018-361/2011 Občina Muta

Številka: 018-361/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik NG BAUER, gradnja cest, d.o.o., Koroška cesta 69/a, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA MUTA, Glavni trg 17, Muta (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 11. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 4. 10. 2011 se ugodi tako, da se razveljavi:

- odločitev naročnika o izločitvi ponudnikov, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o izločitvi ponudnikov" št. 43003-0004/2011-16 z dne 21. 9. 2011;
- postopek s pogajanji po predhodni objavi, ki ga je naročnik začel s sklepom o pričetku postopka št. 43003-0004/2011-23 z dne 21. 9. 2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest", ki je bil razveljavljen v prejšnji točki izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 8. 7. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 11. 7. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN7722/2011, dne 16. 7. 2011 pa še v Uradnem listu Evropske unije, in sicer pod številko objave 2011/S 135-224740. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 24. 8. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Dne 21. 9. 2011 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o izločitvi ponudnikov" (št. 43003-0004/2011-16), iz katerega je razvidno, da je ponudbi dveh ponudnikov, med katerima je tudi vlagateljeva, označil za neprimerni, ponudbi ostalih dveh ponudnikov pa za nesprejemljivi. Hkrati je naročnik navedel, da bo s ponudnikoma, ki sta predložila nesprejemljivi ponudbi, postopek izbire nadaljeval s pogajanji po predhodni objavi. Dne 21. 9. 2011 je naročnik sprejel sklep o začetku postopka s pogajanji po predhodni objavi ter oba ponudnika, katerih ponudbi je označil za nesprejemljivi, povabil na pogajanja.

Zoper obvestilo o izločitvi je vlagatelj z vlogo z dne 4. 10. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ga je naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe z obrazcem eS.BON oz. BON-1/sp za partnerja GM-NG Bernard Bauer, s.p. Iz dokazila izhaja, da je imel partner v zadnjih 6 mesecih neporavnane obveznosti 48 dni, na podlagi česar je bil vlagatelj izločen iz postopka. Vendar pa naročnik tega pogoja v razpisni dokumentaciji ni navedel. Tudi v obvestilu o izločitvi ponudnikov je navedeno, da ponudbi še vedno ne izpolnjujeta pogojev iz razpisne dokumentacije, navaja vlagatelj, in dodaja, da se lahko gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete drugih subjektov. V ta namen je vlagatelj predložil partnersko pogodbo, iz katere izhaja, da oba partnerja odgovarjata solidarno neomejeno. Vlagatelj navaja, da je v obvestilu o izločitvi ponudnikov navedeno, da sta bili dve ponudbi formalno nepopolni, medtem ko iz zapisnika o odpiranju ponudb tega dejstva ni mogoče razbrati. V razpisni dokumentaciji je navedeno, da bodo prijavitelji pred izdajo odločbe o izbiri povabljeni, da se udeležijo ustne obravnave, na kateri bodo seznanjeni s potekom postopka. Naročnik pred izdajo obvestila o izločitvi ni pripravil ustne obravnave in vlagatelja tako ni seznanil s postopkom. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik z izdajo obvestila o izločitvi ponudnikov zaključil odprti postopek ter nadaljeval postopek s pogajanji pred iztekom roka, v katerem so lahko izločeni ponudniki vložili zahtevek za revizijo. S tem je naročnik onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in možnost revizije prijaviteljem, ki so izkazali interes. Vlagatelj meni, da je kljub izločitvi upravičen do prejema končnega sklepa o oddaji javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o izločitvi ponudnikov ter razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in postopka izbire s pogajanji po predhodni objavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 14. 10. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je zaradi neuspešne oddaje javnega naročila po odprtem postopku z odločitvijo o izločitvi ponudnikov ta postopek zaključil in postopek izbire nadaljeval s pogajanji. V zvezi z revizijskimi navedbami o izločitvi vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da je v poglavju 2.21.1 razpisne dokumentacije opredelil osnovne pogoje ter dokazila za njihovo dokazovanje. Z obrazcem OBR-2, ki je del razpisne dokumentacije, vlagatelj izkazuje izpolnjevanje splošnih pogojev pod točkami A1., A2., A3., A4., A5., A11. in A12., poleg teh pa vlagatelj s podpisanim in žigosanim obrazcem potrjuje, da v obdobju šestih mesecev pred dnevom oddaje ponudbe ni imel blokiranega transakcijskega računa. Tako vlagatelj kot njegov partner sta obrazec OBR-2 podpisala in s tem potrdila izpolnjevanje vseh navedenih pogojev. Iz obrazca BON-1/SP z dne 6. 9. 2011 izhaja, da je podjetje vlagateljevega partnerja v zadnjih šestih mesecih imelo neporavnane obveznosti 48 dni, zato njuna ponudba ne izpolnjuje pogoja. Sklicevanje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov je brezpredmetno, navaja naročnik, saj ne gre za kumulativno izpolnjevanje pogojev, temveč za osnovno priznanje ekonomske in finančne sposobnosti vsakega izmed partnerjev. Naročnik še navaja, da je v obvestilu o izločitvi zapisano, da je izpolnjevanje pogojev razvidno iz zapisnika o pregledu prijav. Po mnenju naročnika so brezpredmetne tudi navedbe, ki se nanašajo na zavajanje glede vložitve zahtevka za revizijo, saj je naročnik z obvestilom o izločitvi izločil vse ponudnike in torej ni opravil izbire, pri tem pa je postopek nadaljeval s pogajanji, v katerem vlagatelj ni imel pogojev za sodelovanje.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 10. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi ugotovitve, da naj bi imel njegov partner neporavnane obveznosti, označil za neprimerno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi nima kakšnih drugih pomanjkljivosti) ter iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Izhodišče za določanje ekonomske in finančne sposobnosti predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta od njega zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti:

a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;

b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;

c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

V zvezi s citiranimi določili 44. člena ZJN-2 je treba opozoriti, da zakon predpisuje le možna dokazila za izkazovanje ekonomske in finančne usposobljenosti, medtem ko je naročnik tisti, ki mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti posamezne ekonomsko - finančne zahteve in določiti, katere finančne kazalce bo preverjal ter katere vrednosti in kvalitete morajo dosegati, da ponudnik izkaže svojo ekonomsko - finančno usposobljenost za izvedbo javnega naročila.

Naročnik je splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, določil v točki 2.21.1 razpisne dokumentacije. Pogoji, ki se nanašajo na ekonomsko finančno usposobljenost, so bili določeni v naslednjih točkah:

"A3. Prijavitelj ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

A4. Prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da ni opustil poslovne dejavnosti oziroma ni v katerem koli drugem podobnem položaju ali v drugem podobnem postopku, niti zoper njega noben takšen postopek ni uveden.

A5. Prijavitelj ima poravnane vse davke, prispevke in druge javnopravne dajatve v skladu s predpisi Republike Slovenije oziroma skladno s predpisi države, v kateri ima prijavitelj sedež."

Drugih ekonomsko - finančnih pogojev naročnik v točki 2.21.1 razpisne dokumentacije ni določil. Kot dokazilo za izpolnjevanje zahtev, določenih v citiranih točkah A3., A4. in A5., je naročnik predvidel obrazec OBR-2 "Izjava prijavitelja", v katerem so bili dolžni ponudniki podati lastno izjavo, s katero potrjujejo izpolnjevanje pogojev. V obrazcu OBR-2 je naročnik predvidel podpis izjave, s katero ponudniki (med drugim) potrjujejo, da: "v obdobju šestih mesecev pred dnevom oddaje ponudbe nismo imeli blokiranega transakcijskega računa".

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik iz obrazca BON-1/SP z dne 6. 9. 2011, ki ga je predložil vlagateljev partner GM-NG Bernard Bauer, s.p., ugotovil, da je podjetje v zadnjih šestih mesecih imelo neporavnane obveznosti 48 dni, na podlagi česar je sklepal, da naj vlagatelj ne bi izpolnil zahtevanega pogoja.

V zvezi z zgornjo naročnikovo ugotovitvijo je treba najprej opozoriti, da naročnik v točki 2.21.1 razpisne dokumentacije, kjer so bili našteti splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ni določil zahteve, da ponudnik v obdobju šestih mesecev pred dnevom oddaje ponudbe ni imel blokiranega transakcijskega računa. To zahtevo je naročnik navedel šele v obrazcu OBR-2, ki ga je predvidel kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev, naštetih v točki 2.21.1 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določiti, katere pogoje mora izpolnjevati ponudnik za priznanje usposobljenosti oz. v katerih primerih naročnik ponudniku ne bo priznal usposobljenosti. S tem, ko naročnik v splošnem delu razpisne dokumentacije ni določil zahteve v zvezi z neblokiranim transakcijskim računom, temveč je to zahtevo določil šele v obrazcu OBR-2, je nedvomno povzročil nejasnost v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zato v zahtevku za revizijo utemeljeno navaja, da naročnik v točki 2.21.1 razpisne dokumentacije ni določil pogoja, katerega neizpolnjevanje mu očita oz. zaradi neizpolnjevanja katerega ga je izločil iz postopka. S tem, ko je naročnik zahtevo v zvezi z neblokiranim transakcijskim računom določil šele v obrazcu OBR-2, ki je bil predviden za izpolnjevanje splošnih pogojev, je povzročil nejasnost v razpisni dokumentaciji, nejasna določila pa je v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije treba razlagati v korist ponudnikov.

Poleg tega iz vpogleda v obrazec BON-1/SP z dne 6. 9. 2011, ki ga je predložil vlagateljev partner GM-NG Bernard Bauer, s.p., ni razvidno, da bi imel le-ta v obdobju šestih mesecev pred dnevom oddaje ponudbe blokiran transakcijski račun. V obrazcu je namreč v poglavju D "Finančna disciplina" navedeno:

"Samostojni podjetnik na dan pred sestavitvijo obrazca NI IMEL neporavnanih obveznosti (dospelih in/ali nedospelih).

V zadnjih 6 mesecih je samostojni podjetnik imel (dospele in/ali nedospele) neporavnane obveznosti 48 dni."

Iz navedenega besedila ni razvidno, da bi imel vlagateljev partner v obdobju šestih mesecev pred dnevom oddaje ponudbe blokiran transakcijski račun, pač pa le, da je imel v zadnjih šestih mesecih pred sestavo obrazca neporavnane obveznosti 48 dni, pri čemer so očitno zajete tako dospele kot tudi nedospele obveznosti. Dejstvo, da je imel vlagateljev partner določeno število dni neporavnane obveznosti, ne pomeni, da je prišlo do blokade računa, saj do tega pride praviloma šele na podlagi izvršilnega postopka, o obstoju katerega pa iz obrazca BON-1/SP z dne 6. 9. 2011 ni mogoče sklepati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage niti v razpisni dokumentaciji niti v obrazcu BON-1/SP z dne 6. 9. 2011, ko je ugotovil, da vlagatelj oz. njegov partner ne izpolnjuje zahteve v zvezi z blokado transakcijskega računa. Posledično naročnik tudi ni imel podlage v ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, zaradi česar je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o izločitvi ponudnikov z dne 21. 9. 2011.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi opozarja, da je naročnik nadaljeval z oddajo predmetnega naročila tako, da je še pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo začel postopek s pogajanji po predhodni objavi.

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, je razvidno, da je naročnik obvestilo o izločitvi ponudnikov sprejel dne 21. 9. 2011 ter ga dne 23. 9. 2011 vročil vlagatelju. Hkrati je naročnik istega dne, ko je izdal obvestilo o izločitvi ponudnikov, torej 21. 9. 2011, izdal sklep o pričetku postopka s pogajanji po predhodni objavi ter ponudnika, katerih ponudbi je označil za nesprejemljivi, povabil na pogajanja.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN določa, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da naročnik po prejetem zahtevku za revizijo ne sme skleniti pogodbe niti ne sme začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, dokler traja predrevizijski oz. revizijski postopek. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo začne nov postopek oddaje naročila za isti predmet, in sicer v naslednjih, taksativno naštetih primerih:

- Če zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, pod pogojem, da se naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja in so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javno naročanje (1. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN). Gre za izjemo, ki je določena že v 5. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, v skladu s katero lahko naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju. Pogoja za izvedbo tega postopka sta dva: 1) vrednost naročila ne sme presegati evropskih vrednostnih pragov in 2) naročnik mora pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
- Če zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, pod pogojem, da Državna revizijska komisija izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN (2. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN).
- Če se zahtevek za revizijo vloži v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (3. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN).
- Če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi naročnikovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

Ker v predmetnem postopku oddaje javnega naročila noben izmed naštetih pogojev ni izpolnjen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel pravne podlage, ko je začel postopek s pogajanji po predhodni objavi, še preden se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija tudi v tem delu ugodila zahtevku za revizijo in v celoti razveljavila postopek s pogajanji po predhodni objavi, saj je vlagatelju le na ta način mogoče zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Postopek s pogajanji po predhodni objavi je mogoče izvesti le takrat, kadar obstajajo pogoji, določeni v ZJN-2, med drugim takrat, kadar naročnik v odprtem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe (1. točka prvega odstavka 28. člena ZJN-2). Dejstvo, ali je naročnik prejete ponudbe utemeljeno označil za pravilne oz. sprejemljive, pa mora biti ugotovljeno pravnomočno, kar pomeni, da mora bodisi poteči rok za vložitev zahtevka za revizijo bodisi se mora postopek pravnega varstva pravnomočno zaključiti. V predmetnem odprtem postopku oddaje javnega naročila odločitev naročnika o izločitvi vseh ponudb ni postala pravnomočna in je bila na podlagi vloženega zahtevka za revizijo razveljavljena, zato niso (bili) izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2. Razveljavitev odločitve o izločitvi ponudnikov zato nujno pomeni tudi razveljavitev postopka s pogajanji po predhodni objavi.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju odprtega postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva obrazložitev Državne revizijske komisije, da naročnik za ugotovitev, da vlagatelj ne izpolnjuje zahteve v zvezi z blokado transakcijskega računa, ni imel podlage niti v razpisni dokumentaciji niti v obrazcu BON-1/SP. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da bo lahko morebiten nov postopek s pogajanji začel šele v primeru, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZJN-2 in ZPVPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest", ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške plačane takse ter vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika do dneva plačila. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo, iz katerega je razvidno, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso v višini 1.500,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačano takso. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.500,00 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 11. 2011

predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- OBČINA MUTA, Glavni trg 17, 2366 Muta
- NG BAUER, gradnja cest, d.o.o., Koroška cesta 69/a, 2360 Radlje ob Dravi
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana