018-342/2011 Vrtec Miškolin, Ljubljana

Številka: 018-342/2011-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izbira izvajalca storitev čiščenja za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2014" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CELOVITE STORITVE, d. o. o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VRTEC MIšKOLIN, Ljubljana, Novo Polje, cesta VI/1, 1260 Ljubljana - Polje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21. novembra 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 20. septembra 2011 se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da
a) se razveljavi razpisna dokumentacija
âˆ" v delu prvega odstavka razpisnega obrazca 21, ki se (na dveh mestih) glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov",
âˆ" v delu druge alineje prvega odstavka poglavja "10. NAČIN OCENJEVANJA PONUDB" na strani 9, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov",
âˆ" v zadnjem odstavku poglavja "10. NAČIN OCENJEVANJA PONUDB" na strani 9, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov (zaradi specifičnosti prostorov naročnika, kjer se nahajajo otroci kot izjemno občutljiva in specifična družbena skupina, naročnik ne bo sprejel referenc drugih javnih zavodov, četudi bi šlo za bolnišnice, saj se prostori vrtca zelo razlikujejo od drugih prostorov, ki jih morebiti čisti ponudnik)",
b) se razveljavijo naslednji naročnikovi odgovori na vprašanja, (pod številko objave JN9680/2011) objavljeni na Portalu javnih naročil:
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 9.9.2011, 15:38", na 3. vprašanje,
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 17.9.2011, 13:35",
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:39",
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:41",
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 15:17".

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. septembra 2011 je v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve (četrtega odstavka) 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), utemeljen.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. septembra 2011 zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik mora v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati:
ď"­ navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
ď"­ navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
ď"­ opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
ď"­ opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala,
ď"­ opis načina odprave nepravilnosti.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.000,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. avgusta 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca storitev čiščenja za obdobje od 01. novembra 2011 do 31. oktobra 2014, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bilo dne 26. avgusta 2011 (pod številko objave JN9680/2011) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Vlagatelj je dne 20. septembra 2011, kakor to izhaja iz podatkov na obrazcu P-10 Pošte Slovenije, d. o. o., v spisu zadeve, to je pred rokom za prejem ponudb, ki je bil določen na dan 21. septembra 2011 do 14. ure (peti odstavek poglavja "8. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PONUDB" razpisne dokumentacije in točka "IV.2)" obvestila o zadevnem javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil), prek Pošte Slovenije, d. o. o., priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 20. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi razpisno dokumentacijo v delu, kot je navedeno v obrazložitvi zahtevka za revizijo, pa tudi, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo, kot so priglašeni v stroškovniku.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ocenil vrednost zadevnega javnega naročila, pa tudi, da pogoj, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ter merilo "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk" diskriminatorna in nista sorazmerna s predmetom javnega naročila. Vlagatelj ob tem pojasnjuje, da ima večletne izkušnje s storitvami čiščenja prostorov v več objektih pri različnih naročnikih, njegove reference pa so glede na zahtevnost čiščenja več kot primerne in ustrezne, zato bi predmet javnega naročila lahko izvajal najmanj toliko oziroma bolj kvalitetno kot ponudnik, ki ima reference zgolj za čiščenje vrtcev in drugih podobnih ustanov. Po zatrjevanju vlagatelja tako postavljeni pogoj in merila v privilegiran položaj postavljajo ponudnike "z referencami samo v vzgojno izobraževalnih zavodih". V nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj še zatrjuje, da naročnik (kljub vlagateljevim vprašanjem in prošnji, vsem objavljenim na Portalu javnih naročil) v razpisni dokumentaciji ni določil pogojev iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in "je s tem kršil citirani člen". V navezavi na navedeno vlagatelj naročniku očita, da je s svojim ravnanjem kršil tudi 63.a člen ZJN-2.

Naročnik je dne 03. oktobra 2011 sprejel sklep številka 1001/2011, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka zavrnil, obenem pa odločil tudi, da mu je vlagatelj dolžan povrniti stroške predrevizijskega postopka v znesku in pod pogoji, ki izhajajo iz omenjenega sklepa (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik najprej zatrjuje, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno, vendar je omenjeno dejstvo opazil šele po poteku roka treh delovnih dni, določenih s četrtim odstavkom 26. člena ZPVPJN. V nadaljevanju obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da je kot naročnik napačno ocenil vrednost zadevnega javnega naročila, kot pravno zmotna in povsem sama s seboj v nasprotju pa prav tako zavrača tudi zatrjevanja vlagatelja, ki se navezujejo na pogoj, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ter merilo "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk". Naročnik ob tem pojasnjuje, da je vlagatelju (že) prek odgovorov na vprašanja na Portalu javnih naročil pojasnil, na kakšni podlagi utemeljuje svojo "odločitev za reference", v odločitvi o zahtevku za revizijo pa naročnik svojo odločitev po postavitvi vlagatelju spornega pogoja in merila še dodatno pojasnjuje oziroma utemeljuje. V navezavi na očitek vlagatelja, da v razpisni dokumentaciji ni določil pogojev iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, naročnik odgovarja, da ni mogoče najti prav nobenega pravno relevantnega razloga, zakaj bi moral v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki zavezujejo že na podlagi zakona.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni povratnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 04. oktobra 2011.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 1009/2011, z dne 06. oktobra 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 10. oktobra 2011 prejela tudi vlagateljevo vlogo z dne 06. oktobra 2011, poimenovano "OPREDELITEV VLAGATELJA DO NAVEDB NAROČNIKA" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 06. oktobra 2011). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vlogo z dne 06. oktobra 2011 na podlagi 11. člena ZPVPJN v prilogi dopisa številka 018-342/2011-3 posredovala naročniku, dne 21. oktobra 2011 pa je prejela naročnikovo vlogo z dne 20. oktobra 2011, številka naročnika 1065/2011, poimenovano "ODGOVOR NAROČNIKA NA VLOGO VLAGATELJA ZAHTEVKA ZA REVIZIJO, Z DNE 6. 10. 2011" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 20. oktobra 2011). V omenjeni vlogi naročnik odgovarja na navedbe vlagatelja iz njegove vloge z dne 06. oktobra 2011.

Državna revizijska komisija je naročnika in vlagatelja z dopisom številka 018-342/2011-7, z dne 14. novembra 2011, na podlagi 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v posledici prvega odstavka 31. člena ZPVPJN najprej (po uradni dolžnosti) opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, v okviru katerega je preizkusila tudi, ali je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno. V posledici omenjenega preizkusa je Državna revizijska komisija (v nasprotju s stališčem naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da "je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno", oziroma, da je bila "[v]lagateljeva zahteva za revizijo" [â??] "sicer vložena prepozno, vendar je naročnik to dejstvo opazil šele po poteku roka treh delovnih dni, določenih s četrtim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ki je prekluzivne narave", [â??] "zaradi česar zahtevka za revizijo ne more več zavreči") ugotovila, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, vložen pravočasno.

Določba prvega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik najprej (v smislu predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku) med drugim preveri, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prva alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodnim stavkom prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (pravno relevantni del tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN). Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN (upoštevaje pri tem tudi tretji odstavek istega člena), vloži v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu (prva alineja prvega odstavka 25. člena ZPVPJN) ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu (druga alineja prvega odstavka 25. člena ZPVPJN), ali prejema povabila k oddaji ponudb (tretja alineja prvega odstavka 25. člena ZPVPJN).

Iz navedenih določb ZPVPJN je razvidno, da morajo gospodarski subjekti (kandidati, potencialni ponudniki) v primeru, kadar vlagajo zahtevek za revizijo (kot v konkretnem primeru), ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN), tega vložiti v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali prejema povabila k oddaji ponudb, pri čemer zahtevka za revizijo ne morejo vložiti po poteku roka za prejem ponudb (razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem tudi tretji odstavek istega člena).

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je bilo to na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN9680/2011) objavljeno dne 26. avgusta 2011. Omenjeno dejstvo potrjujejo tudi podatki, ki jih je naročnik navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo (na primer v uvodu in prvem odstavku obrazložitve). Ob vpogledu v omenjeno obvestilo o (javnem) naročilu je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila, da je bilo dne 19. septembra 2011 na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN10576/2011) objavljeno še obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, s katerim je naročnik, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 2) zatrjuje tudi sam, spremenil razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na "predložitev sporazuma o skupnem nastopanju in prevzemu pogodbenih obveznosti". Naročnik dejstvo, da je bilo dne 19. septembra 2011 na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN10576/2011) objavljeno še obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, v odločitvi o zahtevku za revizijo (na več mestih, zlasti pa z zapisom "Naročnik je res objavil Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, oznaka JN10576/2011 z dne 19. 9. 2011") potrjuje tudi sam. Prav tako je naročnik v obvestilu o (javnem) naročilu podal več dodatnih pojasnil (odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) z datumi objav "1.9.2011", "6.9.2011", "9.9.2011" in "17.9.2011". V omenjenih dodatnih pojasnilih (odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) z datumom objave "6.9.2011" je naročnik med drugim podal odgovore, ki se navezujejo na ocenjeno (okvirno, orientacijsko) vrednost zadevnega javnega naročila, v dodatnih pojasnilih (odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) z datumom objave "9.9.2011" oziroma z datumom objave "17.9.2011" pa med drugim tudi odgovore, ki se navezujejo na vprašanje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in reference (nekatera vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov in odgovori naročnika z datumom objave "17.9.2011" so citirana oziroma citirani v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije).

Naročnik omenjenih dodatnih pojasnil (odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) sicer ni objavil v obliki obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kot to izhaja iz 63.a člena ZJN-2, vendar pa je kljub temu, skladno z že doslej sprejetim stališčem Državne revizijske komisije (na primer sklep Državne revizijske komisije številka 018-239/2011-3, z dne 12. avgusta 2011), potrebno šteti, da so tudi v takšni obliki objavljena dodatna pojasnila naročnika (odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) po svoji vsebini in namenu enaka objavljenim obvestilom o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Zato je potrebno šteti nov rok za vložitev zahtevka za revizijo skladno z drugo alinejo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN ne le od objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, temveč tudi od objave v obliki dodatnih pojasnil naročnika (odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov). Četudi naročnik z dodatnimi pojasnili morebiti ne spreminja ali dopolnjuje razpisne dokumentacije, temveč jo le pojasnjuje, je takšno pojasnilo po mnenju Državne revizijske komisije prav tako potrebno šteti kot del razpisne dokumentacije, od katerega prične (skladno z drugo alinejo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN) teči nov rok za vložitev zahtevka za revizijo.

Izpostavljeni zaključek gre sprejeti ob upoštevanju ne le gramatikalne, ampak tudi namenske razlage določbe druge alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, ki določa, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji. Iz navedenega izhaja, da se tudi objavljena pojasnila, s katerimi naročnik pojasni vsebino razpisne dokumentacije oziroma odpravi dvome gospodarskih subjektov (dvoumnost navedb) v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije (tudi na način, da potrdi določeno vsebino), štejejo za del razpisne dokumentacije in gospodarskemu subjektu (kandidatu, potencialnemu ponudniku) nudijo potrebne informacije za to, da se med drugim odloči, ali bo oddal ponudbo, oziroma, ali bo morebiti uveljavljal pravno varstvo zoper vsebino razpisne dokumentacije.

V posledici vsega doslej navedenega tako ni mogoče slediti naročniku v njegovem stališču, da lahko gospodarski subjekt (kandidat, potencialni ponudnik) zahtevek za revizijo (upoštevaje prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) v novem roku osmih delovnih dni vloži le zoper tisti del razpisne dokumentacije, ki se spreminja ali dopolnjuje, torej, v konkretnem primeru, zoper spremenjeno razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na predložitev sporazuma o skupnem nastopanju in prevzemu pogodbenih obveznosti. Gospodarski subjekt (kandidat, potencialni ponudnik) se namreč lahko odloči za vložitev zahtevka za revizijo šele potem, ko se seznani s pogoji in zahtevami posameznega postopka oddaje javnega naročila, ki jih mora izpolniti, da se mu prizna aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo (14. člen ZPVPJN). Gospodarskim subjektom (kandidatom, potencialnim ponudnikom) bo zato učinkovito pravno varstvo zagotovljeno zgolj v primeru, da imajo ustrezen rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se šteje od dneva, ko se seznanijo s celotno razpisno dokumentacijo, vključno z njeno morebitno spremembo, dopolnitvijo, ali odpravo nejasnosti.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi in ob upoštevanju namena določbe prvega odstavka 25. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija ugotavlja, da je rok za vložitev vlagateljevega zahtevka za revizijo v konkretnem primeru pričel teči dne 19. septembra 2011, ko je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN10576/2011) objavljeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Ker je bil vlagateljev zahtevek za revizijo, kakor to izhaja iz podatkov na obrazcu P-10 Pošte Slovenije, d. o. o., v spisu zadeve, vložen dne 20. septembra 2011 (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, s spremembami in dopolnitvami - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in prvim odstavkom 24. člena ZPVPJN), to je pred rokom za prejem ponudb, ki je bil določen na dan 21. septembra 2011 do 14. ure (peti odstavek poglavja "8. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PONUDB" razpisne dokumentacije in točka "IV.2)" obvestila o zadevnem javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil), ter v roku osmih delovnih dni od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, je Državna revizijska komisija zaključila, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo v konkretnem primeru vložen pravočasno.

Ob vsem doslej zapisanem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik v dodatnih pojasnilih (odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) z datumom objave "17.9.2011" med drugim podal tudi odgovore, ki se navezujejo na vprašanje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in reference, torej na vsebino, ki izhaja iz zadevnega vlagateljevega zahtevka za revizijo. Upoštevaje navedeno je vlagateljev zahtevek za revizijo v konkretnem primeru vložen pravočasno tudi v primeru, če bi se (upoštevaje prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) rok osmih delovnih dni upošteval od dne objave dodatnih pojasnil (odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov) z datumom objave "17.9.2011".

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da bi naročnik v konkretnem primeru, če bi vlagateljev zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od njegovega prejema s sklepom (kot nepravočasno vloženega) zavrgel, ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN (v povezavi s prvim odstavkom omenjenega člena). Smiselno zelo podoben zaključek je na podlagi takratnega dejanskega stanja, ki je primerljivo dejanskemu stanju v tokratni zadevi, Državna revizijska komisija napravila že v sklepu številka 018-371/2011-4, z dne 07. novembra 2011.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik napačno ocenil vrednost zadevnega javnega naročila.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je že v več svojih sklepih zapisala, da je ocenjena vrednost tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Pri tem mora v skladu s sedmim odstavkom 14. člena ZJN-2 v primeru javnih naročil za storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.

Pri ocenjeni vrednosti gre torej za vrednost, ki je odraz pregleda trga (ta se opravi pred izvedbo javnega naročanja), pri čemer jo naročnik mora določiti in pri tem upoštevati pravila javnega naročanja (2. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi s 14. členom ZJN-2). Pravila javnega naročanja glede izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila so prvenstveno namenjena temu, da naročnik izbere ustrezen postopek oddaje javnega naročila, od izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila pa so odvisna tudi nekatera nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (na primer dolžnost objave obvestil glede javnega naročila v ustreznem mediju, vprašanje, ali je odpiranje ponudb javno, in podobno).

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za reviziji ni ustrezno pojasnil oziroma ni jasno utemeljil in dokazal svojega zatrjevanja, da je "[o]cenjena vrednost" pomembna predvsem zaradi "kasnejšega obligacijskega razmerja med naročnikom in izbranim ponudnikom, saj je naročnik zaradi napačne ocenjene vrednosti javnega naročila odgovoren za škodo, ki bi nastala izbranemu ponudniku" (enako zatrjevanje izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 06. oktobra 2011). Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako ni ustrezno pojasnil oziroma ni jasno utemeljil in dokazal razloga, zaradi katerega bi bil naročnik v konkretnem primeru zgolj zaradi dejstva, če bi morebiti napačno izračunal ocenjeno vrednost zadevnega javnega naročila, avtomatično vzročno posledično "odgovoren za škodo, ki bi nastala izbranemu ponudniku", posebej še, če bi naročnik kljub morebitnemu napačnemu izračunu ocenjene vrednosti zadevnega javnega naročila izbral ustrezen postopek javnega naročanja (24. člen ZJN-2), poleg tega pa bi sledil vsem ostalim določbam ZJN-2 (na primer, če bi sledil dolžnosti objave obvestil glede javnega naročila v ustreznem mediju, če bi določil, da je odpiranje ponudb javno, in podobno). Prav tako ne gre prezreti dejstva, da
âˆ" vlagatelj kljub nekaterim podatkom, na katerih bi moral po njegovem mnenju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila temeljiti (pravilen) izračun ocenjene vrednosti, ne zatrjuje, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila morebiti izbral način določitve ocenjene vrednosti, v posledici katerega bi se zaradi (zgolj) zatrjevane nižje ocenjene vrednosti izognil izvedbi ustreznega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik namreč, kot je to na več mestih razvidno iz razpisne dokumentacije, v konkretnem primeru javno naročilo vodi po postopku s pogajanji po predhodni objavi, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi naročnik, če bi ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila (ob pravilnem izračunu) dejansko morala presegati vrednost 125.000,00 EUR oziroma bi morala bila višja od vrednosti 125.000,00 EUR (točka c) drugega odstavka 24. člena ZJN-2), morebiti ne bi imel pravne podlage (upoštevaje zlasti 24. člen ZJN-2) za vodenje postopka oddaje zadevnega javnega naročil po postopku s pogajanji po predhodni objavi,
âˆ" je pogodba o izvedbi javnega naročila sklenjena ob upoštevanju vrednosti izbrane (popolne) ponudbe.

Glede na doslej navedeno vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal in dokazal, kako bi zatrjevano dejstvo (četudi naročnik v konkretnem primeru morebiti ocenjene vrednosti zadevnega javnega naročila ni izračunal na ustrezen način) vplivalo na njegov položaj v postopku oziroma na zakonitost (nadaljnje) izvedbe postopka oddaje tega javnega naročila.

Vlagatelj vsa doslej izpostavljena zatrjevanja navezuje zgolj na ocenjeno vrednost zadevnega javnega naročila, njen izračun in naročnikova ravnanja v povezavi z njo, ne pa morebiti na zagotovljena sredstva naročnika. V navezavi na vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo, po katerih bi naročnik "moral, v kolikor mu proračunska sredstva to ne dopuščajo (kar navaja v svojem odgovoru z dne 6.9.2011 ob 13:54 uri), predvideti krajši čas trajanja pogodbe", pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da jim v konkretnem primeru ni mogoče slediti. Kot namreč to v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 6) zatrjuje že naročnik, "določitev krajšega trajanja pogodbe ne spremeni ničesar, saj se sredstva v proračunu dodelijo enkrat letno za celo leto, krajše trajanje pogodbe pa tako ne vpliva na višino zagotovljenih sredstev. Tudi če bi naročnik določil trajanje pogodbe npr. dve leti, bi naročnik prejel približno 2/3 zagotovljenih sredstev za namen plačila storitev po sklenjeni pogodbi".

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

Ne glede na vse doslej navedeno pa Državna revizijska komisija naročnika spominja, da mora, upoštevaje (določbo 14. člena) ZJN-2 izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. V izračun ocenjene vrednosti (zadevnega) javnega naročila je torej potrebno vključiti tudi predvideno možnost podaljšanja pogodbe o izvedbi javnega naročila za eno leto, kot izhaja iz razpisne dokumentacije (drugi odstavek pod tabelama na strani 3) oziroma obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil (točka "II.1.3)").

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da sta pogoj, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ter merilo "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk", diskriminatorna in nista sorazmerna s predmetom javnega naročila.

V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz "vpogled v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo". Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (v poglavju "6. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNITI PONUDNIK") med drugim določil, da mora ponudnik priložiti vse navedene dokumente (izjave, priloge in izpolnjene obrazce), zahtevane v vseh poglavjih razpisne dokumentacije. V alineji n. točke "C) Ostali pogoji" omenjenega poglavja je naročnik med drugim zapisal tudi "reference ponudnika - RAZPISNI OBRAZEC 21 in 21a", pod omenjeno alinejo pa ponovil, da mora ponudnik priložiti vse zahtevane dokumente, potrdila in izpolnjene obrazce.

Ob vpogledu v razpisni obrazec 21, poimenovan "1. reference ponudnika s predmeta javnega naročila", je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem naročnik zapisal naslednje navodilo: "Navedite reference, ki se nanašajo na predmet javnega naročila. Reference morajo izkazovati stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov. Reference morajo biti izkazane za zadnja tri (3) leta, šteto od dneva odpiranja ponudb. Ponudnik mora izkazati reference pri čiščenju prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov v vrednosti vsaj 30.000,00 EUR/leto brez vključenega DDV z razpisnim obrazcem 22a". "Ponudnik mora predložiti vsaj dve (2) referenci, ki ustrezata zgornjim zahtevam - ti referenci sta pogoj za sodelovanje. Vsaka nadaljnja referenca, ki bo ustrezala zgornjim zahtevam, se bo upoštevala kot merilo, pri čemer bo naročnik kot merilo upošteval največ deset (10) referenc". Omenjeni pogoj razpisne dokumentacije predstavlja smiselno implementacijo vsebine dokazila, ki izhaja iz druge alineje točke b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2.

V razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila je naročnik (v poglavju "10. NAČIN OCENJEVANJA PONUDB" na strani 9) prav tako določil, da bo ponudbe ponudnikov ovrednotil z merili "cena - 90 točk" in "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk" (iz točke "IV.1.1) Merila za oddajo" obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, izhaja zapis "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:" "1. cena. Pondeniranje: 90", "2. večje število referenc. Pondeniranje: 10"), zapisal pa je tudi formuli točkovanja (ponudb) po vsakem od meril. Naročnik je ob tem še dodal: "Reference morajo biti izkazane z razpisnimi obrazci 21 in 21a, saj v nasprotnem primeru ponudnik ne dobi nobene točke. Naročnik bo upošteval pri vrednotenju ponudb največje število referenc in sicer deset (10) referenc. V kvoto teh desetih referenc se ne štejeta dve (2) referenci, ki sta pogoj za sodelovanje". "Reference morajo biti izkazane za zadnja tri (3) leta, šteto od dneva odpiranja ponudb. Ponudnik mora izkazati reference pri čiščenju prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov (zaradi specifičnosti prostorov naročnika, kjer se nahajajo otroci kot izjemno občutljiva in specifična družbena skupina, naročnik ne bo sprejel referenc drugih javnih zavodov, četudi bi šlo za bolnišnice, saj se prostori vrtca zelo razlikujejo od drugih prostorov, ki jih morebiti čisti ponudnik), in sicer v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR/leto brez vključenega DDV".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila tudi dokaznima predlogoma vlagatelja in izvedla dokaza "vpogled v obvestilo o naročilu, številka objave JN9680/2011 z dne 26.8.2011" ter "dodatna pojasnila naročnika, objavljena na Portalu javnih naročil pod objavo številka JN9680/2011 z dne 26.8.2011". Ob vpogledu v omenjeno obvestilo o (javnem) naročilu, objavljeno na Portalu javnih naročil, in naročnikova dodatna pojasnila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v navezavi na stran 9 razpisne dokumentacije eden od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov) naročniku zastavil vprašanje, ki se je glasilo:
"Prosimo vas za opredelitev, katere institucije vse sodijo pod vzgojno-izobraževalne zavode. To so "verjetno" Oš, srednje šole, fakultete, dijaški in študentski domovi. Kot vzgojno izobraževalne institucije bodo torej štele za referenco vse naštete institucije, ne bo pa naročnik priznaval javnih zavodov kot npr. bolnišnic, zdravstvenih domov, socialno varstvenih zavodov, zavodov za zdravstveno varstvo ali morda gospodarskih subjektov kot npr. prostori farmacije"" "V vseh naštetih objektih so:
1. primerljive ali še bolj zahtevne "specifične družbene skupine" kot npr.: novorojenci, bolani otroci, nedonošenci, operiranci, imunsko oslabeli, umsko in telesno prizadeti,.....
2. primerljivi ali higiensko še bolj zahtevni prostori kot so operacijske sobe, sobe za neonatologijo, mikrobiološki in kemijski laboratoriji, prostori z t.i. podtlakom,....

Na podlagi navedenega menimo, da je vaše omejevanje referenc popolnoma diskriminatorno in nelogično, zato pričakujemo, da boste razpisno dokumentacijo ustrezno dopolnili in spremenili, in sicer tako, da boste na Portalu objavili ustrezen popravek".
Na citirano vprašanje je naročnik odgovoril ("ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 9.9.2011, 15:38") na sledeč način: "Ne "verjetno", gotovo gre za vrtce, Oš, srednje šole, fakultete, dijaške in študentske domove. Naročnik ne zahteva, da ponudnik izkaže bolj zahtevne reference, temveč se bo zadovoljil že s povsem primerljivimi referencami. Kot navaja že sam ponudnik, veljajo v bolnišnicah bolj zahtevne razmere, ki terjajo drugačne načine čiščenja, kakor to velja v vrtcu. V vrtcu je treba npr. upoštevati, da imajo otroci veliko kontakta s predmeti, se jih dotikajo z rokami, celo jih dajejo v usta, česar za ustanove, kakor jih navaja ponudnik, ni moč trditi. Naročnik ne zanika, da veljajo v operacijski dvorani ali farmacevtskem laboratoriju izjemno strogi higienski standardi, vendar le ti zahtevajo povsem drugačen način čiščenja, kakor to velja za vrtce. Naročnik meni, da navedeni pogoji za reference niso diskriminatorni, temveč so utemeljeni, zato pri svojih zahtevah vztraja".

Ob vpogledu v obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila, objavljeno na Portalu javnih naročil, in naročnikova dodatna pojasnila Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov), ki se je glasilo "ali ponudnik pravilno razume, da boste upoštevali pisna priporočila potrjena s strani vrtcev, Oš, srednjih šol, fakultet, dijaških in študentskih domov"", odgovoril ("ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 17.9.2011, 13:35") na sledeč način: "Tako je, upoštevana bodo pisna priporočila vzgojno-varstvenih zavodov, ki so primeroma našteti v vprašanju ponudnika". Na vsebinsko zelo podobno vprašanje enega od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov), ki se je glasilo "ali ponudnik pravilno razume, da boste upoštevali tudi pisna priporočila potrjena s strani Oš, srednjih šol, fakultet, dijaških in študentskih domov"", je naročnik odgovoril ("ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:39") na sledeč način: "Na to vprašanje je bilo že večkrat odgovorjeno, naročnik ponudnike vljudno naproša, da prebirajo objavljene odgovore in ne zastavljajo istih vprašanj po večkrat". Na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov), ki se je glasilo "ali boste upoštevali tudi reference potrjene s strani naročnikov varstveno delovnih centrov, v katerih se izobražujejo in varujejo otroci ter odrasli s posebnimi potrebami"", je naročnik nadalje odgovoril ("ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:41") na sledeč način: "Da, naročnik bo upošteval tudi reference varstveno delovnih centrov".

Ob vpogledu v obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila, objavljeno na Portalu javnih naročil, in naročnikova dodatna pojasnila je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila tudi, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila eden od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov) naročniku zastavil vprašanje, ki se je glasilo:
"glede na vaš odgov vezan na reference, objavlje 9.9. ob 15.38, vas ponovno prosimo, da razmislite o postavljenem pogoju. Iz odgovora je razvidno, da boste kot referenco sprejeli npr. fakulteto ne pa reference drugih (higiensko najbolj zahtevnih) javnih zavodov kot npr. bolnišnic, zdravstvenih domov, socialno varstvenih zavodov, zavodov za zdravstveno varstvo ali npr. prostorov farmacije.

Lahkjo prosim razložite, katera specifična skupina ljudi je na fakultetah in ki ima veliko kontakta s predmeti in se jih dotika z rokami in celo jih daje v usta. Vse to ste namreč našteli kot podlago za priznanje referenc""
Na citirano vprašanje je naročnik odgovoril ("ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 9.9.2011, 15:38") na sledeč način: "Ponudnik očitno ni pravilno razumel objavljenega odgovora, saj besede naročnika spreobrača - ravnanja, ki jih omenja ponudnik, so bila našteta primeroma, kar nenazadnje nakazuje tudi uporaba besedne zveze na primer (uporabljena je bila uveljavljena okrajšava "npr."). Naročnik je zelo resno razmislil o postavljenih pogojih še pred pripravo razpisne dokumentacije, od takrat pa je opravil veš razmislekov o spremembi razpisne dokumentacije, vendar je vsakič prišel do enakih zaključkov - pogojev za reference ne bo spremenil. Naročnik vztraja, da gre pri čiščenju vrtcev za bistveno drugačen način čiščenja, kakor to velja za praktično sterilna in higiensko najbolj zahtevna okolja, ki jih navaja ponudnik. Ponudnik tega ne more zanikati.
Pri postavljenem pogoju glede referenc naročnik tako vztraja".

ZJN-2 v petem odstavku 41. člena določa, da se preverjanje iz drugega in tretjega odstavka 41. člena ZJN-2 (preverjanje, ali je predložena ponudba popolna) nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42. do 47. člena ZJN-2 ter na pogoje iz devetega odstavka 41. člena ZJN-2. Na podlagi šestega odstavka 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. ZJN-2 nadalje v prvem odstavku 41. člena določa, da mora naročnik javno naročilo oddati na podlagi meril (za izbiro ponudbe), opredeljenih v 48. členu ZJN-2, v četrtem odstavku 48. člena ZJN-2 pa, da merila (za izbiro ponudbe) ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila.

Državna revizijska komisija po proučitvi dejanskega stanja ugotavlja, da je vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati oziroma dokazati, da naročnik pogoja, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, v delu pogoja, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov", v konkretnem primeru postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni določil sorazmerno predmetu javnega naročanja (šesti odstavek 41. člena ZJN-2, v povezavi z 10. členom ZJN-2). Smiselno enak zaključek velja za ravnanje naročnika, s katerim je (v razpisni dokumentaciji) določil, da bo ponudbe ponudnikov ovrednotil tudi z merilom "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk", in sicer za del merila (za izbiro ponudbe), ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov". Naročnik je omenjeni pogoj in omenjeno merilo (za izbiro ponudbe) v izpostavljeni vsebini določil tudi diskriminatorno, oziroma z njuno postavitvijo ni zagotovil, da med gospodarskimi subjekti (kandidati, potencialnimi ponudniki) v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev glede na predmet naročila (četrti odstavek 48. člena ZJN-2, v povezavi z 9. členom ZJN-2).

Iz vsebine vloženega zahtevka za revizijo je razumeti, da vlagatelj v njem zatrjuje, da doslej izpostavljenega pogoja glede referenc ne izpolnjuje (posledično pa, upoštevaje poglavje "10. NAČIN OCENJEVANJA PONUDB" razpisne dokumentacije na strani 9 in zatrjevano nezakonito ravnanje naročnika, tudi ne more oddati konkurenčne ponudbe).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila postavitev spornega pogoja, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja (zgolj) prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, dejansko utemeljuje na neprepričljiv, deloma pa tudi (kot na to v zahtevku za revizijo, zlasti še drugem odstavku na strani 9, opozarja vlagatelj) kontradiktoren način. Naročnik je tako v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila zapisal, da "zaradi specifičnosti prostorov naročnika, kjer se nahajajo otroci kot izjemno občutljiva in specifična družbena skupina, naročnik ne bo sprejel referenc drugih javnih zavodov, četudi bi šlo za bolnišnice, saj se prostori vrtca zelo razlikujejo od drugih prostorov, ki jih morebiti čisti ponudnik", ter dodal, da je v vrtcu "treba npr. upoštevati, da imajo otroci veliko kontakta s predmeti, se jih dotikajo z rokami, celo jih dajejo v usta, česar za ustanove, kakor jih navaja ponudnik, ni moč trditi", po drugi strani pa je na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov) odgovoril oziroma potrdil ("ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 9.9.2011, 15:38"), da pod vzgojno-izobraževalne zavode poleg vrtcev (gotovo) sodijo tudi osnovne in srednje šole, fakultete, dijaški in študentski domovi, pa tudi varstveno delovni centri ("ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:41"). Državna revizijska komisija ocenjuje, da sicer v ustanovah, kot jih navaja vlagatelj (na primer v bolnišnicah), morebiti (gledano v povprečju) res ni (v pretežnem delu) otrok niti oseb, ki bi imele veliko kontakta s predmeti, katerih bi se dotikale z rokami in jih celo dajale v usta, vendar pa bi smiselno najmanj enak zaključek veljalo napraviti tudi vsaj glede fakultet in študentskih domov, v navezavi na katere naročnik zatrjuje, da poleg vrtcev (gotovo) sodijo pod vzgojno-izobraževalne zavode, katerih reference bo (ob izpolnjevanju zahtev razpisne dokumentacije) upošteval kot ustrezne. še več. Na fakultetah oziroma v študentskih domovih otrok oziroma oseb, ki bi imele veliko kontakta s predmeti, katerih bi se dotikale z rokami in jih celo dajale v usta, (načeloma) ni (vlagatelj sicer v drugem odstavku na strani 9 zahtevka za revizijo zatrjuje, da v slednje omenjenih vzgojno-izobraževalnih zavodih ni "tako izjemno občutljive družbene skupine"). Izpostavljeni argumenti, s katerimi naročnik utemeljuje postavitev spornega pogoja, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja (zgolj) prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, torej niso prepričljivi, deloma pa so tudi (medsebojno) kontradiktorni. Omenjenega zaključka ne spreminja niti dejstvo, da je naročnik v besedni zvezi "V vrtcu je treba npr. upoštevati" uporabil besedico "npr.", saj dodatnih argumentov, ki bi utemeljili postavitev spornega pogoja, naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni ustrezno predstavil.

Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi prepričljivo zatrjuje, da je izvajanje storitev čiščenja v zdravstvu zelo odgovorno, občutljivo in zahtevno, čemur naročnik v odgovoru na vprašanje ("ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 9.9.2011, 15:38") enega od gospodarskih subjektov (kandidatov, potencialnih ponudnikov) s svojim odgovorom, da "veljajo v bolnišnicah bolj zahtevne razmere", tudi sam smiselno pritrjuje. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 7) prav tako navaja, da "ni nikoli oporekal vlagatelju, da v zdravstvenih ustanovah ni potrebno temeljito čiščenje". Pritrjevanje naročnika v tem smislu nadalje (posredno) izhaja tudi iz njegovega odgovora, da "ne zahteva, da ponudnik izkaže bolj zahtevne reference, temveč se bo zadovoljil že s povsem primerljivimi referencami". Naročnik sicer v enem od odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil, dodaja, da izjemno strogi higienski standardi, ki "veljajo v operacijski dvorani ali farmacevtskem laboratoriju", zahtevajo "povsem drugačen način čiščenja, kakor to velja za vrtce", vendar pa svojega stališča glede povsem drugačnega načina čiščenja, kot naj bi veljal za vrtce, ne utemelji prepričljivo. Veže ga namreč na že obravnavano dejstvo, da je v vrtcu "treba npr. upoštevati, da imajo otroci veliko kontakta s predmeti, se jih dotikajo z rokami, celo jih dajejo v usta, česar za ustanove, kakor jih navaja ponudnik, ni moč trditi", po drugi strani pa potrjuje, da pod vzgojno-izobraževalne zavode poleg vrtcev (gotovo) sodijo tudi fakultete in študentski domovi.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 7) tehnologijo "povsem drugačnega načina čiščenja", ki naj bi veljala za vrtce (in naj bi bila primerljiva z načini čiščenja fakultet in študentskih domov), posledično pa bi ustrezno utemeljila postavitev spornega pogoja v delu, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov", sicer utemeljuje še s tem, da princip čiščenja v zdravstvenih ustanovah terja precej bolj invazivne načine čiščenja z močnejšimi čistilnimi sredstvi, saj je treba v teh ustanovah zagotoviti sterilnost okolja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena argumentacija naročnika dosedanjih zaključkov ne spreminja. Naročnik namreč v izpostavljenem delu razlikovanje med načinom (principom) čiščenja v zdravstvenih ustanovah (na eni strani) in vrtcih (na drugi strani) veže zlasti na (drugačna) čistilna sredstva, ki so oziroma bodo uporabljena pri čiščenju enih oziroma drugih ustanov (prostorov), pa tudi na delavce, ki opravljajo storitve čiščenja in naj bi bili, po zatrjevanju naročnika, v zdravstvenih ustanovah "vajeni drugačnih okolij, v katerih opravljajo delo". Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni uspel prepričljivo izkazati, da tehnologija (princip) čiščenja, (že) v navezavi na dejstvo, da bodo pri izvajanju storitev čiščenja v vrtcu uporabljena druga (manj invazivna) čistilna sredstva, kakor pri izvajanju storitev čiščenja v zdravstvenih ustanovah, opravičuje postavitev spornega pogoja v delu, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov". Naročnik ni prepričljivo izkazal, da v konkretnem primeru drugačna (manj invazivna) čistilna sredstva tako odločilno vplivajo na tehnologijo (princip) izvajanja storitev čiščenja, ki so predmet zadevnega javnega naročila (in v razpisni dokumentaciji predstavljajo dela, ki jih je potrebno opraviti), da bi opravičevala postavitev spornega pogoja v delu, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov". Iz razpisne dokumentacije tako na primer v navezavi na igralnice in prostore za nego otrok med drugim izhajajo tudi naslednja dela, ki jih je potrebno opraviti dnevno: "brisanje pisalnih, igralnih in ostalih miz, ter stolov", "brisanje omar, vitrin in ostalega pohištva ter vseh polic", "čiščenje balkona oziroma terase", "izpraznjevanje in čiščenje košev za smeti in nameščanje vrečk v posode za odpadke", "čiščenje vseh steklenih površin do višine 2m", "brisanje okenskih polic, radiatorjev in cevi", "brisanje vtičnic, stikal, kljuk, površine vrat in vidnih madežev na podbojih", "mokro čiščenje talnih oblog", "temeljito prezračevanje", "čiščenje kahlic in poličk za kahlice", "čiščenje previjalnih miz" in "čiščenje umivalnikov, okolice umivalnikov (podajalnik brisač, milnik, ploščice)". Tudi glede delavcev, ki naj bi bili v zdravstvenih ustanovah "vajeni drugačnih okolij, v katerih opravljajo delo", naročnik ni prepričljivo izkazal, da omenjeni delavci storitev čiščenja vrtcev (gledano splošno) ne bi mogli opravljati (vsaj) enakovredno.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik tudi merilo (za izbiro ponudbe) "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk", v njegovem delu, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov", določil na način, ki nedopustno diskriminira ponudnike. Naročnik s postavitvijo omenjenega merila (za izbiro ponudbe) ni zagotovil, da med gospodarskimi subjekti (kandidati, potencialnimi ponudniki) v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, saj postavljeno merilo nedopustno (brez ustrezno izkazanega opravičljivega razloga) favorizira ponudnike, ki so storitve čiščenja doslej izvajali (prav) v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s postavitvijo pogoja, po katerem morajo reference izkazovati stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov, v delu pogoja, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov", kršil šesti odstavek 41. člena ZJN-2, v povezavi z 9. in 10. členom ZJN-2, z določitvijo merila (za izbiro ponudbe) "večje število referenc na stalnost na področju čiščenja prostorov vzgojno-izobraževalnih zavodov - 10 točk", pa je v delu merila, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov", kršil četrti odstavek 48. člena ZJN-2, v povezavi z 9. in 10. členom ZJN-2. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi drugega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da je razveljavila naročnikovo razpisno dokumentacijo
âˆ" v delu prvega odstavka razpisnega obrazca 21, ki se (na dveh mestih) glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov",
âˆ" v delu druge alineje prvega odstavka poglavja "10. NAČIN OCENJEVANJA PONUDB" na strani 9, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov",
âˆ" v zadnjem odstavku poglavja "10. NAČIN OCENJEVANJA PONUDB" na strani 9, ki se glasi "vzgojno-izobraževalnih zavodov (zaradi specifičnosti prostorov naročnika, kjer se nahajajo otroci kot izjemno občutljiva in specifična družbena skupina, naročnik ne bo sprejel referenc drugih javnih zavodov, četudi bi šlo za bolnišnice, saj se prostori vrtca zelo razlikujejo od drugih prostorov, ki jih morebiti čisti ponudnik)"
prav tako pa je razveljavila naslednje naročnikove odgovore na vprašanja, (pod številko objave JN9680/2011) objavljene na Portalu javnih naročil:
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 9.9.2011, 15:38", na 3. vprašanje,
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA PONUDNIKOVO VPRAšANJE, Datum objave: 17.9.2011, 13:35",
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:39",
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 13:41",
âˆ" odgovor naročnika, podan pod rubriko "ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 15:17".
Kot del razpisne dokumentacije se namreč štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila (del drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da naročnik (kljub vlagateljevim vprašanjem in prošnji, vsem objavljenim na Portalu javnih naročil) v razpisni dokumentaciji ni določil pogojev iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in "je s tem kršil citirani člen".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 ("osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika") izhaja, da mora naročnik v primerih zakonskih dejanskih stanov, ki so v omenjenem odstavku izrecno navedeni, kandidata ali ponudnika izločiti iz postopka javnega naročanja, če ta omenjeni zakonski dejanski stan izpolnjuje (na primer, če je v stečajnem postopku). Četudi je iz vsake od (štirih) alinej četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 razvidna vsebina pogoja, ki ga mora kandidat ali ponudnik izpolnjevati, pa je iz uvodnega stavka četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 jasno razbrati, da ta določeno ravnanje nalaga naročniku ("Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti"â??), ne pa gospodarskemu subjektu, kandidatu ali ponudniku (na primer: "Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da"â?? - v zvezi s tem primerjati šesti odstavek 44. člena ZJN-2). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je od gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov (načeloma) neupravičeno in nesorazmerno pričakovati, da bodo ravnanje, ki ga ZJN-2 nalaga naročniku, razumeli kot svoje lastno ravnanje v smislu, katera dokazila morajo za to, da ne bodo izločeni iz postopka oddaje javnega naročila, predložiti v svoji ponudbi.

Ob doslej navedenem ne gre prezreti, da iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007; v nadaljnjem besedilu: Uredba o obveznih informacijah v objavah), v 17. točki Priloge 7, poimenovane "INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBJAVAH TER INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBJAVAH O NATEČAJIH", jasno izhaja, da morajo biti v obvestilu o javnem naročilu navedeni tudi pogoji za priznanje sposobnosti v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, ki lahko povzroči njihovo izključitev, pogoji za priznavanje sposobnosti in informacije v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, pa tudi informacije in vse potrebne formalnosti za oceno minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta. Vsebinsko enak zaključek izhaja iz 17. točke Priloge VII A ("INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH") DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004). Navedeno je skladno tudi z načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), postopki naročanja po ZJN-2 pa so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena ZJN-2 tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. Smiselno zelo podoben zaključek gre napraviti tudi ob upoštevanju sodbe Sodišča (Evropske unije), ki je v zadevi številka C-532/06, Emm. G. Lianakis AE, Sima Anonymi Techniki Etaireia Meleton kai Epivlepseon in Nikolaos Vlachopoulos proti Dimos Alexandroupolis in ostalim (točka 40), zapisalo, da morajo naročniki merila in pogoje, ki urejajo vsako javno naročilo, ustrezno objaviti.

Dejstvo, da celotne vsebine določbe četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 ni vnesel v razpisno dokumentacijo, posredno priznava že naročnik sam, saj je na vprašanje, ki se je navezovalo na implementacijo vsebine četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 v razpisno dokumentacijo, na eno od vprašanj ("ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 15:09") odgovoril "v razpisni dokumentaciji vse določbe ZJN-2 morebiti niso izrecno povzete" oziroma "v delu, kjer pa morebiti ne bi bili navedeni vsi pogoji, pa naročnika in ponudnike obvezuje ZJN-2". Res je sicer, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na straneh 4 in 5 določil vsebino, ki ustreza prvi alineji četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, vendar pa
âˆ" v razpisno dokumentacijo ni vnesel vsebine druge alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2,
âˆ" je v razpisno dokumentacijo le delno (pomanjkljivo) vnesel vsebino tretje oziroma četrte alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2.

Stališče, da je od gospodarskih subjektov, kandidatov oziroma potencialnih ponudnikov (načeloma) neupravičeno in nesorazmerno pričakovati, da bodo ravnanje, ki ga ZJN-2 nalaga naročniku, razumeli kot svoje lastno ravnanje v smislu, katere dokumente morajo za to, da ne bodo izločeni iz postopka oddaje javnega naročila, predložiti v svoji ponudbi, v konkretnem primeru še toliko bolj velja, ker
âˆ" je iz objave obvestila o (javnem) naročilu, pod številko objave JN9680/2011 objavljenega na Portalu javnih naročil, razvidno, da je v točki "III.2.1) Osebni status gospodarskih subjektov, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register" zapisano "Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev: Razvidno iz razpisne dokumentacije", v razpisno dokumentacijo pa je naročnik vsebino četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 (kljub vlagateljevim vprašanjem in prošnji, vsem objavljenim na Portalu javnih naročil) vnesel pomanjkljivo,
âˆ" je naročnik v razpisno dokumentacijo v obliki pogoja vnesel vsebino prvega (smiselno pa tudi drugega) odstavka 42. člena ZJN-2, ob tem pa predvidel tudi dokazila, ki jih je (z namenom izkazovanja izpolnjevanja omenjenega pogoja) potrebno predložiti v ponudbi. Ker tudi omenjena prvi in drugi odstavek 42. člena ZJN-2 določeno ravnanje nalagata naročniku ("Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti"â??), ne pa gospodarskemu subjektu, kandidatu ali ponudniku, je še toliko bolj nerazumljivo, da naročnik (kljub vlagateljevim vprašanjem in prošnji, vsem objavljenim na Portalu javnih naročil) v razpisno dokumentacijo (v smislu vsebine pogoja in dokazila, ki ga je potrebno predložiti v ponudbi) določbe četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 ni vnesel jasno in v njeni polni vsebini.

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik v konkretnem primeru in ob upoštevanju izpostavljenih konkretnih okoliščin postopka oddaje zadevnega javnega naročila s tem, ko je v razpisno dokumentacijo le delno (pomanjkljivo) vnesel vsebino četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, v objavi obvestila o (javnem) naročilu, pod številko objave JN9680/2011 objavljenega na Portalu javnih naročil, pa je v točki "III.2.1) Osebni status gospodarskih subjektov, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register" zapisana zgolj napotilna določba "Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev: Razvidno iz razpisne dokumentacije", pri čemer je v razpisni dokumentaciji vsebina četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 vnesena le delno (pomanjkljivo, nejasno), kršil določbo četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, v povezavi z 8. členom ZJN-2, pa tudi določbo 17. točke Priloge 7 Uredbe o obveznih informacijah v objavah.

Navedenega zaključka ne spreminja niti odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil ("ODGOVOR NA VPRAšANJE PONUDNIKA, Datum objave: 17.9.2011, 15:09"), v katerem naročnik ponudnike "poziva, da naj svoji ponudbi predložijo vse izjave, ki jih zahteva ZJN-2 - v kolikor izjave ni med razpisnimi obrazci, pa lahko ponudniki izjavo napišejo sami na ločenem listu in izjavo vložijo v ponudbo". Četrti odstavek 42. člena ZJN-2, kot je bilo to zapisano že doslej, namreč določeno ravnanje nalaga naročniku, ne pa gospodarskemu subjektu, kandidatu ali ponudniku, prav tako pa iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 ne izhajajo "izjave, ki jih zahteva ZJN-2" od gospodarskih subjektov, kandidatov ali ponudnikov. Poleg tega se vsebina nekaterih pogojev, določenih na straneh 4 in 5 razpisne dokumentacije, kot je bilo to zapisano že doslej, delno, a pomanjkljivo, ujema z vsebino četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, delno pa vsebina četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 v razpisno dokumentacijo ni vnesena, kar v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ustvarja še dodatno zmedo. Upoštevaje slednje in upoštevaje dejstvo, da je prav naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, bi bilo v konkretnem primeru neupravičeno zahtevati od gospodarskih subjektov, kandidatov ali ponudnikov, da, "v kolikor izjave ni med razpisnimi obrazci", [â??] "izjavo napišejo sami na ločenem listu in izjavo vložijo v ponudbo".

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu, v katerem vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve (četrtega odstavka) 42. člena ZJN-2, utemeljen. V posledici omenjenega zaključka Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tudi 63.a člen ZJN-2. Obravnava vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve Državne revizijske komisije, na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oziroma na (morebitno) izboljšanje vlagateljevega pravnega položaja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila pripravi ob upoštevanju ZJN-2 in predmetnega sklepa Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku tudi nalaga, da ji mora v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tretji odstavek 70. člena ZPVPJN med drugim določa, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.

V zahtevku za revizijo oziroma v vlogi z dne 06. oktobra 2011 vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo, to je takso v znesku 1.500,00 EUR in materialne stroške 20,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben priznava opredeljeno naveden strošek dolžne plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v znesku 1.500,00 EUR (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), ne priznava pa mu stroškov, navedenih pod postavko "materialni stroški" "20,00 EUR", saj vlagatelj zneska navedenih stroškov po višini ni z ničemer izkazal, višina stroškov pa tudi ni razvidna iz spisovne dokumentacije. Na poštni nalepki kuverte, v kateri je bil na pošto oddan vlagateljev zahtevek za revizijo, je tako ob navedbi datuma in ure oddaje pošiljke na pošto oziroma ob navedbi teže pošiljke navedeno zgolj "Pogodba", smiselno enako pa velja tudi za kuverto, v kateri je bila na pošto oddana vloga z dne 06. oktobra 2011.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na 2/3 (vlagatelj je, upoštevaje tri vsebinsko zaključene skupine navedb v zahtevku za revizijo, v postopku uspel z dvema vsebinsko zaključenima skupinama navedb), povrne 1.000,00 EUR potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku (154. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, s spremembami (v nadaljnjem besedilu: ZPP) - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.000,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v 3. točki izreka odločitve o zahtevku za revizijo odločil, da mu je vlagatelj dolžan v roku osmih dni povrniti stroške predrevizijskega postopka v znesku 1.625,52 EUR. Ker je (končna) odločitev o stroških postopka odvisna od odločitve o zahtevku za revizijo (njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti), o čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku odloča Državna revizijska komisija (30. člen ZPVPJN), ki posledično odloči tudi o stroških postopka, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločitev naročnika o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika (oziroma kot zahtevo naročnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka).

Državna revizijska komisija naročniku (glede dela zahtevka za revizijo, katerega je kot neutemeljenega zavrnila) ne priznava stroškov predrevizijskega postopka, saj ocenjuje, da stroški predrevizijskega postopka, za katere naročnik zahteva povračilo, v konkretnem primeru (upoštevaje del zahtevka za revizijo, katerega je Državna revizijska komisija kot neutemeljenega zavrnila) niso bili potrebni. Naročnik v postopku poleg tega z ničemer ni izkazal, da so bila dela po pogodbi o svetovanju, sklenjeni dne 16. avgusta 2011 (v nadaljnjem besedilu: pogodba o svetovanju), oziroma po "Ponudb[i] za izvedbo javnega razpisa", "Ljubljana, avgust 2011" (v nadaljnjem besedilu: ponudba za izvedbo javnega razpisa), v konkretnem primeru dejansko izvedena. Predložena pogodba o svetovanju oziroma ponudba za izvedbo javnega razpisa sama po sebi izvedbe del ne izkazujeta, pač pa predložena pogodba o svetovanju izkazuje (zgolj) soglasje volj za to, da bodo dela po njej opravljena, ponudba za izvedbo javnega razpisa pa je predlog za sklenitev pogodbe v smislu prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami).

Naročnik je v vlogi z dne 20. oktobra 2011 priglasil tudi stroške revizijskega postopka in sicer "odgovor naročnika" "1.400,00 EUR", "materialni stroški" "20,00 EUR" in "20% DDV". Državna revizijska komisija zahtevo naročnika za povračilo stroškov vloge z dne 20. oktobra 2011 zavrača, saj ocenjuje, da ti stroški niso bili potrebni. Prispevek naročnika, kot izhaja iz vloge z dne 20. oktobra 2011, v konkretnem primeru namreč ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 21. novembra 2011


Predsednica senata
Miriam Ravnikar-šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- VRTEC MIšKOLIN, Ljubljana, Novo Polje, cesta VI/1, 1260 Ljubljana - Polje
- CELOVITE STORITVE, d. o. o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije