018-356/2011 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-356/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava in montaža anastezijskega aparata", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja B211 trgovina, storitve, proizvodnja, d.o.o., štefanova 27, šenčur, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mihevc in odvetniki, Komenskega ulica 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21.11.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 16.9.2011, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova Odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 5.9.2011.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 980,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena

Obrazložitev

Naročnik je dne 3.6.2011 na portalu javnih naročil, pod štev. objave JN5969/2011 objavil javno naročilo "Dobava in montaža anastezijskega aparata". Dne 5.9.2011 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je izvedbo predmetnega naročila oddal podjetju Mollier, d.o.o., Opekarniška 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 16.9.2011), v katerem predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev o oddaji naročila, izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno in neprimerno ter javno naročilo odda vlagatelju, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki pa mu do dne priprave zahtevka za revizijo še ni bil omogočen. Vkljub temu vlagatelj že na podlagi javnih podatkov ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Vlagatelj naročniku očita kršitev določb prvega odstavka 80. člena in 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) in določb razpisne dokumentacije, izbranemu ponudniku pa kršitev določbe drugega odstavka 78. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da je bistvo zahtevka za revizijo v tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, nepravilna in neprimerna zato, ker je ta pri njeni pripravi ponaredil originalno dokumentacijo proizvajalca ponujene opreme, pri čemer je zavestno navajal zavajajoče in neresnične podatke ter prirejal originalne dokumente proizvajalca opreme - vse z namenom, zadostiti pogojem iz razpisne dokumentacije. Iz odločitev o oddaji javnega naročila namreč izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil izdelek Dräger Primus proizvajalca Dräger Medical Gmbh, pri čemer je navedel, da ponudba izpolnjuje tudi tehnično merilo prednosti pod zap. št. 28 (volumen dihanja od 20 do vsaj 1600ml). Naročnik mu je zato dodelil dodatnih 5 točk, s čimer je izbrani ponudnik dosegel skupno 95,33 točk. Vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik takšno število točk dosegel s pomočjo ponarejanja originalnih dokumentov proizvajalca AB, saj slednji sploh ne ponuja izdelka, ki bi omogočal zahtevani volumen dihanja (vlagatelj k zahtevku prilaga prospekte). Ob navedenem je vlagatelj prepričan, da je izbrani ponudnik sam predrugačil originalne podatke o tehničnih specifikacijah ponujenega izdelka, zaradi česar bi ga moral naročnik izločiti iz postopka. Vse navedeno vzbuja dvom tudi v resničnost ostalih podatkov v izbrani ponudbi, saj je izbrani ponudnik znan po tem, da je posegal v originalno tehnično dokumentacijo proizvajalcev ponujene opreme. Pa tudi če bi bila njegova ponudba v vseh ostalih ozirih pravilna, je že prej opisana ugotovitev vlagatelja dovolj močan razlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje tudi kršitev načela enake obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Naročnik je namreč vse ponudnike, z izjemo vlagatelja, skladno z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi izključno v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje ene izmed tehničnih prednosti, ki prinašajo po 5 dodatnih točk. Ker je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi ponudbe v delu, ki je vlival na točkovanje, bi moral naročnik enako ravnati tudi pri vlagatelju, čigar ponudba je izpolnjevala dodatne tehnične zahteve (1) (ročno prepihavanje tudi pri ugasnjenem aparatu) ter (2) (CO2 absorber - ki se lahko menja tudi med operacijo), čeprav ji naročnik v tem delu ni priznal dodatnih točk. Če bi bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, bi vlagatelj lahko dokazal, da izpolnjuje tudi te dodatne pogoje, njegova ponudba pa bi prejela večje skupno število točk.

Naročnik je dne 3.10.2011 izdal odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo (brez opr. štev.), s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi naročnik najprej navaja, da je bil vlagatelju na njegovo prošnjo (ki jo je naročnik prejel po telefaxu dne 15.9.) dne 21.9. omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik se vzdrži odgovora do trditve, da je izbrani ponudnik zavestno navajal neresnične podatke, glede na način kot je trditev podana. Sicer pa bi vlagatelj na vpogledu dne 21.9. lahko ugotovil, da je v tem delu prišlo do napake v zapisu s strani naročnika, in ne do dejanj ponarejanja s stani izbranega ponudnika, saj v proizvajalčevi dokumentaciji ni naveden volumen dihanja od 20 do vsaj 160ml. Res je, da iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila izhaja navedba izpolnjevanja tehnične prednosti pod zap. štev. 28 in tako tudi dodatnih 5 točk, vendar je naročnik naredil administrativno napako pri povzemanju dokumentacije v odločitev o oddaji naročila, pri čemer pa napaka ne spremeni vrstnega reda ponudb in ne vpliva na njihovo razvrstitev. Naročnik je v izpodbijani odločitvi naredil administrativno napako (ki jo natančneje obrazloži v nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve), in sicer je v delu dodelitve točk pri izbranem ponudniku napačno navedel skupno 95,33 točk, pri čemer je v seštevek točk vključil dodatnih 20 točk za tehnične prednosti-merilo pod zap. štev. 26, 27, 28 in 29. Naročnik bi moral izbranemu ponudniku v osnovi upoštevati 75,33 točk ter dodatno 15 točk za tehnične prednosti-merilo pod zap. štev. 26, 27 in 29, zato je pravilni končni seštevek 90,33 točk. Naročnik zavrača tudi očitek o neenakopravnem obravnavanju ponudnikov. Naročnik pojasnjuje, da je izbranega ponudnika pozval k razjasnitvi izpolnjevanja tehnične zahteve (merilo) pod zap. štev. 27 (senzor za O2, ki se ga menja največ enkrat letno), ki je sicer že označena v njegovi ponudbi (stran 202), ter da je izbrani ponudnik pravočasno in ustrezno dopolnil ponudbo s predložitvijo dodatne originalne dokumentacije proizvajalca. Naročnik se ne strinja s tem, da bi moral k dopolnitvi pozvati tudi vlagatelja, saj je le-ta v obrazcu OBR-17 (Tehnične specifikacije) pod tehnične prednosti (merilo) zavedel izpolnjevanje izključno in samo merila pod zap. štev. 27 ter ga označil s štev. 4. Ostalih meril, ki jih navaja v revizijskem zahtevku, vlagatelj ni označil ali kako drugače opredelil, zato naročnik ugotavlja, da jih vlagatelj izpostavlja naknadno. Na koncu naročnik natančneje obrazloži "ugotovljeno administrativno napako", pri čemer se sklicuje na pisno analizo ponudb, ki jo je na obrazcu OBR-16 pripravila naročnikova komisija in kjer je zapisano, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehnične prednosti (merilo) pod zap. št. 28 (volumen dihanja od 20 do vsaj 1600ml), ki ga v svoji ponudbi niti ni navedel ali kako drugače označil. Naročnik je naredil napako pri povzemanju dokumentacije, pri tem pa napake ne spremeni vrstnega reda ponudb, saj ob upoštevanju meril za izbiro iz razpisne dokumentacije ponudba izbranega ponudnika še vedno prejme večje končno število točk (90,33) kot ponudba vlagatelja (85 točk).

Naročnik je z dopisom (brez opr. štev.) z dne 11.9.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je dne 2.11.2011 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju ponudb ter pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16.9.2011, naročnikov sklep z dne 3.10.2011, v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 5.9.2011, naročnikov poziv izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe z dne 22.8.2011, v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vlagatelja. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom 3. odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (1. odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika ekonomsko najugodnejša. V ta namen je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve trditve, da je naročnik v obravnavanem primeru izbranemu ponudniki neupravičeno dodelil dodatnih 5 točk, kajti ponudba izbranega ponudnika naj ne bi izpolnjevala tehničnega merila prednosti pod zaporedno št. 28. Naročnik je namreč v 11. členu razpisne dokumentacije določil: "Merilo, ki ga bo naročnik upošteval pri ocenjevanju pravilnih ponudb je EKONOMSKO NAJUGODNEJšA PONUDBA:
- max 80 točk celotna vrednost javnega naročila skupaj z DDV ( 1 aparat)
- 5 točk Ročno predihavanje tudi pri ugasnjenem aparatu
- 5 točk Senzor za O2, ki se ga menja največ 1 x letno
- 5 točk Volumen dihanja od 20 do vsaj 1600 ml
- 5 točk CO2 absorber- ki se lahko menja tudi med samo operacijo [â??]

Iz OBR-17 pa izhaja:
Tehnične prednosti (merilo):
26. Ročno predihavanje tudi pri ugasnjenem aparatu
27. Senzor za O2, ki se ga menja največ 1 x letno
28. Volumen dihanja od 20- vsaj 1600 ml
29. CO2 absorber- se lahko menja tudi med samo operacijo"

Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 5.9.2011 izhaja, da je naročnik ponudbi izbranega ponudnika dodelil najvišje število točk, in sicer 95,33 točk, pri čemer so bile izbranemu ponudniku dodeljene dodatne točke za tehnično merilo prednosti, in sicer za izpolnjevanje zahtev pod zaporedno št. 26, 27, 28 in 29. Med strankama pa je sporno, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tehnične prednosti pod zaporedno št. 28, zato je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in pri tem prav tako presojala upravičenost vlagateljevih trditev, da je izbrani ponudnik predložil neresnična dokazila. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so bili na podlagi OBR-4 razpisne dokumentacije ponudniki zavezani: "â?? predložiti originalne prospekte proizvajalca ter ostalo originalno dokumentacijo proizvajalca iz katere je razvidna oprema, ki je predmet ponudbe. Izpolnjevanje vseh zahtev iz opisa predmeta naročila mora biti razvidno iz originalnih prospektov proizvajalca ter ostale originalne dokumentacije proizvajalca, ponudnik je slednje dolžan ustrezno označiti, podčrtati in navesti ustrezno zap.št., ki izhaja iz opisa predmeta ( kot. npr. št. 5- Inhalacijska anestezija s povratnim dihalnim sistemom)â??". Iz predložene tehnične dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik ponuja anestezijski aparat Dräger Primus, proizvajalca Dräger Medical Gmbh, s prav takšnim volumnom dihanja 10-1400 ml, kakor to v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj. Iz predložene tehnične dokumentacije tako ne izhaja isto dejansko stanje, kot ga je v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ugotovil naročnik (in na podlagi katerega je bila tudi sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila), in sicer da ima ponujeni aparat volumen dihanja od 20 do vsaj 1600 ml, kar v svoji odločitvi o revizijskem zahtevku priznava tudi sam naročnik. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z vlagateljevim trditvami o predrugačenju originalnih podatkov o tehničnih specifikacijah, saj je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil identično tehnično dokumentacijo, kot jo je v svojem revizijskem zahtevku kot dokaz za svoje trditve predložil tudi vlagatelj. Na drugi strani pa se Državna revizijska komisija prav tako ne more strinjati z naročnikovim pojasnilom, da je do napačnega zaključka v odločitvi o oddaji javnega naročila prišel zaradi administrativne napake pri povzemanju ponudbene dokumentacije, ki pa na končno razvrstitev tako nima vpliva. Iz Odločitve o oddaji javnega naročila je jasno razvidno naročnikovo pregledovanje in ocenjevanje ponudb in kakor izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji naročila je naročnik v obravnavanem primeru izbranemu ponudniku prisodil večje število točk ravno na račun izpolnjevanja 28. tehnične zahteve (Volumen dihanja od 20 do vsaj 1600 ml), za katero pa se je že v predrevizijskem postopku izkazalo, da je ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje. Navedenega po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče oceniti kot administrativne napake v smislu napačnega povzemanja dokumentacije, kajti naročnik je v svoji odločitvi navedel izračun, na podlagi katerega je ponudba izbranega ponudnika dobila najvišje število točk in za katerega se je v predmetnem revizijskem postopku tudi izkazalo, da je posledica naročnikovega napačnega ocenjevanja ponudbe. Naročnik namreč ni storil računske napake pri seštevku točk, ampak je prisodil višje število točk na podlagi izpolnjevanja tehnične zahteve, za katero se je v revizijskem postopku izkazalo, da je izbrani ponudnik pravzaprav ne izpolnjuje. Pri tem pa naročnik ugotovljene napake pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika po presoji Državne revizijske komisije ne more popraviti v predrevizijskem oz. revizijskem postopku, ampak le v postopku javnega naročanja, saj pregled in ocenjevanje ponudb na podlagi 1. odstavka 70. člena ZJN-2 predstavlja fazo postopka javnega naročanja in ne postopka pravnega varstva. Takšne naročnikove napake pri ocenjevanju ponudb po presoji Državne revizijske komisije tudi ni mogoče prevaliti na vlagatelja v smislu, da bi lahko že na osnovi dejanskega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ugotovil, da gre zgolj za administrativno napako, kakor to v svoji odločitvi prikazuje naročnik. Kajti naročnik je tisti, ki mora poskrbeti za enakopravno obravnavo ponudnikov po vnaprej predpisanih pravilih, kar se odraža zlasti preko načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti, česar pa naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja ni uspel zagotoviti. Naročnik je za izbranega ponudnika ugotovil izpolnjevanje tehnične zahteve, ki je dejansko ne izpolnjuje, s čimer je postopal v nasprotju z omenjenimi načeli, zato je Državna revizijska v obravnavanem primeru tudi sledila vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu in v obravnavanem primeru odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku o oddaji javnega naročila pri ponovnem pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upoštevati ugotovljene pomanjkljivosti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve trditve o neenakopravnem obravnavanju vseh ponudnikov iz razloga, ker naj bi naročnik vse ponudnike z izjemo vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik z dopisom z dne 22.8.2011 na podlagi 1. odstavka 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, in sicer glede izpolnjevanja tehnične prednosti pod zaporedno številko 27, med tem ko vlagatelja na dopolnitev ponudbe ni pozival.

Glede dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb pa je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-18/2009, št. 018-159/2009, št. 018-081/2010, št. 018-95/2010), da je potrebno pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje tehnične zahteve pod zaporedno št. 27 (Senzor za O2, ki se ga menja največ 1 x letno) v originalnih prospektih proizvajalca skladno z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije ustrezno označil in podčrtal, medtem ko vlagatelj izpolnjevanje zahtev pod zaporednima št. 26 in 29, za katera zatrjuje, da ga naročnik skladno z določbo 1. odstavka 78. člena ZJN-2 neupravičeno ni pozival, v originalnih prospektih proizvajalca ni označil in podčrtal, kakor je bilo to zahtevano. Na podlagi česar Državna revizijska komisija tudi zaključuje, da je v obravnavanem primeru naročnik postopal pravilno, ko je na dopolnitev ponudbe pozval zgolj izbranega ponudnika ne pa tudi vlagatelja. Kajti v primeru izbranega ponudnika je bilo izpolnjevanje omenjene prednostne tehnične zahteve iz predložene ponudbene dokumentacije že razvidno, vendar pa naročnik izpolnjevanje tega dejstva iz priloženih formalnih dokazil ni mogel nedvoumno ugotoviti. Na drugi strani pa vlagatelj izpolnjevanje omenjenih prednostnih tehničnih zahtev, na katere se v revizijskem zahtevku sklicuje, ni ustrezno označil, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo zahtevano, zato posledično tudi njihovo izpolnjevanje iz ponudbene dokumentacije ni bilo razvidno. Zaradi česar je Državna revizijska komisija presodila, da v obravnavanem primeru naročniku kršitve 1. odstavka 78. člena ni mogoče očitati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za in sicer za sestavo revizijskega zahtevka 5.000,00 EUR, materialni stroški 2%, vse povečano za 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na nagrado, vse skupaj v znesku 980,00 EUR. Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija glede na celotni znesek ocenila, da je vlagatelj upravičen do povračila stroškov v višini 980,00. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 980,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 21.11.2011




Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- Odvetniška pisarna Mihevc in odvetniki, Komenskega ulica 14, Ljubljana
- Mollier, d.o.o., Opekarniška 3, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana