018-326/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Številka: 018-326/2011-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava čistil, čistilnega pribora in potrošnega materiala za potrebe Uprave Republike Slovenija za izvrševanje kazenskih sankcij", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba SIJ d.o.o., Krumperška 11, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 9.11.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 25.8.2011 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-25/2011/51, z dne 10.8.2011.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 6.389,95 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, z dne 27.9.2011, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.4.2011 izdal Sklep o začetku postopka "Dobava čistil, čistilnega pribora in potrošnega materialal za potrebe Uprave Republike Slovenija za izvrševanje kazenskih sankcij". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 10.5.2011 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4736/2011, s popravki pod objavami št. JN6357/2011 z dne: 10.6.2011. Naročnik naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 10.8.2011 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 430-25/2011/49, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika družbo INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 25.8.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem
ugovarja naročnikovi odločitvi in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustrezne Izjave in pooblastila za kazensko evidenco, saj je predložena izjava opremljena le z žigom in podpisom pooblaščene osebe izbranega ponudnika, s čimer pa izbrani ponudnik ne pooblašča naročnika za vpogled v kazensko evidenco zakonitega zastopnika, kakor je bilo to zahtevano. Nadalje izbrani ponudnik ni predložil ustreznega vzorca bančne garancije, kot je zahteval naročnik. Izbrani ponudnik je predložil vzorec bančne garancije, ki ga je namesto banke podpisal in žigosal sam. Izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah prav tako ni v celoti izpolnil vzorca pogodbe, kot je to zahteval naročnik, in sicer; 33. stran ni parafirana s strani ponudnika, v 3. členu izbrani ponudnik ni navedel zahtevanih podatkov iz ponudbenega predračuna, v 6. alineji 8. člena ni naveden znesek 10% pogodbenih vrednosti, 35. stran ni parafirana, na 36. strani je vzorec pogodbe brez številke ponudbe ponudnika in ni napisan datum vzorca pogodbe. Prav tako izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah ponuja neustrezne produkte. Tako je izbrani ponudnik pod zaporedno št. 9 in 10 ponudil antibakterijsko milo, ki ne opravlja dezinfekcije. Pod zaporedno št. 17 je izbrani ponudnik ponudil razkužilno sredstvo za roke in kožo Dezikim DERM, ki je pakirano v embalaži 250 ml, s čimer izbrani ponudnik ni sledil naročnikovim zahtevam po pakiranju v embalaži 350 ml. Pod zaporedno št. 70 je izbrani ponudnik ponudil mehčalec perila v embalaži 4,20 litra, medtem ko je bilo zahtevano pakiranje v 5 litrski embalaži. Pod zaporedno št. 71 je izbrani ponudnik ponudil sol za odstranjevanje madežev s perila v embalaži 9 kg, medtem ko je naročnik zahteval embalažo 5 kg. Pod zaporedno št. 184 in 186 je izbrani ponudnik ponudil sredstvo Kobald AB Kimi, ki ima antibakterijski učinek in ne opravlja razkuževanja, kot je to zahteval naročnik v opisu. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik neustrezno navedel proizvajalce ponujanega blaga. Izbrani ponudnik je navedel podjetja Laborplast d.o.o., Trgos d.o.o., AS Impex d.o.o., Mercator d.d. in Europapa d.o.o., ki so na trgu prisotna kot trgovske hiše in niso proizvajalci proizvodov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbi. Poleg tega izbrani ponudnik ni predložil vsega zahtevanega gradiva. Pod zaporedno št. 4, 5, 10, 17, 18, 21, 22, 24, 182 in 183 po vlagateljevih navedbah izbrani ponudnik ni predložil potrdil o vpisu v register biocidnih proizvodov, pod zaporedno št. 68, 69 in 125 ni priložil navodil in varnostnih listin, pod zaporedno št. 123 in 124 pa navodil. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da naročnik ni ravnal skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika kljub opisanim pomanjkljivostim štel za popolno. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 21.9.2011 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da izjava izbranega ponudnika (priloga 6/a) vsebuje tudi prilogo (to je list 2), na kateri so navedeni vsi zakoniti zastopniki ponudnika in njihovi podpisi, zahtevana izjava, na koncu pa še podpis zakonitega zastopnika ter žig, s čimer je bila v celoti izpolnjena naročnikova zahteva. Glede vlagateljevih ugovorov o predložitvi bančne garancije naročnik pojasnjuje, da na 11. in 12. strani razpisne dokumentacije v poglavju Finančna zavarovanja, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopku oddaje javnega naročila navedeno, da se veljavna bančna garancija predloži po podpisu pogodbe, ter da je to obveznost izbranega ponudnika. Glede pomanjkljivosti v vzorcu pogodbe naročnik ocenjuje, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kajti iz izpolnitve prve strani in zadnje strani vzorca pogodbe ter podpisa ter žigosanja zadnje strani vzorca pogodbe logično izhaja, da se je ponudnik seznanil in strinjal z vsebino vzorca pogodbe. V nadaljevanju naročnik prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovim zahtevam in da je za določene pozicije ponudil napačne proizvode. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik pod zaporedno št. 9 ponudil antibakterijsko milo neparfumirano, proizvajalca Kimi, katerega je naročnik preveril tudi v registru biocidnih proizvodov in se v registru nahaja pod zaporedno št. 1404. Med biocidne proizvode sodijo dezinfekcijska sredstva, iz registra pa izhaja, da je aktivna snov omenjenega proizvoda triklosan, ki se uporablja za uničevanje in zatiranje rasti škodljivih mikroorganizmov, kar dokazuje, da ima dezinfekcijski učinek. Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod zaporedno št. 10 ponudil antibakterijsko milo Tork, pri čemer vlagatelj napačno zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu predložil tehniški list za antibakterijsko milo Irbis. Naročnik pri tem navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da se k artiklom v ponudbi predloži tehnični ali varnostni list, zato so vsi tehnični in varnostni listi po naročnikovem stališču neobvezna priloga ponudnika. Pod zaporedno št. 17 je izbrani ponudnik ponudil artikel pod komercialnim nazivom Dezikimi Derm proizvajalca Kimi d.o.o. v pakiranju 350 ml. Naročnik navaja, da iz predložene dokumentacije proizvajalca Kimi d.o.o. z dne 8.6.2011 jasno izhaja, da bo dobavil artikel v 350 ml embalaži, čeprav v predloženem dokumentu, ki je dostopen vsem internetnim uporabnikom navedeno drugačno pakiranje, slednje po naročnikovem prepričanju še ne pomeni, da tovrstno pakiranje ni možno. Naročnikovi odločitvi pa pritrjuje tudi izjava proizvajalca Kimi d.o.o. z dne 2.9.2011, ki za predmetno javno naročilo izjavlja, da bo proizvajal izdelke v embalaži, kot jo zahteva naročnik. Glede vlagateljevih očitkov pod zaporedno št. 70 naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik ponudil artikel pod komercialnim nazivom mehčalec za perilo proizvajalca TKI v petlitrski embalaži, medtem ko vlagatelj z ničemer ne dokazuje, da proizvod naj ne bi bil ponujen v zahtevani embalaži. Enako naročnik navaja za ponujen artikel pod zaporedno št. 71, in sicer da je izbrani ponudnik ponudil artikel v 5 kg embalaži proizvajalca Kimi d.o.o. navedeno izkazuje tudi izjava poizvajalca Kimi d.o.o. z dne 2.9.2011, v kateri navaja, da je izdelek Fleckensalz pod omenjeno zaporedno št. za predmetno javno naročilo ponujen v 5 kg pakiranju. Naročnik navaja, da je v navodilih ponudnikom za izpolnjevanje predračuna med drugim navedneo, da ponudnik v stolpcu obstoječo ponujeno enoto pakiranja, kolikor zahtevana na trgu ne obstaja, navede v stolpcu komercialni naziv in proizvajalec, kar je ponudnik tudi storil. Naročnik prav tako zavrača vlagateljev očitke glede ponujenega artikla pod zaporedno št. 184, in sicer kobolt AB proizvajalca Kimi d.o.o. omenjeni artikel je po naročnikovih zatrjevanjih registriran kot biocidni proizvod in kot tak opravlja funkcijo dezinfekcije. Naročnik prav tako kot nedokazano ocenjuje revizijsko trditev glede neustrezne navedbe proizvajalca. Poleg tega naročnik pojasnjuje, da je že s samo navedbo komercialnega naziva lahko preveril ustreznost ponujenih artiklov in da pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi ne določa obveznosti označitve proizvajalca na proizvodu. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da zastavljeno ponudnikovo vprašanje na Portalu javnih naročil z dne 2.6.2011 vsebuje napačno interpretacijo Uredbe ES št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 o detergentih, saj nikjer ne določa obveznosti predložitve navodil za pripravo in uporabo varnostnega lista ali potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov. Ponudnik že pred zastavljenim vprašanjem napačno interpretira omenjeno Uredbo. Naročnik v svojem odgovoru ne pritrjuje interpretaciji le te, temveč ponudniku zgolj pritrjuje, da mora slediti zahtevam iz razpisne dokumentacije, kar pomeni, da je ponudbi potrebno predložiti vse zahtevane izjave in podatke, ki se nahajajo pod 18. točko razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27.9.2011 pri Državni revizijski komisiji podal pritožbo zoper naročnikovo odločitev in odločitev o stroških predrevizijskega postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.9.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27.9.2011, skladno s 1. odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je dne 17.10.2011 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika in sprejetju odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-25/2011/51, z dne 10.8.2011, v vso predloženo ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, v odgovor Urada RS za kemikalije na poizvedbo Državne revizijske komisije, z dne 09.11.2011. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom 3. odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (1. odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega (19. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna. V ta namen je Državna revizijska komisija najprej presojala vlagateljeve trditve, da so listine izbranega ponudnika nepravilne in nepopolne. Vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik predložil nepopolno Izjavo in pooblastilo za kazensko evidenco (Priloga št. 6/a) in nepopolno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (Priloga št. 12/b). Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik na podlagi 8. alineje 18. točke razpisne dokumentacije, po kateri so morali ponudnik v svoji ponudbi predložiti podpisano, žigosano izjavo ponudnika za pridobitev podatkov iz kazenske evidence (Priloga št. 6/a), predložil zahtevani obrazec, na katerem je zapisano priloga. K obrazcu je namreč priložena priloga izbranega ponudnika z nazivom Izjava in pooblastilo, iz katere so razvidni vsi zahtevani elementi. V prilogi so navedeni vsi zakoniti zastopniki izbranega ponudnika, kakor tudi njihovi podpisi, z njo pa izbrani ponudnik pooblašča naročnika, da lahko pridobi podatke iz kazenske evidence, s čimer izbrani ponudnik izpolnjuje vse naročnikove zahteve.

Enako Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede predloženega Vzorca bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (obrazec št. 12/b). Naročnik je na str. 11 razpisne dokumentacije glede bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti določil, da mora izbrani ponudnik po podpisu pogodbe priložiti veljavno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. "Bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo izbrani ponudnik predložil naročniku najkasneje v roku 10 (desetih) dni od sklenitve pogodbe (Priloga št. 12/b). Pogodba je veljavna le ob pogoju, da izbrani ponudnik pravočasno priloži finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Bančno garancijo je dolžan predložiti le izbrani ponudnik, in sicer v višini 10% pogodbene vrednosti [â??]".Državna revizijska komisija se v obravnavanem primeru zato z vlagateljem ne more strinjati, da je predloženi vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti izbranega ponudnika neustrezen, ker ni potrjen in izpolnjen s strani banke, saj to v razpisni dokumentaciji niti ni bilo zahtevano. Naročnik je zgolj določil, da bo moral izbrani ponudnik veljavno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predložiti šele po podpisu pogodbe, kar pomeni, da bo moral izbrani ponudnik ustrezno bančno garancijo, potrjeno in izdano s strani banke, predložiti šele ob sklenitvi pogodbe. Pri tem pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik predložitev izjave, izdane s strani banke, s katero se ta zavezuje, da bo izdala bančno garancijo v primeru sklenitve pogodbe, v razpisni dokumentaciji ni zahteval, zaradi česar je ni mogoče zahtevati niti od izbranega ponudnika, kakor to zatrjuje vlagatelj. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zato tudi presodila, da so vlagateljeve trditve o neustreznem vzorcu bančne garancije neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve trditve, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil vzorca pogodbe. Iz 32. strani razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki vzorec pogodbe izpolniti, parafirati vsako stran posebej in podpisati, s čimer so potrdili, da se strinjajo z vzorcem pogodbe. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da vzorec pogodbe ni ustrezno izpolnjen (v 3. členu ni zapisana vrednost blaga, v 8. členu ni navedena končna vrednost bančne garancije ter na 36. strani ponudbene dokumentacije ni navedena številke ponudbe), pri čemer je mogoče manjkajoče podatke iz pogodbene dokumentacije razbrati, toda vzorec pogodbe tudi ni ustrezno parafiran, kakor je to v razpisni dokumentaciji zahtevano. Naročnik je namreč na 32. strani razpisne dokumentacije izrecno določil, da mora ponudnik vzorec pogodbe izpolniti, parafirati vsako stran posebej in podpisati, s čimer potrjuje, da se strinja z vzorcem pogodbe, medtem ko je v obravnavanem primeru izbrani ponudnik vzorec pogodbe zgolj podpisal, ni pa ga tudi parafiral. Toda samo iz tega razloga ponudba izbranega ponudnika po oceni Državne revizijske komisije še ni nepopolna, naročnik bi moral glede na dejstvo, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega vzorca pogodbe, upoštevati 17. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Pri čemer je ravnanje s formalno nepopolno ponudbo določeno v 1. odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Podrobneje je formalna nepopolnost obrazložena še v 2. odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. V obravnavanem primeru so po oceni Državne revizijske komisije ugotovljene pomanjkljivosti takšne narave, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila. Prav tako ne predstavljajo tistega dela ponudbe, ki bi se vezal na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma ne tisti element ponudbe, ki bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na predložitev vzorca pogodbe, glede na izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije, sicer res pomanjkljiva, toda naročnik bo moral na podlagi 1. odstavka 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozvati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe.

V nadaljevanju je med strankama tudi sporno dejstvo, ali predloženi produkti izbranega ponudnika izpolnjujejo naročnikove tehnične zahteve. Tako je naročnik pod zaporedno št. 9 tabele Ponudbenega predračuna postavil zahtevo po predložitvi tekočega mila z dezinfekcijskim učinkom, pod zaporedno št. 184 razkužilo za inox površine, pod zaporedno št. 186 pa sredstvo za čiščenje z razkužilom. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je pod zaporedno št. 9 ponudil antibakterijsko milo proizvajalca Kimi d.o.o., pod zaporednima št. 184 in 186 Ponudbenega predračuna pa artikel Kobald AB proizvajalca Kimi d.o.o. Pri čemer pa vlagatelj za vse predložne artikle zatrjuje, da so neustrezni, ker ne opravljajo dezinfekcije, čemur pa Državna revizijska komisija ni sledila. Naročnik je, po oceni Državne revizijske komisije, v obravnavanem primeru prepričljivo pojasnil, da je ponujeno blago izbranega ponudnika ustrezno, kar je dokazoval predvsem z dejstvom, da se oba ponujena artikla (antibakterijsko milo proizvajalca Kimi d.o.o. pod zaporedno št. 1404 in artikel Kobald AB proizvajalca Kimi d.o.o. pod zaporedno št. 786) nahajata v registru biocidnih proizvodov. Državna revizijska komisija je zato v dokazane namene navedeno dejstvo pri Uradu Republike Slovenije za kemikalije tudi preverila in nanj na podlagi 2. odstavka 33. člena ZPVPJN naslovila vprašanje, ali sta omenjena proizvoda registrirana kot proizvoda z dezinfekcijskim učinkom oz. dezinfekcijska sredstva. Ta je pojasnil, da na podlagi posredovane dokumentacije in skladno s prilogo V Direktive 98/8/EC omenjena biocidna proizvoda sodita v 1. glavno skupino biocidnih proizvodov, tj. dezinfekcijska sredstva. Na podlagi česar je Državna revizijska komisija zaključila, da so v obravnavanem primeru vlagateljeva zatrjevanja neutemeljena, saj ponujena proizvoda izpolnjujeta naročnikove zahteve. Če pa vlagatelj meni, da je napačno, da sta omenjena proizvoda sploh uvrščena v register biocidnih proizvodov, lahko pri pristojnem organu sproži ustrezne postopke, da se odpravijo domnevne nepravilnosti.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod zaporedno št. 10 Ponudbenega predračuna, kjer je naročnik postavil zahtevo po predložitvi tekočega dezinfekcijskega mila za sistem Tork, ponudil antibakterijsko milo Tork, glede katerega vlagatelj zatrjuje, da ne opravlja dezinfekcije, kar dokazuje s sklicevanjem na tehnični list za antibakterijsko milo proizvajalca Irbis. Na drugi strani pa naročnik v svoji odločitvi izpostavlja, da ponujeni artikel ni proizvod proizvajalca Irbis in priznava, da izbrani ponudnik za ponujeni artikel ni predložil ustreznega tehničnega in varnostnega lista. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo glede ponujanega artikla ugotavlja, da ni predložena ustrezna dokumentacija, na podlagi katere bi bilo mogoče preveriti izpolnjevanje tehničnih zahtev. Pri tem se Državna revizijska komisija ne more strinjati z naročnikom, da ponudniki takšne dokumentacije v obravnavanem primeru niso bili zavezani predložiti. Naročnik je na vprašanje enega izmed ponudnikov: "II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, Točka 3 Opis predmeta in naročnikove zahteve: -Čistila marajo ustrezati pogojem Uredbe (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o detergentih. To pomeni, da morajo ponudniki priložiti v ponudbeno gradivo vse dokumente za čistilna sredstva:
- navodila za pripravo in uporabo
- varnostni listi za čistila, ki spadajo v razred nevarnih snovi
- potrdilo o vpisu v register biocidnih proizvodov za sredstva, ki ta vpis potrebujejo.
Vprašanje:
Ali je potrebno, da ponudnik predloži v razpisno dokumentacijo omenjeno gradivo pod točko 18. Zahtevane izjave in podatki"" odgovoril: " Tako je, ponudnik mora predložiti vse zahtevano po razpisni dokumentaciji.", s čimer je naročnikov odgovor na podlagi 2. odstavka 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije. Tudi po prepričanju Državne revizijske komisije je naročnik v obravnavanem primeru v svojem odgovoru pritrdil ponudnikovi trditvi, katera gradiva so ponudniki zavezani predložiti za ponujana čistilna sredstva, zato ni mogoče sprejeti naročnikove argumentacije, da je s svojim odgovorom mislil na nekaj popolno drugega. Upoštevaje dejstvo, da izbrani ponudnik v obravnavanem primeru glede ponujenega blaga ni predložil vse zahtevane dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče nesporno ugotoviti izpolnjevanje tehničnih zahtev, kar nenazadnje v svoji odločitvi priznava tudi naročnik sam, je Državna revizijska komisija ocenila, da je navedena pomanjkljivost takšne narave, da jo naročnik lahko odpravi. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb izbranega ponudnika na podlagi 1. odstavka 78. člena ZJN-2 pozvati na predložitev manjkajočih dokumentov in na podlagi le-teh preveriti izpolnjevanje v razpisni dokumentaciji določenih zahtev. Enako bo moral naročnik postopati glede artiklov št. 4, 5, 10, 17, 18, 21, 22, 24, 182 in 183, glede katerih je med strankama nesporno, da izbrani ponudnik ni predložil potrdil o vpisu v register biocidnih proizvodov, glede artiklov pod zaporedno št. 68, 69 in 125 izbrani ponudnik ni predložil navodil in varnostnih listin, ter glede artiklov pod zaporedno št. 123 in 124 ni predloženih v razpisni dokumentaciji zahtevanih navodil. Državna revizijska komisija je do takšnega zaključka prišla na podlagi dejstva, da naročnik vlagateljevih zatrjevanj o pomanjkljivi predloženi dokumentaciji ni zanikal, na podlagi 2. odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZPP) upoštevaje določbo 1. odstavka 13. člena ZPVPJN pa se dejstva, ki jih stranka ne zanika, štejejo za priznana.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v kolono navajal komercialne nazive in imena trgovcev blaga, ne pa proizvajalcev. Državna revizijska komisija vlagateljevim revizijskim navedbam ni sledila, vlagatelj v revizijskem zahtevku namreč ni specificiral pod natančno katero zaporedno številko ponudbena predračuna izbrani ponudnik ni navedel ustreznega proizvajalca blaga, pri čemer je na podlagi 5. in 6. točke 1. odstavka 15. člena ZPVPJN ravno vlagatelj tisti, ki je zavezan v revizijskem zahtevku navesti vse očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja. Je pa Državna revizijska komisija obravnavala primer, ki ga v revizijskem zahtevku izpostavlja vlagatelj, in sicer primer artikla, ponujenega pod zaporedno št. 158 Ponudbenega predračuna, kjer je naročnik zahteval peno za britje, izbrani ponudnik pa je ponudil peno za britje in pri tem navedel proizvajalca Mercator. Pri tem Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da dokaza, ki ga je predložil v pritožbi, s katerim vlagatelj skuša dokazati, da brivske pene znamke Mercator ni v prodaji, pri presoji predmetnega spora ni mogla upoštevati, kajti vlagatelj mora, upoštevaje določbo 1. odstavka 286. člena ZPP, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. V postopku predmetnega pravnega varstva je ta trenutek ob vložitvi revizijskega zahtevka. Poznejši dokazi bi se upoštevali le ob predpostavki, če jih vlagatelj brez svoje krivde ni mogel navesti že ob vložitvi revizijskega zahtevka, kar pa vlagatelj v obravnavanem ni ne utemeljil ne dokazal, da omenjenega dokaza ni mogel predložiti že ob vložitvi revizijskega zahtevka in s tem naročniku omogočil, da bi se do njega lahko opredelil. Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljevih očitkov vpogledala v razpisno dokumentacijo in Ponudbeni predračun, ter ugotovila, da so morali ponudniki izpolniti tudi rubriko komercialni naziv in proizvajalec. Pri tem je med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji navedel le komercialni naziv, ne pa tudi proizvajalca. Na podlagi omenjenih razpisnih zahtev se v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija z vlagateljem strinja, da bi moral izbrani ponudnik pri navedbi komercialnega naziva navesti tudi ime proizvajalca. Ker pa je v konkretnem primeru artikel pod komercialnim nazivom mogoče indentificirati oz. določiti, se po presoji Državne revizijske komisije z naknadno navedbo imena proizvajalca v tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ne posega, zaradi česar tudi ponudbe izbranega ponudnika zgolj iz tega razloga še ni mogoče oceniti za nepopolne. Naročnik bo tako moral v ponovljenem postopku javnega naročanja na podlagi 1. odstavka 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozvati na navedbo imena proizvajalca ponujanega artikla, naročnik pa bo moral pri tem preveriti dejstvo, ali omenjeni artikel obstaja in ali navedeni proizvajalce navedeni artikel proizvaja.

Prav tako je v obravnavanem primeru med strankama sporno, ali ponujeni artikli pod zaporedno številko 17, 70 in 71 Ponudbenega predračuna izpolnjujejo naročnikove tehnične zahteve glede embalaže. Glede artikla pod zaporedno št. 70 Ponudbenega predračuna Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval mehčalec za perilo v 5 litrskem pakiranju, izbrani ponudnik pa je ponudil mehčalec za perilo TKI, za katerega vlagatelj zatrjuje, da je možno pakiranje le v 4,2 litrski embalaži. Državna revizijska komisija takšnim vlagateljevim očitkom ni sledila, kajti iz predložene izjave proizvajalca TKI HRASTNIK d.d. z dne 23.5.2011 izhaja, da se slednji zavezuje, da bo za vse artikle, med drugim tudi za mehčalec, zagotovil pakiranje, kot ga v razpisni dokumentaciji zahteva naročnik. Po mnenju Državne revizijske komisije, na podlagi s strani proizvajalca podane izjave izbranemu ponudniku izhaja, da bo za ponujeni artikel zagotovljeno zahtevano pakiranje. V nadaljevanju pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod zaporedno št. 17 tabele Ponudbenega predračuna postavil zahtevo po dobavi razkužila za roke in kožo v 350 ml embalaži, pod zaporedno št. 71 Ponudbenega predračuna pa sol za odstranjevanje madežev s perila v 5 kg embalaži. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je pod zaporedno št. 17 ponudil proizvod Dezikim Derm proizvajalca Kimi d.o.o., pod zaporedno št. 71 pa Flackensalz 9 kg prav tako proizvajalca Kimi d.o.o. Pri tem vlagatelj v revizijskem zahtevku izpodbija, da je pod zaporedno št. 17 ponujeni artikel pakiran zgolj v embalaži 250 ml, sol za odstranjevanje madežev s perila pa v 9 kg embalaži. Vendar pa Državna revizijska komisija vlagateljevim zatrjevanjem glede neustreznega pakiranja proizvoda DEZIKIM DERM v 350 ml embalaži ni sledila, kajti iz Navodil za uporabo in pripravo omenjenega proizvoda izhaja, da je možno pakiranje tudi v 350 ml embalaži. Se pa Državna revizijska komisija glede naročnikovega sklicevanja na izjavo proizvajalca Kimi d.o.o. z dne 2.9.2011 (s katero se proizvajalec zavezuje, da bo embalažo artiklov pod zaporedno št. 17 in 71 Ponudbenega predračuna prilagodil naročnikovim zahtevam) z vlagateljem strinja, da takšne izjave v predmetnem revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Iz izjave sicer izhaja, da se proizvajalec za predmetno javno naročilo zavezuje, da bo ponujeni DEZIKIM DERM polnjen v 350 ml embalaži, izdelek Fleckensalz pod zaporedno št. 71 pa v 5 kg pakiranju, toda izjava je bila naročniku posredovana 2.9.2011, po trenutku sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (to je po 10.8.2011) oz. šele v predrevizijskem postopku. Državna revizijska ugotavlja, da se v spisovni dokumentaciji glede ponujanega artikla Fleckensalz nahaja le varnostni list, ne pa tudi navodila, iz katerih bi bilo razvidno pakiranje. Zato bi moral naročnik, če je v obravnavanem primeru ocenil, da glede pakiranja potrebuje dodatna pojasnila, že v postopku javnega naročanja na podlagi 1. odstavka 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozvati na ustrezno dopolnitev z namenom, da preveri dejstvo, ali ponujeni artikel izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določene zahteve. Določba v 78. člena (Dopustne dopolnitve ponudbe) ZJN-2 določa, da mora naročnik v primerih, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Skladno s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2 bi bilo torej tako ponudbo dopustno dopolniti in omogočiti izbranemu ponudniku predložitev manjkajočega navodila in izjave proizvajalce. Vendar pa je treba na podlagi 78. člena ZJN-2 ter ob upoštevanju 1. odstavka 79. člena in 1. odstavka 80. člena ZJN-2 ugotoviti, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je namreč že večkrat zapisala (prim npr. zadeve št. 018-100/2008, št. 018-001/2009, št 018-213/2009, št. 018-85/2010), da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN-2, stvar postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka ter da je to možnost skladno z 80. členom ZJN-2 dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, med predrevizijskim in revizijskim postopkom pa bi ga zaradi naknadno izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti v revizijskem zahtevku naročnik zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Upoštevaje dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna, naročnik po presoji Državne revizijske komisije ni imel pravne podlage, ko je ugotovljene in nesporne pomanjkljivosti odpravil šele v predrevizijskem postopku. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu po razveljavitvi naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v celoti sledila. V ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb bo moral naročnik izbranega ponudnika na podlagi določbe 1. odstavka 78. člena ZJN-2 pozvati na dopolnitev manjkajoče dokumentacije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za plačilo takse 6.389,95. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 6.389,95 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 6.389,95 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo vlogo z dne 27.9.2011, s katero je vlagatelj vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s 1. odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s 1. odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 9.11.2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana,
- družba SIJ d.o.o., Krumperška 11, Domžale,
- INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.