018-359/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-359/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "MORS 159/2011-ODP Radijske postaje in pozivniki", v sklopu 3: "Radijske postaje 276 kosov", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kompas telekomunikacije, d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.11.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 16.9.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.4.2011 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila MORS 159/2011-ODP Radijske postaje in pozivniki". Javno naročilo je naročnik razdelil na štiri sklope, med katerimi je tudi sklop 3: "Radijske postaje 276 kosov". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 6300/2011 z dne 9.6.2011.

Naročnik je dne 2.9.2011 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 159/2011-ODP", iz katerega med drugim izhaja, da se to v 3. sklopu odda ponudniku IT 100, d.o.o., Pod gradom 27, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe v navedenem sklopu najugodnejša.

Na vlagateljevo zahtevo je naročnik temu dne 13.9.2011 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.9.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem pojasnjuje, da je naročnik izbranemu ponudniku pri kriteriju garancijski rok dodelil 20 točk, vlagatelju pa 10. Tako je odločil na podlagi garancijske dobe, ki je pri vlagatelju znašala 5 let, pri izbranem ponudniku pa 10 let. Vlagatelj meni, da takšna odločitev ni pravilna in predstavlja kršitev razpisnih pogojev ter določb zakona, ki ureja javna naročila. Vlagatelj s tem v zvezi navaja, da je naročnik zahteval minimalno garancijsko dobo 5 let, s tem v zvezi pa je dne 22.6.2011 objavil tudi pojasnilo na Portalu javnih naročil. Iz dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj izhaja, da je življenjska doba ponujenih naprav 5 let, iz dokumentacije izbranega ponudnika pa, da je ta 40.000 ur v skladu s standardom MTTF, torej približno 4,75 let. Glede na navedeno s strani izbranega ponudnika ponujen garancijski rok kar dvakrat presega življenjsko dobo ponujenih naprav. Takšna ponudba predstavlja neobičajno nizko ponudbo v smislu 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj predstavlja izjemno ugodne pogoje. Vlagatelj opozarja tudi na po njegovem mnenju zavajajoče navedbe v potrdilu Motorola Solutions Germany GmbH, iz katerega bi ob površnem branju sicer lahko zaključili, da je življenjska doba ponujenih naprav 10 let. Že nekoliko natančnejši pregled potrdila pa sledeč vlagatelju razkrije, da je ta dejansko 40.000 ur oziroma približno 4,75 let. Pri tem lahko ob delovanju v posebej določenih pogojih (ki niti niso opredeljeni) in v odvisnosti od načina uporabe (pri čemer ni navedeno kakšen profil uporabnika naj bi to bil) naprava deluje tudi 10 let. Vlagatelj izpostavlja, da lahko ob uporabi pod posebnimi pogoji vsaka naprava deluje precej dlje, kot pa je njena življenjska doba, kar pa za predmetni razpis ni relevantno; za slednjega je namreč relevantna življenjska doba, ki se izračuna upoštevajoč določene standarde. Vlagatelj posledično meni, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik je namreč ponudil življenjsko dobo, ki je daljša od pet let in ki kar za dvakrat presega življenjsko dobo naprave. Naročnik bi moral zato garancijski rok upoštevati le toliko, kot je življenjska doba naprav, t.j. 4,75 leta. Nato bi moral ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika sploh ne izpolnjuje razpisnih pogojev in jo izločiti. Izbrani ponudnik je s tem, ko je navedel življenjsko dobo 10 let, podal tudi neresnično izjavo, kar predstavlja prekršek po ZJN-2. Naročnik bi zato Državni revizijski komisiji moral podati predlog za uvedbo postopka o prekršku. Glede na dokumentacijo, s katero je razpolagal naročnik, predvsem pa glede na dejstvo, da sta oba ponudnika ponujala enake naprave istega proizvajalca, bi se pri naročniku moral pojaviti utemeljen sum, da navedba izbranega ponudnika glede življenjske dobe naprav ne drži. Vlagatelj dalje navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, v katerem opredeljuje merila za izbor najugodnejšega ponudnika, protislovna in nejasna, kar naj bi pripeljalo do špekulacij in odločanja v nasprotju z merili. Naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč zahteval garancijski rok 5 let, k čemur je kasneje dodal pojasnilo, v skladu s katerim ob upoštevanju predmeta javnega naročila daljšega garancijskega roka sploh ni bilo mogoče ponuditi. Skladno z ZJN-2 morajo biti merila namreč smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Vsebina 3. sklopa predmetnega javnega naročila so elektronske naprave, katerih pričakovano življenjsko dobo bi naročnik moral poznati oziroma jo vsaj preveriti. Tako pa je kot merilo določil tudi garancijski rok in mu pripisal kar 20 % vseh možnih točk. S tem je omogočil špekuliranje predvsem izbranega ponudnika, ki je že na prejšnjih javnih razpisih za nakup podobne opreme praviloma ponudil neobičajno dolg garancijski rok in s tem več kot uspešno nadoknadil izgubo točk pri kriteriju cene. V tokratnem razpisu je naročnik težo kriterija dvignil iz predhodnih 10 % na 20 % in to kljub temu, da udeleženci drugačnega roka kot pet let niso mogli veljavno ponuditi. Vlagatelj ne izključuje, da je bil razpis prirejen v korist izbranemu ponudniku. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o oddaji 3. sklopa obravnavanega javnega naročila razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Izbrani ponudnik je dne 26.9.2011 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil o vlagateljevem revizijskem zahtevku. V podani vlogi je pojasnil pomen parametra MTTF, pri čemer je navedel, da navedeni parameter podaja življenjsko dobo operativnega, tj. neprekinjenega delovanja naprave pod ekstremnimi pogoji, kot jih določata protokola MIL-HDBK-217 ali Telcordia. Ker uporabniki sistema zvez ZARE uporabljajo naprave maksimalno v povprečju 50 ur mesečno oz. 600 ur letno, preprost izračun pokaže, da življenjska doba naprav po parametru MTTF (40.000 ur) krepko presega 10 let, kolikor je izbrani ponudnik ponudil garancijske dobe naročniku. Kot naslednje izbrani ponudnik pojasnjuje vsebino parametra MTFB, ki za ponujene naprave ravno tako znaša 40.000 operativnih oziroma obratovalnih ur. Izbrani ponudnik poudarja še, da so v sistemu radijskih zvez zaščite in reševanja v večini radijske postaje proizvajalca Motorola in da je kar nekaj tisoč kosov teh naprav v uporabi že več kot 15 let. Večino teh naprav je dobavil vlagatelj. Izbrani ponudnik dalje navaja, da je podaljšana garancija zagotovilo, da v obdobju delovanja naprav ne bo potrebno plačevati popravil, ki bi ali bodo nastala ob njihovi normalni uporabi, to pa je za državo cenejše. Očitek, da ponuja neobičajno dolge garancijske roke, izbrani ponudnik sprejema kot kompliment. Izbrani ponudnik dalje izpostavlja, da tudi vlagatelj sam nudi garancijske roke 10 let (120 mesecev) in 6 let (72 mesecev), kot je razvidno iz prilog k njegovemu revizijskemu zahtevku. Istemu naročniku je namreč v preteklosti nudil popolnoma enake naprave, in sicer z daljšo garancijsko dobo oziroma z garancijsko dobo, ki jo v svojem tokratnem revizijskem zahtevku zavrača kot neobičajno dolgo. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke in namigovanja o kakršnihkoli špekulacijah in prirejenosti razpisa v njegovo korist.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 4.10.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi dokumenta je naročnik pojasnil, da je v razpisni dokumentaciji navedel svoje minimalne zahteve za razpisano blago - takšna je tudi zahteva po podaljšani garancijski dobi 5 let. S kasneje podanim pojasnilom je ponujen garancijski rok omejil z življenjsko dobo naprave. Naročnik dalje zatrjuje, da vlagatelj zmotno tolmači predloženo potrdilo proizvajalca ponujenih naprav o pričakovani življenjski dobi. Iz potrdila namreč jasno izhaja, da je ta ob odločenih pogojih uporabe enaka ali večja od 10 let. Naročnik dikcijo "določeni pogoji uporabe" razlaga upoštevajoč dejstvo, da se radijske postaje ne uporabljajo 24 ur na dan. Pri tem izpostavlja vsebino standarda MTTF, skladno s katerim se upošteva le čas, ko naprave dejansko delujejo, naprave, ki jih naroča naročnik, pa niso v uporabi 24 ur dnevno vsak dan leta. Izbrani ponudnik je torej ponudil garancijsko dobo, ki je enaka življenjski dobi ponujenega izdelka, tako ponujena garancijska doba pa popolnoma ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Naročnik zavrača očitke, da je pri izboru ponudbe izbranega ponudnika kršil ZJN-2. Izraža tudi prepričanje, da so bila merila za izbor najugodnejšega ponudnika jasna in nedvoumna. Naročnik je zahteval podaljšan garancijski rok v trajanju najmanj 5 let, pri čemer ni nikjer navedel, da ta ne sme biti daljši. Je pa tega omejil z življenjsko dobo ponujenih naprav. Naročnik zavrača tudi navedbe o tem, da je z ocenjevalnimi kriteriji omogočil špekuliranje izbranemu ponudniku, pri čemer izpostavlja, da za takšne trditve ni dokazov. Sklicevanje na predhodne razpisne je čista špekulacija, je pa tudi vlagatelj že leta 2009 ponudil garancijski rok 10 let. Naročnik pojasnjuje še, da bi nakup radijskih postaj brez podaljšane garancije pomenil neekonomično trošenje proračunskega denarja, nevarnost večjega števila okvar po preteku zakonsko določene garancijske dobe enega leta pa bi ogrozila normalno delovanje gasilske službe.

Dne 10.10.2011 je vlagatelj podal vlogo, v kateri se je opredelil do naročnikovih navedb iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku. V podani vlogi zavrača očitek, da si napačno tolmači potrdilo proizvajalca o pričakovani življenjski dobi ponujene naprave. Iz navedenega potrdila naj bi izhajalo, da je pričakovana življenjska doba radijskih postaj ob določenih pogojih enaka ali večja od 10 let, kar pa po vlagateljevem mnenju ne drži. Iz navedenega potrdila izhaja, da morajo vsi produkti proizvajalca Motorola prestati t.i. ALT teste, ki simulirajo 5 let stalne uporabe. Nadalje je razvidno, da znaša življenjska doba v skladu z MTTF standardom 40.000 ur uporabe, pri čemer uporabnik lahko pričakuje, da življenjska doba aparata traja 10 ali več let. Vlagatelj meni, da citiranega potrdila ni mogoče razlagati na način, kot ga je podal naročnik. Originalni tekst v zvezi z življenjsko dobo namreč uporablja besedno zvezo "may expect" (lahko pričakuje), zaradi česar vlagatelj meni, da potrdila ni mogoče šteti kot dokazilo o tem, da znaša življenjska doba ponujenih naprav 10 let. Takšno življenjsko dobo lahko uporabnik pričakuje (verjetnost), z gotovostjo pa tega ni mogoče trditi. Da se je tega zavedal tudi naročnik, izhaja iz besedila izpodbijanega sklepa, kjer ta uporablja besedno zvezo "pričakovana življenjska doba", ki je razpisna dokumentacija ne navaja in ni bila razpisni pogoj. Pri tem vlagatelj poudarja, da sta tako izbrani ponudnik kot vlagatelj ponudila postaje istega tipa in istega proizvajalca, pri čemer je vlagatelj predložil potrdilo, da znaša življenjska doba postaj 5 let. Po oceni vlagatelja ni mogoče, da bi proizvajalec za isto opremo izdajal različna potrdila o življenjski dobi. Vsa ta izvajanja po vlagateljevem prepričanju potrjuje tudi dejstvo, da je iz potrdila izbranega ponudnika razvidno, da proizvajalec potrjuje (glagol "confirm"), da bodo rezervni deli za postaje na voljo še pet let po prenehanju proizvodnje. To je v neskladju s trditvijo o 10 letni življenjski dobi, saj lahko teoretično do prenehanja proizvodnje pride takoj po sklenitvi pogodbe. V takšnem primeru bi, sledeč vlagatelju, uporabnik garancijske zahtevke lahko uporabljal le 5 let, saj proizvajalec zagotavlja rezervne del le v tem obdobju. Vlagatelj poudarja tudi, da si je naročnik kar sam tolmačil kaj naj bi bili "določeni pogoji uporabe", katerih vsebina ni nikjer določena, prav tako pa ni nikjer določeno, da je v okviru teh pogojev izključena uporaba 24 ur na dan. Glede na vse navedeno bi moral naročnik po vlagateljevem mnenju upoštevati, da je življenjska doba ponujenih aparatov 5 in ne 10 let. Potrdilo, predloženo s strani izbranega ponudnika, pa bi moralo pri naročniku vzpodbuditi vsaj dvom v njegovo resničnost.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 14.10.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 24.10.2011.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj meni, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena kot nepopolna, da je neobičajno nizka ter da je bila neustrezno vrednotena. Vsi navedeni očitki se nanašajo na trajanje garancijskega roka, ki ga je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik, oziroma na s tem povezano merilo, ki ga vlagatelj tudi sicer označuje za spornega.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej kot merilo za izbor določil merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, v okviru katerega je predvidel merila vrednost ponudbe, garancijski rok in dobavni rok. Po merilu garancijski rok je bila ponudba lahko ocenjena z največ 20 točkami (od skupno 100 točk), in sicer po formuli: ponujeni garancijski rok/najdaljši garancijski rok x 20.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre dalje ugotoviti, da je naročnik v okviru tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila med drugim določil, da mora znašati garancija 5 let (stran 13 razpisne dokumentacije). Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije ravno tako predvidel obrazec Priloga 2.3, na katerem so morali ponudniki med drugim izpolniti naslednji zapis "Zahtevani garancijski rok je 5 let, ponujeni garancijski rok je let od kakovostnega prevzema blaga (ocenjevalno merilo!), življenjska doba najmanj let.".

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (objava št. JN 6300/2011) gre kot naslednje ugotoviti, da je bilo naročniku v tekom postopka med drugim zastavljeno naslednje vprašanje, ki se nanaša na predstavljen pogoj:

"Slovenski Zakon o varstvu potrošnikov še vedno ohranja 12 mesečno obvezno garancijo za tehnične naprave. V 15 b členu nalaga pristojnemu ministru, da ga določi. Ravno tako mora slednji določiti rok v katerem mora proizvajalec zagotavljati rezervne dele. Običajno v Evropski uniji je to nekako v okviru življenjske dobe. Ta je od 5 do 10 let.

VPRAšANJA:
a) Ali ste v javnem razpisu zamenjali pojma življenjska doba in garancijska doba" Zahtevate namreč kar 5 let garancijske dobe, kar je v nasprotju z pozitivno zakonodajo. (Popravite ta kriterij, prosimo, na zakonsko določenih 12 mesecev).
b) Ali se je na nabavnem trgu morda oblikoval monopson, to je monopol na strani povpraševanja, ki postavlja nerealne zahteve" (Verjemite, da ima Evropska unija institucije, ki bodo ukrepale ob naši prijavi)
c) Ali morda favorizirate švicarskega proizvajalca, ki je lani na podobnem razpisu ponudil 10 let garancije, 1 dan dobavnega roka (to že meji na dogovarjanje pod mizo - tudi za to imamo v Sloveniji pristojn e institucije).
d) Povsod se v tehnični dokumentaciji sklicujete na podobne standarde, ki veljajo v državah evropske unije. Zakaj pa pri garanciji odstopate daleč od normale""

Na tako zastavljeno vprašanje je naročnik dne 14.6.2011 podal naslednji odgovor:

"a) V razpisni dokumentaciji zahtevamo podaljšano garancijo (5 let) za profesionalno radijsko opremo. Pri teh razpisih je bil že v preteklosti običaj, da so ponudniki opreme ponujali podaljšano garancijo. Na ta način tudi znižujemo stroške vzdrževanja. Ker gre za profesionalno opremo, se nam zahteva za podaljšano garancijo ne zdi nič neobičajnega.
b) Namigovanja v zvezi z monopolom v celoti zavračamo. Podaljšana garancija tudi drugje na trgu ni nobena posebnost (avtomobili, računalniki â??).
c) Razpis je pripravljen nevtralno in ne favorizira nikogar. Na ponudbe posameznih ponudnikov in ponujene pogoje v teh ponudbah nimamo nobenega vpliva.
d) Zahteva po 5 letih garancije v ničemer ne odstopa od primerov dobre prakse v državah, članicah EU."

Iz Portala javnih naročil je razvidno, da je bilo naročniku tekom postopka zastavljeno tudi naslednje vprašanje:

"Zanima nas kolikšen je:
-minimalni rok dobave in
-maksimalni garancijski rokâ??"

Na navedeno vprašanje je naročnik dne 22.6.2011 podal naslednji odgovor:

"Minimalni rok dobave je 14 dni. Če bo ponujen krajši dobavni rok, bomo upoštevali dobavni rok 14 dni. V razpisni dokumentaciji je zahtevan podaljšani garancijski rok, minimalno 5 let. Če ponudnik ponudi daljši garancijski rok, ta ne sme biti daljši, kot je življenjska doba ponujene naprave. V kolikor bo ponudnik ponudil daljši garancijski rok, kot je življenjska doba ponujene naprave, ga bomo upoštevali le toliko, kot je življenjska doba. Ponudnik mora v ponudbi predloži potrdilo proizvajalca o življenjski dobi ponujene naprave."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej na obrazcu Priloga 2.3 med drugim navedel, da je "â??ponujeni garancijski rok /je/ 10 let od kakovostnega prevzema blaga (ocenjevalno merilo!), življenjska doba najmanj 10 let." Enako (desetletno) garancijsko dobo je izbrani ponudnik navedel tudi na predloženem dokumentu Ponudba 00083-2011 z dne 19.7.2011. V svoji ponudbi je izbrani ponudnik predložil tudi dopis družbe KonekTel, a.s., Češka, iz katerega med drugim izhaja naslednji zapis: "Typical life time of TWO-WAY Motorola radios under normal use is minimum 10 (ten) yearsâ??".

Z vpogledom v postopkovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik izbranega ponudnika dne 4.8.2011 pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo potrdila proizvajalca o življenjski dobi ponujene naprave. Izbrani ponudnik je na navedeni poziv odgovoril s predložitvijo dokumenta, ki ga je dne 9.8.2011 izdala Motorola Solutions Germany, GmbH. Iz navedenega dokumenta med drugim izhaja naslednji zapis: "The MTTF (Mean Time to Failure) of the radios mentioned above exceeds 40.000 hours if used within specified operating conditions, wherefore users may expect a radio lifetime that meets or exceeds 10 years (dependent on the radio usage profile)â??".

Z vpogledom v postopkovno dokumentacijo gre ravno tako ugotoviti, da je naročnik dne 11.8.2011 na izbranega ponudnika naslovil dopis, v katerem ugotavlja, da je ta na testiranje prinesel vzorec ročne radijske postaje, iz katere je razvidno poreklo Malezija, med tem ko je bilo predloženo potrdilo o življenjski dobi aparata izdano s strani Motorola Solutions Germany, GmbH. Izbranega ponudnika je naročnik upoštevajoč zapisano pozval k pojasnitvi, kdo je proizvajalec ter k predložitvi z njegove strani izdanega potrdila o življenjski dobi. Na navedeni poziv je izbrani ponudnik odgovoril z dopisom z dne 18.8.2011, v prilogi katerega je naročniku dostavil "Cerifikate of Approval", izdan korporaciji Motorola, Illinois ZDA, ter "Certifikate Schedule", v katerem so, sledeč izbranemu ponudniku, navedene vse lokacije, ki so enakovredno pooblaščene za izdajanje potrdil za aktivnosti, navedene na certifikatu, ki jih glede na področno pripadnost izdajajo tudi pooblaščenim distributerjem in dilerjem. Izbrani ponudnik je ob tem pojasnil, da se vse ponujene naprave proizvajajo v Maleziji, izhajajoč iz predloženega certifikata pa se lahko proizvajajo tudi na katerikoli od na njem naštetih lokacij, pri čemer lahko (ne glede na to) na naprave vezano potrdilo izda proizvajalec iz katerekoli lokacije proizvodnje. Standardi so namreč enaki za vse, kar pomeni, da je tudi kvaliteta proizvodnje popolnoma enaka, ne glede na izvor blaga. Izbrani ponudnik je poudaril tudi, da je skladno z navedenim naročniku že poslal izjavo o življenjski dobi, ki jo je podal mednarodni distributer KonekTel, Češka, potrdilo o življenjski dobi, ki ga je izdala Motorola, Nemčija, kot ena od področnih lokacij, katerim pripada Slovenija, naročniku pa pošilja še "Declaration of Conformity" za DP 360x naprave, iz katerega je razvidno, da je proizvajalec v Maleziji, certifikat pa je ravno tako izdan v Nemčiji. Korporacija Motorola, kot nosilka blagovne znamke, vsem lokacijam narekuje medsebojno enako stopnjo kvalitete zaradi podvrženosti istim standardom ter jih tako tudi priznava kot med seboj enakovredne na področju istih aktivnosti.
V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Ker je bil vlagatelj z merili za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe v celoti seznanjen že z dnem objave javnega razpisa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil, bi moral revizijski zahtevek, v katerem bi uveljavljal domnevno spornost merila "garancijski rok", vložiti že pred potekom roka za oddajo ponudb - vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku namreč ne izkazuje, da sedaj zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ker tega ni storil, v trenutni fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila s tem povezanih kršitev ne more več navajati.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ne izkazuje, da bi bila razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v delu, kjer sta v njej opredeljena zahteva po minimalni garancijski dobi ponujenih naprav ter merilo "garancijski rok", nejasna oz. protislovna do mere, ki bi onemogočala objektivno presojo popolnosti prispelih ponudb in njihovo vrednotenje. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil jasno zahtevo po tem, da mora znašati garancijska doba za ponujeno blago vsaj 5 let (stran 13 razpisne dokumentacije, priloga 2.3 ter pojasnili na Portalu javnih naročil z dne 14.6.2011 in z dne 22.6.2011), iz razpisne dokumentacije pa izhaja tudi ravno tako jasno določilo o tem, da bo naročnik v okviru merila "garancijski rok" prispele ponudbe vrednotil glede na ponujeno daljšo garancijsko dobo od minimalno zahtevane. Ob tem je po mnenju Državne revizijske komisije nedvoumno tudi naročnikovo pojasnilo o tem, da bo v primeru ponujene garancijske dobe, ki bo presegala minimalno zahtevano, to upošteval le v trajanju do izteka življenjske dobe ponujene naprave.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi in njeni dopolnitvi predložil potrdili o tem, da znaša življenjska doba radijskih postaj najmanj 10 let. Navedeni potrdili sta izdali družbi KonekTel, a.s., Češka (distributer proizvodov Motorola za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike) ter družba Motorola Solutions Germany GmbH, Nemčija, z njuno predložitvijo pa je izbrani ponudnik v celoti izpolnil naročnikovo zahtevo po tem, da mora "â?? v ponudbi predložiti potrdilo proizvajalca o življenjski dobi ponujene naprave".

Vlagateljevo sklicevanje na parameter MTTF (enako pa tudi druge parametre, po katerih bi po vlagateljevem prepričanju morala biti presojana življenjska doba ponujenih naprav) je v tej zvezi brezpredmetno, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil, da bo življenjsko dobo ponujenih naprav presojal na podlagi omenjenega parametra. Tudi sicer pa gre ugotoviti, da se, sledeč argumentom naročnika in izbranega ponudnika, ki jih vlagatelj ne prereka, parameter MTTF nanaša na operativno delovanje naprave (radijske naprave pa naj pri naročniku ne bi bil v uporabi neprekinjeno), upoštevanje tega parametra na način, kot ga predlaga vlagatelj, pa ima za posledico ugotovitev, da je tudi vlagatelj ponudil garancijsko dobo, ki je daljša od življenjske dobe ponujene naprave - vlagatelj je namreč za enako napravo, kot jo ponuja izbrani ponudnik, namreč ponudil garancijsko dobo pet let, sledeč njegovemu razumevanju parametra MTTF pa je življenjska doba te naprave "približno 4,75 let". Prav tako gre kot irelevantno označiti vlagateljevo sklicevanje na potrdilo o življenjski dobi ponujene naprave, kot jo je v svoji ponudbi predložil sam. Vlagatelj namreč, ob nepredložitvi drugih dokazov, ni uspel izkazati, kako naj bi potrdilo, ki ga je izdala družba Motorola Solutions Italia, S.p.A., Italija, izkazovalo neverodostojnost vsebinsko sicer drugačnih potrdil družb KonekTel, a.s., Češka ter Motorola Solutions Germany GmbH, Nemčija, ki jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkov ni uspel izkazati, da življenjska doba s strani izbranega ponudnika ponujene ročne radijske naprave proizvajalca Motorola ne znaša 10 let, kot to zatrjuje izbrani ponudnik in čemur je sledil tudi naročnik. Posledično gre šteti tudi, da vlagatelj ni uspel izkazati razlogov za predlagano neupoštevanje garancijske dobe v trajanju 10 let, kot je bila za ročne radijske naprave ponujena v ponudbi izbranega ponudnika, pa tudi ne razlogov, zaradi katerih bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika, v kateri je ponujena takšna garancijska doba, šteti za neobičajno nizko.

V povzetku vsega zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma razlogov za njeno predlagano razveljavitev. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 16.9.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 16.11.2011

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana,
- Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana,
- IT 100, d.o.o., Pod gradom 27, Brezovica pri Ljubljani,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.