlagi preveritve ponudbe) ugotovil, da je v izbrani ponudbi ponujen ves potreben potrošni material za "izvedbo 50 preiskav (cistometrije in profilometrije) na leto, za obdobje štirih let". V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik prav tako ugotavlja, da je ponudnik, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, v svoji ponudbi predložil zahtevano tehnično dokumentacijo za opremo, o čemer se je lahko vlagatelj seznanil in prepričal na vpogledu v izbrano ponudbo, ter dodaja, da se "do popolnosti ponudb, razen najugodnejše, ni opredeljeval in se zato o tem ne more izreči niti v postopku revizije".

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 29. julija 2011.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka NK-542/11, z dne 01. avgusta 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 03. avgusta 2011, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 04. avgusta 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 03. avgusta 2011, poimenovano "ODGOVOR NA ODLOČITEV NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 04. avgusta 2011), ki jo je v prilogi dopisa številka 018-243/2011-4, z dne 02. septembra 2011, na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala naročniku.

    Državna revizijska komisija je dne 16. septembra 2011 sprejela sklep številka 018-243/2011-7, s katerim je sklenila, da se izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja zaupa izvedencu, prim. mag. M. M., dr. med., specialistu urologu (v nadaljnjem besedilu: izvedenec), naročniku in vlagatelju pa naložila, da morata založiti predujem za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja (ter Državni revizijski komisiji predložiti pisno potrdilo o vplačilu predujma). Omenjeni sklep sta naročnik in vlagatelj, kakor to izhaja iz poštnih povratnic, vrnjenih Državni revizijski komisiji, prejela dne 21. septembra 2011, dne 26. septembra 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela dopis naročnika številka GZ-895/09-11, z dne 22. septembra 2011, skupaj s prilogo (poimenovano "POTRDILO O BREMENITVI RAČUNA"), ter dopis vlagatelja z dne 22. septembra 2011, poimenovan "potrdilo o plačilu predujma, veza št.: 018-243/2011-7", skupaj s prilogo (poimenovano "PREGLED PROMETA").

    Državna revizijska komisija je dne 22. septembra 2011 prejela naročnikov dopis številka AD-09/14-11, z dne 20. septembra 2011, skupaj s prilogo.

    Državna revizijska komisija je dne 26. septembra 2011 (z dopisom številka 018-243/2011-11) izvedenca zaprosila za izdelavo izvedenskega mnenja (v nadaljnjem besedilu: prošnja za izdelavo izvedenskega mnenja), dne 18. oktobra 2011 pa je prejela "Izvedensko mnenje v zvezi z javnim naročilom "URODINAMSKI APARAT S POTROšNIM MATERIALOM".", z dne 16. oktobra 2011 (v nadaljnjem besedilu: izvedensko mnenje). Izvedensko mnenje je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN v prilogi dopisa številka 018-243/2011-13 (z dne 18. oktobra 2011) posredovala naročniku, v prilogi dopisa številka 018-243/2011-14 (z dne 18. oktobra 2011) vlagatelju, v prilogi dopisa številka 018-243/2011-15 (z dne 18. oktobra 2011) pa tudi ponudniku, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo.

    Državna revizijska komisija je dne 25. oktobra 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 24. oktobra 2011, poimenovano "PRIPOMBE NA IZVEDENSKO MNENJE" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 24. oktobra 2011), pa tudi vlogo ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, z dne 24. oktobra 2011, poimenovano "Izjasnitev o izvedenskem mnenju." (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 24. oktobra 2011), dne 26. oktobra 2011 pa še vlogo naročnika številka AD-10/14-11, z dne 25. oktobra 2011, poimenovano "Urodinamski aparat s potrošnim materialom", skupaj s prilogo (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 25. oktobra 2011).

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski in revizijski postopek postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, proučitvi izvedenskega mnenja, vlagateljeve vloge z dne 24. oktobra 2011, naročnikove vloge z dne 25. oktobra 2011 ter vloge ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, z dne 24. oktobra 2011, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je na podlagi 87. člena dne 03. julija 2011 začel veljati ZPVPJN. Ker se je v konkretnem primeru predrevizijski postopek z vložitvijo zahtevka za revizijo začel dne 12. julija 2011 (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, s spremembami - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in prvim odstavkom 24. člena ZPVPJN), torej po uveljavitvi ZPVPJN, se ta postopek revizije (skladno z določbo 87. člena ZPVPJN, upoštevaje prvi odstavek 82. člena ZPVPJN) izvede po ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, razpisne dokumentacije (zlasti še točke "1.1 Vrsta postopka" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) in obvestila o (javnem) naročilu (točka "IV.1.1) Vrsta postopka"), objavljenega na Portalu javnih naročil, izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 30. decembra 2010, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. marca 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2C izvede po določbah ZJN-2, brez upoštevanja novele ZJN-2C.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz obrazložitve obvestila o oddaji naročila med drugim izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo in preveril le popolnost ponudbe, ki je bila ocenjena kot najugodnejša. Za slednjo je naročnik ugotovil, da je popolna. Vlagateljeva ponudba je bila, upoštevaje najnižjo ceno (točka "IV.2.1) Merila za oddajo" obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil) oziroma najnižjo končno ponudbeno vrednost (točka "2.15 Merilo" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) kot merilo za izbiro ponudbe, uvrščena na tretje mesto. Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem je (prvi odstavek točke 1. obrazložitve zahtevka za revizijo) zapisal: "Naročnik je vlagateljevo ponudbo glede na merilo izbire razvrstil na tretje mesto".

    V posledici dosedanjih zaključkov je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik kršil predpise s področja javnih naročil in "razpisne pogoje", ko je ugotovil, da je izbrana ponudba popolna. Izbrana ponudba po prepričanju vlagatelja ni pravilna in ni popolna, saj ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, naročnik pa bi jo moral izločiti. Ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, naj tako v svoji ponudbi ne bi ponudil vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo 200 urodinamskih preiskav, zahtevanega v razpisni dokumentaciji, saj naj v ponudbi ne bi ponudil abdominalnega (rektalnega) katetra, povezovalnih cevi in pretvornikov pritiska.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz "Razpisna dokumentacija za urodinamski aparat s potrošnim materialom (v spisu naročnika)". Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da je predmet javnega naročila dobava urodinamskega aparata ("1 kom") in potrošnega materiala za urodinamski aparat, pri čemer je predmet javnega naročila podrobneje opredeljen v specifikaciji zahtev naročnika (točka "1.2 Predmet javnega naročila" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in točka "II.1.5) Kratek opis naročila ali nabave:" obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil). Ponudbo je treba izdelati v skladu z navodili razpisne dokumentacije (predzadnji odstavek Povabila k predložitvi ponudbe), ponudnik pa mora (točka "2.2 Popolnost ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) v ponudbi predložiti tudi izjavo ponudnika o sprejemanju zahtev razpisne dokumentacije (OBR-1), izjavo ponudnika, da so v ponudbi navedeni podatki resnični (nezavajajoči) (OBR-2), izpolnjen obrazec predračuna (OBR-4), izpolnjen obrazec predračuna za potrošni material (OBR-6) s katalogi oziroma prospekti v slovenskem ali angleškem jeziku in izjavo o izpolnjevanju pogojev, opredeljenih v točki 2.12 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (OBR-9). Vse obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, je treba izpolniti, podpisati in žigosati z enotnim pečatom (peti odstavek točke "2.2 Popolnost ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 7 in drugi odstavek točke "2.3 Izpolnitev razpisne dokumentacije oziroma celotne ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 7). Vsebine obrazcev, izjav, listin in dokumentov ni dovoljeno spreminjati (prvi odstavek točke "2.3 Izpolnitev razpisne dokumentacije oziroma celotne ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 7). Naročnik je ob tem še dodal, da bo kot nepopolno zavrnil ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem zahtevam naročnika, slednje pa so opredeljene v "Specifikaciji zahtev naročnika" (drugi odstavek točke "2.2 Popolnost ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 7). Ponudnik mora za potrošni material predložiti kataloge oziroma prospektni material v slovenskem ali angleškem jeziku (zadnji odstavek točke "2.2 Popolnost ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 7). Ponudnik mora, da lahko sodeluje v postopku, v času oddaje ponudbe izpolnjevati pogoje, določene v točki "2.12 Obvezni pogoji" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, naročnik pa bo ugotavljal sposobnost ponudnikov tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ponudnik "zagotavlja vse razpisane vrste in količine blaga iz naročila" in "ponuja ves potreben potrošni material za izvedbo zahtevanega števila preiskav" ("Tehnična in/ali kadrovska sposobnost", 9. oziroma 10. alineja točke "2.12 Obvezni pogoji" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa tudi točka "III.2.3) Tehnična sposobnost" obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil). Kot dokazilo, s katerim ponudniki dokazujejo izpolnjevanje omenjenih pogojev (tehnične sposobnosti) je naročnik predvidel "Izjav[o] ponudnika (OBR-9)". Ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 2.2 in 2.12 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, bo naročnik izločil (točka "2.13 Izločitev ponudb" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Izbran bo ponudnik, ki bo predložil popolno ponudbo in bo ponudil najnižjo končno ponudbeno vrednost (točka "2.16 Izbira ponudnika" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

    Ob vpogledu v poglavje "C) SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA" razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njem (podpoglavje "II. POTROšNI MATERIAL") med drugim zapisal: "Predvideno število preiskav cistometrije in profilometrije na leto: 50". "Ponudnik mora ponuditi ves potreben potrošni material za izvedbo 50 preiskav na leto, za obdobje štirih (4) let". Nadalje je Državna revizijska komisija ob vpogledu v obrazec predračuna za potrošni material (OBR-6) ugotovila, da je naročnik v njem (med opombami) zapisal tudi:
    "Ponudnik mora ponuditi ves potrošni material, ki je potreben za izvedbo predvidenega števila preiskav". "K obrazcu tega predračuna je treba na lastnih obrazcih priložiti spisek vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo zahtevanega števila preiskav ter za vsako vrsto potrošnega materiala izkazati tudi ceno brez DDV, davčno stopnjo, znesek davka in ceno z DDV".

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno zahteval, da je potrebno v ponudbi navesti vsako vrsto (potrebnega) potrošnega materiala za (predvideno) izvedbo 200 urodinamskih preiskav, saj je v obrazcu predračuna za potrošni material (OBR-6) zapisal, da ponudnik "za vsako vrsto potrošnega materiala" izkaže tudi "ceno brez DDV, davčno stopnjo, znesek davka in ceno z DDV". K obrazcu predračuna za potrošni material (OBR-6) so morali ponudniki poleg tega na lastnih obrazcih priložiti tudi "spisek vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo zahtevanega števila preiskav". V posledici navedenega ni mogoče slediti ponudniku, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, ki v svoji vlogi z dne 20. julija 2011, poimenovani "Odgovor na Poziv za izjasnitev o vloženem zahtevku za revizijo", med drugim zatrjuje, da naročnik "v javnem naročilu ni podal zahteve po natančni specifikaciji potrošnega materiala", oziroma, da "natančna specifikacija potrošnega materiala" [â??] "s strani naročnika ni bila zahtevana".

    Ker je naročnik v poglavju "C) SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA" razpisne dokumentacije (podpoglavju "II. POTROšNI MATERIAL") postopka oddaje zadevnega javnega naročila zapisal, da je predvideno število preiskav cistometrije in profilometrije na leto 50, obenem pa določil, da mora ponudnik "ponuditi ves potreben potrošni material za izvedbo 50 preiskav na leto, za obdobje štirih (4) let", je Državna revizijska komisija v prošnji za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenca zaprosila, da ji med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je za izvedbo urodinamskih preiskav cistometrije in profilometrije (upoštevaje navodila proizvajalca in v izbrani ponudbi ponujeno opremo - urodinamski aparat) poleg elektronskega katetra nujno potreben tudi naslednji potrošni material: polnilna cev, abdominalni (rektalni) kateter, povezovalna cev (tako imenovana "extension tube"), pretvornik pritiska (tako imenovani "transducer" ali "dome") in EMG elektrode za zajem elektrofizioloških signalov. V izvedenskem mnenju je izvedenec na omenjeno vprašanje odgovoril z "DA, navedeni potrošni material je potreben (glejte Pojasnilo!)". Ob vpogledu v "Pojasnilo:" izvedenskega mnenja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izvedenec v njem pojasnil, da je urodinamska preiskava (1.) meritev pritiskov v sečni cevi (profilometrija) in (2.) meritev pritiskov v sečnem mehurju (cistometrija), ob tem pa dodal, da za meritev pritiskov v sečni cevi (profilometrijo) potrebujemo merilni kateter, polnilno cev, pretvornik pritiskov (v enem kosu ali dveh kosih), infuzijski sistem in EMG elektrodo, (v nekaterih primerih) abdominalni (rektalni) kateter, običajno pa tudi povezovalno cev (oziroma povezovalne cevi). Za meritev pritiskov v sečnem mehurju (cistometrijo) ves našteti potrošni material potrebujemo redno. Z izvedenskim mnenjem v izpostavljenem delu v vlogi z dne 25. oktobra 2011 soglaša tudi naročnik, saj v omenjeni vlogi navaja: "Soglašam z mnenjem" izvedenca "glede tega, kaj so urodinamske preiskave in kaj je potrebno, da se le-te izvedejo". Prav tako je izvedenec na vprašanje Državne revizijske komisije, ali je (upoštevaje navodila proizvajalca) polnilna cev, abdominalni (rektalni) kateter, povezovalna cev (tako imenovana "extension tube") oziroma pretvornik pritiska (tako imenovani "transducer" ali "dome") potrošni material za enkratno uporabo. Na omenjeno vprašanje je izvedenec v izvedenskem mnenju odgovoril jasno in sicer "DA". Državna revizijska komisija sprejema v izvedenskem mnenju zapisane (in v nekaterih delih doslej citirane) ugotovitve izvedenca. Izvedensko mnenje je namreč rezultat strokovne preučitve dokumentacije ter vsebine izbrane ponudbe in temelji na strokovnem znanju s področja zadevnega javnega naročila (zlasti še preiskav cistometrije in profilometrije). Državna revizijska komisija ocenjuje, da v postopku pridobljeno izvedensko mnenje podaja tudi jasen odgovor na zastavljeno vprašanje, v posledici katerega gre zaključiti, da za meritev pritiskov v sečni cevi (profilometrija) potrebujemo merilni kateter, polnilno cev, pretvornik pritiskov (v enem kosu ali dveh kosih), infuzijski sistem in EMG elektrodo, (v nekaterih primerih) abdominalni (rektalni) kateter, običajno pa tudi povezovalno cev (oziroma povezovalne cevi), za meritev pritiskov v sečnem mehurju (cistometrijo) pa redno potrebujemo merilni kateter, polnilno cev, povezovalno cev (oziroma povezovalne cevi), pretvornik pritiskov (v enem kosu ali dveh kosih), infuzijski sistem, abdominalni (rektalni) kateter in EMG elektrodo.

    Res je sicer, da je izvedenec v navezavi na abdominalne (rektalne) katetre v izvedenskem mnenju zapisal, da jih za meritev pritiskov v sečni cevi (profilometrijo) potrebujemo v nekaterih primerih, vendar pa je Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega v izvedenskem mnenju zaključila, da je abdominalni (rektalni) kateter redno potreben za meritev pritiskov v sečnem mehurju (cistometrijo), kar pomeni, da ga je potrebno šteti med "ves potreben potrošni material za izvedbo" preiskav cistometrije "za obdobje štirih (4) let", posledično pa so ga morali ponudniki ponuditi v svojih ponudbah. Glede na navedeno torej po oceni Državne revizijske komisije niso utemeljene navedbe ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, ki jih podaja v 2. točki svoje vloge z dne 24. oktobra 2011. V omenjeni vlogi namreč ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, zgolj na splošno (ne da bi za to predložil kakršenkoli dokaz oziroma predlagal izvedbo dokaznega predloga) zatrjuje, da lahko zdravnik ("[p]ri preiskavi cistometrije") v primeru "enakomerno ponavljajočih krčenj detruzorja" potrebne informacije "razbere in primerno ovrednoti tudi brez uporabe abdominalnega katetra", poleg tega pa svoje zatrjevanje, da zdravnik (pri preiskavi cistometrije) lahko potrebne informacije "razbere in primerno ovrednoti tudi brez uporabe abdominalnega katetra", veže le na primer enakomerno ponavljajočih krčenj detruzorja (mišice sečnega mehurja), ne pa morda tudi na primer neenakomerno ponavljajočih krčenj detruzorja (mišice sečnega mehurja). Pri tem prav tako ne zatrjuje, da pri preiskavah, za katere naročnik naroča predmet javnega naročila (potreben potrošni material), morebiti ne prihaja tudi do primerov neenakomerno ponavljajočih krčenj detruzorja.

    Ob izvedbi dokaza z vpogledom v "ponudb[o] izbranega ponudnika (v spisu naročnika)" je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v izbrani ponudbi predloženi izpolnjeni, podpisani in žigosani obrazci OBR-1, OBR-2, OBR-4 in OBR-6 (s katalogom oziroma prospektom v angleškem jeziku), pa tudi v pretežnem delu izpolnjen, podpisan in žigosan OBR-9. Obrazcu OBR-6 je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, priložil dokument z dne 24. januarja 2011, poimenovan "Ponudba za URODINAMSKI APARAT S POTROšNIM MATERIALOM - datum objave 30.12.2010, številka objave JN12717/2010", številka 110124 - P11. V posledici omenjenega vpogleda Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji ponudbi za preiskave cistometrije in profilometrije (predvideno število preiskav je 50 na leto oziroma, upoštevaje obdobje štirih let, 200 v obdobju štirih let) ponudil abdominalni (rektalni) kateter, povezovalne cevi in pretvornike pritiska. Ker Državna revizijska komisija svojega zaključka ni mogla napraviti s stopnjo prepričanja, ki je potrebna za odločitev v zadevi, je izvedencu zastavila sledeče vprašanje: "Ali ponudnik MEDICOTEHNA, d. o. o., v svoji osnovni ponudbi (ki jo je naročnik prejel dne 25. januarja 2011) ponuja
    - polnilne cevi
    - abdominalne (rektalne) katetre
    - povezovalne cevi (tako imenovane "extension tube")
    - pretvornike pritiska (tako imenovane "transducer" ali "dome"),
    potrebne za izvedbo 50 preiskav cistometrije in profilometrije na leto, za obdobje štirih let"" Na zastavljeno vprašanje je izvedenec jasno odgovoril:
    "MEDICOTEHNA d.o.o. v svoji osnovni ponudbi z dne 25.1.2011
    -ponuja polnilne cevi (OBS 275C "pump tube", podrobnosti glejte v Komentarju o ponudbi MEDICOTEHNE d.o.o. in Pojasnilu)
    -ne ponuja abdominalnih (rektalnih) katetrov
    -ne ponuja povezovalnih cevi (tako imenovanih "extension tube")
    -ne ponuja pretvornikov pritiska (za "transducer" in "dome" glejte pojasnilo)".

    Državna revizijska komisija sprejema izpostavljene v izvedenskem mnenju zapisane (in delno citirane) ugotovitve. Izvedensko mnenje je namreč rezultat strokovne preučitve dokumentacije ter vsebine izbrane ponudbe in temelji na strokovnem znanju s področja zadevnega javnega naročila (zlasti še preiskav cistometrije in profilometrije). Državna revizijska komisija ocenjuje, da v postopku pridobljeno izvedensko mnenje podaja tudi jasen odgovor na zastavljeno vprašanje, v posledici katerega gre zaključiti, da ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji ponudbi ni ponudil abdominalnih (rektalnih) katetrov, povezovalnih cevi in pretvornikov pritiska.

    Omenjenega dejstva ne spreminjajo niti stališča izbranega ponudnika, ki jih podaja v 3. oziroma 4. točki vloge z dne 24. oktobra 2011,
    âˆ" da so v izbrani ponudbi "elektronski merilni kateter, ki za meritev ne potrebuje pretvornika pritiskov, in vodni abdominalni katetri. Pretvornik pritiska je potreben samo pri preiskavah, kjer se uporablja vodni abdominalni kateter",
    âˆ" da "povezovalna cev med abdominalnim katetrom in pretvornikom pritiskov ni potrebna, saj je ponujeni kateter dovolj dolg".
    Ob zapisanem namreč ne gre prezreti, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v 3. točki vloge z dne 24. oktobra 2011 sam na stališču, da so v izbrani ponudbi (ponujeni) tudi "vodni abdominalni katetri", "pri preiskavah, kjer se uporablja vodni abdominalni kateter", pa je "[p]retvornik pritiska" [â??] "potreben". Glede na navedeno (ker naj bi bili po zatrjevanju ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v njegovi ponudbi (ponujeni) tudi "vodni abdominalni katetri") bi moral izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponuditi pretvornike pritiska, saj jih je potrebno šteti med "ves potreben potrošni material za izvedbo" preiskav cistometrije "za obdobje štirih (4) let".

    Prav tako ne gre prezreti dejstva, da ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v vlogi z dne 24. oktobra 2011 (4. točka) svoja stališča podaja zgolj k "točki h.) izvedenčevega mnenja" (ta se nanaša na povezovalno cev med abdominalnim katetrom in pretvornikom pritiskov), ne pa morebiti tudi k alineji c. (ta se nanaša na povezovalno cev med merilnim katetrom in pretvornikom pritiskov za enkratno uporabo) oziroma alineji e. (ta se nanaša na povezovalno cev med pretvornikom pritiskov in infuzijskim sistemom) pod zapisom "Pojasnilo:" izvedenskega mnenja. Izbrani ponudnik v vlogi z dne 24. oktobra 2011 nadalje sam navaja, da bo, "[v] kolikor bo naročnik potreboval omenjene povezovalne cevke", slednjemu omenjene cevke "tudi dobavil". Tudi citirana navedba kaže na dejstvo, da se izbrani ponudnik zaveda možnosti, da bo "naročnik potreboval omenjene povezovalne cevke", kar še dodatno podkrepljuje ugotovitev, da je povezovalne cevi potrebno šteti med "ves potreben potrošni material za izvedbo" zahtevanih preiskav "za obdobje štirih (4) let", posledično pa so jih morali ponudniki ponuditi v svojih ponudbah. Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, pa iz izvedenskega mnenja (katerega Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu v celoti sprejema) jasno izhaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi povezovalnih cevi ni ponudil.

    Izbrani ponudnik v svoji vlogi z dne 24. oktobra 2011 nadalje zatrjuje, da je v svoji ponudbi "(npr.: v postavki 9) navedel potrebno opremo za uporabo abdominalnega katetra s pretvornikom pritiska", kakor tudi, da je "v svoji ponudbi navedel s strani naročnika zahtevan potrošni material", po drugi strani pa v svojem dopisu z dne 18. aprila 2011, poimenovanem "Zadeva: Potrditev", naslovljenem na naročnika (v nadaljnjem besedilu: dopis z dne 18. aprila 2011), sam potrjuje, da v izbrani ponudbi "nikjer eksplicitno ne piše "abdominalni kateter"". Ker je naročnik v obrazcu predračuna za potrošni material (OBR-6) zapisal tudi, da je omenjenemu obrazcu potrebno (na lastnih obrazcih) "priložiti spisek vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo zahtevanega števila preiskav ter za vsako vrsto potrošnega materiala izkazati tudi ceno brez DDV, davčno stopnjo, znesek davka in ceno z DDV", v izbrani ponudbi pa, kot je to Državna revizijska komisija ugotovila že doslej (enak zaključek pa je v izvedenskem mnenju napravil tudi izvedenec), nikjer ni navedeno, da so v njej ponujeni tudi abdominalni (rektalni) katetri (ki se redno potrebujejo za meritev pritiskov v sečnem mehurju - cistometrijo), Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uspel dokazati, da ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, abdominalnih (rektalnih) katetrov v svoji prvotni ponudbi, čeprav bi jih moral, ni ponudil. V zahtevku za revizijo namreč vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik "v prvotni ponudbi ni predložil oz. ponudil abdominalnih katetrov" (prvi odstavek točke 3. zahtevka za revizijo na strani 9). Vsebinsko enako vlagatelj zatrjuje tudi v nekaterih drugih delih zahtevka za revizijo (zlasti še na strani 5).

    Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo iz razlogov, ki so bili navedeni že doslej, uspel dokazati tudi, da ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji prvotni ponudbi, čeprav bi (upoštevaje zlasti poglavje "C) SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA" razpisne dokumentacije, podpoglavje "II. POTROšNI MATERIAL") to moral storiti, ni ponudil povezovalnih cevi in pretvornikov pritiska.

    V konkretnem primeru izbrani ponudnik v posledici naročnikovega poziva številka AD-04/10-11, z dne 11. aprila 2011, oziroma poziva številka AD-05/15-11, z dne 26. maja 2011, svoje prvotne ponudbe (tudi) ni pojasnil, temveč jo je nedopustno spremenil. Iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 namreč izhaja, da ponudnik (po poteku roka za prejem ponudb) ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, niti tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Na navedeno dejstvo upravičeno v zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke 3. na strani 9) opozarja tudi vlagatelj, ko zapiše, da je izbrani ponudnik "nedopustno dopolnil ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije naročila", ter izpostavlja drugi odstavek 78. člena ZJN-2 in dejstvo, da "ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila".

    Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev (prejem) ponudb vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar pa iz formalnih dokazil, predloženih v ponudbi, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

    V konkretnem primeru iz izbrane ponudbe ni razvidno, da bi bili v njej ponujeni abdominalni (rektalni) katetri (ki se redno potrebujejo za meritev pritiskov v sečnem mehurju), izbrani ponudnik pa je v posledici naročnikovega poziva številka AD-04/10-11, z dne 11. aprila 2011, oziroma poziva številka AD-05/15-11, z dne 26. maja 2011, s svojim dopisom z dne 15. aprila 2011, poimenovanim "Zadeva: Pojasnilo in dopolnitev ponudbe", s svojim dopisom z dne 18. aprila 2011 oziroma s svojim dopisom z dne 31. maja 2011, poimenovanim "Zadeva: Pojasnilo", svojo prvotno ponudbo nedopustno spremenil. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem (ko je izbrano ponudbo označil za popolno in jo izbral kot najugodnejšo) kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16., 19. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 8., 9., 45. in 78. členom ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti še predzadnji odstavek Povabila k predložitvi ponudbe, drugi odstavek točke "2.2 Popolnost ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 7, 9. oziroma 10. alinejo točke "2.12 Obvezni pogoji", točko "2.13 Izločitev ponudb" in točko "2.16 Izbira ponudnika" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poglavje "C) SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA" razpisne dokumentacije, podpoglavje "II. POTROšNI MATERIAL", pa tudi določbe obrazca predračuna za potrošni material, to je obrazca OBR-6). V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, popolna pa je (le tista) ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da izbrane ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni mogoče šteti za pravilno (kot takšno je namreč šteti tudi ponudbo, ki ne izpolnjuje pogoja 45. člena ZJN-2), niti za primerno (kot takšno je namreč šteti tudi ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji), je s tem izkazal, da izbrane ponudbe tudi ni mogoče šteti za popolno ponudbo, v posledici pa, da bi jo moral naročnik izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Ker naročnik tega ni storil, ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni bilo razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev glede na predmet naročila (prvi odstavek 9. člena ZJN-2), prav tako pa ponudnika ni izbral na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2).

    Upoštevaje doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka NK-400/11, z dne 24. junija 2011.

    Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi doslej obravnavanega dela vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (ponudniku, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo), kot izhaja iz naročnikovega obvestila o oddaji naročila, in jo razveljavila, v nadaljevanju vlagateljevega zahtevka za revizijo ni obravnavala v delih, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik (v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in ZJN-2) izbrano ponudbo nezakonito opredelil kot popolno tudi iz nekaterih drugih razlogov. Tudi obravnava vlagateljevega zahtevka za revizijo v preostalem delu namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve Državne revizijske komisije, na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oziroma na (morebitno) izboljšanje vlagateljevega pravnega položaja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

    V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da "niti drugo uvrščeni ponudnik" ni oddal pravilne in popolne ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je to razvidno iz obrazložitve obvestila o oddaji naročila, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo in preveril le popolnost ponudbe, ki je bila ocenjena kot najugodnejša. Za slednjo je naročnik ugotovil, da je popolna. Naročnik je namreč v obrazložitvi obvestila o oddaji naročila jasno zapisal, da "je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 razvrstil pravočasne ponudbe glede na merilo in preveril popolnost ponudbe, ki je bila ocenjena kot najugodnejša" (prvi odstavek na drugi strani), pa tudi, da "v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 popolnosti ponudb ostalih ponudnikov ni ugotavljal" (drugi odstavek točke "5. POPOLNOST PONUDB" na drugi strani). Naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila torej (še) ni ugotavljal, ali sta popolni vlagateljeva ponudba in ponudba, ki jo je predložil "drugo uvrščeni ponudnik". Z vidika (prvega odstavka) 14. člena ZPVPJN to pomeni, da je treba v primerih, ko naročnik ravna v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo (v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku) priznati vsakemu ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži pravočasno ponudbo in ki zatrjuje, da izbrana ponudba bodisi ni najugodnejša bodisi ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti. Ob opisanem dejanskem stanju ponudnikom, katerih ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša, ni potrebno uveljavljati morebitne nepopolnosti ostalih ponudb, ki so bile po merilih za izbiro ponudbe uvrščene pred njegovo, saj njihova (morebitna) popolnost sploh še ni bila ugotovljena. Ker v konkretnem primeru Državna revizijska komisija ne more presojati, ali so bila pri ocenjevanju ponudbe, ki jo je predložil "drugo uvrščeni ponudnik", kršene določbe ZJN-2 oziroma določbe razpisne dokumentacije, saj naročnik popolnosti omenjene ponudbe sploh (še) ni ugotavljal, zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na ponudbo, katero je predložil "drugo uvrščeni ponudnik", ni vsebinsko obravnavala. Poleg tega glede na dosedanje ugotovitve Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na izbrano ponudbo, vsebinska presoja vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu, ki se nanaša na ponudbo, katero je predložil "drugo uvrščeni ponudnik", ne bi v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa. V posledici navedenega je torej smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 2) zatrjuje, da se "do popolnosti ponudb, razen najugodnejše, ni opredeljeval in se zato o tem ne more izreči niti v postopku revizije".

    Ker se je z razveljavitvijo naročnikove odločitve o oddaji naročila, kot izhaja iz naročnikovega obvestila o oddaji naročila, postopek oddaje zadevnega javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. oziroma 8. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen) na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da (ob upoštevanju predmetne odločitve Državne revizijske komisije) ponovno oceni in pregleda prispele ponudbe, nato pa ravna v skladu z določbami ZJN-2.

    V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da Državna revizijska komisija "naročniku naloži, naj sprejme odločitev (Obvestilo) o oddaji" zadevnega javnega naročila vlagatelju, oziroma, da "naročniku naloži, da predmetno javno naročilo odda vlagatelju", Državna revizijska komisija pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko (morebitna) odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila vlagatelju, oziroma (morebitna) odločitev o tem, da se "predmetno javno naročilo odda vlagatelju", ostaja izključno v pristojnosti naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija iz razloga, ker za to ni najti ustrezne pravne podlage, v tem postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje predmetnega javnega naročila tudi ni mogla naročniku naložiti, naj sprejme odločitev oziroma obvestilo o oddaji zadevnega javnega naročila vlagatelju, oziroma ni mogla naročniku naložiti, da predmetno javno naročilo odda vlagatelju. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 3) tudi naročnik opozarja, da "revizijski predlog, s katerim vlagatelj v revizijskem postopku zahteva izbiro njegove ponudbe, ni dopusten".

    V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem (v vlogi z dne 04. avgusta 2011), da je izbrani ponudnik (ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo) "s svojim ravnanjem potvoril tehnične specifikacije proizvajalca, kar bi naročniku narekovalo ne zgolj izločitev njegove ponudbe zaradi neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije, temveč tudi podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku iz 2. odstavka 109a. člena ZJN-2 Državni revizijski komisiji", pa tudi v zvezi z vlagateljevim opozarjanjem (v vlogi z dne 24. oktobra 2011) na "utemeljenost suma, da je vlagatelj s svojimi pojasnili k ponudbi naročnika naklepno zavajal, s tem pa storil prekršek po 109a. členu ZJN-2", Državna revizijska komisija pripominja, da o zatrjevanih domnevnih prekrških, na katere v zahtevku za revizijo opozarja vlagatelj, lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 - ZP1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v zadevnem revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, oziroma njegovo odgovorno osebo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija naročniku naloži, da mu povrne stroške postopka in sicer "plačilo takse v višini 308,27 EUR" ter odvetniške stroške, odmerjene "po interventni določbi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu" [â??] "v višini 1.400,00 EUR", z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o oddaji naročila do plačila.

    Vlagatelj v svoji vlogi z dne 04. avgusta 2011 Državni revizijski komisiji nadalje predlaga, da naročniku dodatno (poleg stroškov, navedenih v zahtevku za revizijo) v plačilo naloži tudi stroške priloženih prevodov "po sodnem tolmaču, ki znašajo 146,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o oddaji naročila do plačila".

    V svoji vlogi z dne 24. oktobra 2011 vlagatelj poleg že priglašenih stroškov priglaša tudi "stroške izvedenskega mnenja v višini 250,00 EUR", [â??] "skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o oddaji naročila do plačila".

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN in prvi odstavek 71. člena ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške, nastale v postopku pravnega varstva:
    - takso (za zahtevek za revizijo) v znesku 308,27 EUR,
    - nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer,
    - stroške izvedenskega mnenja v znesku 250,00 EUR,
    skupaj torej 1.358,27 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov nagrade za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) nad priznanimi, saj jih, upoštevaje 13. člen Zakona o odvetniški tarifi (to je upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve), ne ocenjuje za potrebne stroške, nastale v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Ker vlagatelj povračila stroškov izvedenskega dela in pridobitve izvedenskega mnenja v znesku dodatno založenega predujma (17,10 EUR) ni zahteval, Državna revizijska komisija o povračilu omenjenih stroškov vlagatelju ni odločala.

    Ker mora stranka postopka pravnega varstva (torej tudi vlagatelj) sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, listini, sestavljeni v tujem jeziku, pa mora biti priložen tudi overjen prevod (drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: ZPP - pa tudi prvi odstavek 6. člena oziroma prvi odstavek 104. člena ZPP, vsi v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben (in opredeljeno naveden) strošek, nastal v postopku pravnega varstva, priznava tudi strošek prevoda listin po računu številka 08-2011, z dne 01. avgusta 2011, v znesku 20,00 EUR ter strošek overjenega prevoda listin po računu številka D87, z dne 03. avgusta 2011, v znesku 126,00 EUR.

    Državna revizijska komisija je pričetek teka paricijskega roka glede naročnikove obveznosti povračila stroškov vlagatelju določila od prejema tega sklepa, ne pa "od dneva odločitve o oddaji naročila", ter posledično obrestni del stroškovnega zahtevka priznala za obdobje od poteka navedenega paricijskega roka. Naročnik namreč ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči tudi o njegovi obveznosti povračila stroškov vlagatelju.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.504,27 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 30. novembra 2011


    Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije


















    Vročiti:
    - UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
    - Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana - Črnuče
    - MEDICOTEHNA, d. o. o., Ljubljana, Zadobrovška cesta 42a, 1260 Ljubljana - Polje
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran