018-350/2011 Občina Vipava

Številka: 018-350/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ponudnika v skupni ponudbi Stavbenik, d.o.o., Ankaranska cesta 7b, Koper in Givo, d.o.o., Zaloška cesta 69, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Vipava, Glavni trg 15, Vipava (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.11.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 16.9.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-38 z dne 6.9.2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopka oddaje javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", ki je bil razveljavljen s prejšnjo točko izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.3.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN2760/2011 z dne 22.3.2011.

Dne 18.5.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-10.
Državna revizijska komisija je dne 21.7.2011 izdala Sklep št. 018-198/2011-5, s katerim je (med drugim) razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je izhajala iz poprej omenjenega sklepa.

Naročnik je dne 6.9.2011 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-38, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz navedenega dokumenta s tem v zvezi izhaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od vlagateljeve ponudbe, ki je naročnik sicer ni preverjal.

Vlagatelj je dne 8.9.2011 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo o postopku javnega naročanja. Naročnik je vlagatelju vpogled v dokumentacijo omogočil dne 13.9.2011.

Z vlogo z dne 16.9.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej opisuje dosedanji potek postopka oddaje javnega naročila in vsebino odločitve Državne revizijske komisije v Sklepu št. 018-198/2011-5 z dne 21.7.2011. Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo, s čemer je kršil tudi njegovo pravico do poštenega "sojenja" in pravične presoje. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da naj bi izbrani ponudnik tekom postopka oddaje javnega naročila nedopustno dopolnjeval svojo ponudbo. Vlagatelj dalje izpostavlja, da ni imel možnosti preveriti, ali je izbrani ponudnik oddal samostojno ponudbo, ali pa je to oddal s soponudnikom STRABAG AG, Avstrija, oziroma kakšno vlogo je imela v ponudbi omenjenega ponudnika navedena družba. Vlagatelj domneva tudi, da se del referenc v ponudbi izbranega ponudnika nanaša na STRABAG AG, Avstrija, česar pa naročnik ne bi smel šteti za ustrezno, razen če navedeni subjekt nastopa kot soponudnik v skupni ponudbi ali kot podizvajalec, kar pa očitno ni. Vlagatelj izpostavlja, da se ponudnik v svoji ponudbi ne more sklicevati na reference drugih gospodarskih subjektov, saj so reference vezane izključno na ponudnika (ali soponudnika oz. podizvajalca), ne pa na katerikoli gospodarski subjekt. Sklicevanje na 45. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) se v zvezi z referencami ne more šteti kot ustrezno in pravilno. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje nepopolnost izbrane ponudbe. S tem v zvezi navaja, da utemeljeno dvomi v popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ter upravičeno domneva, da je naročnik dopustil dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika v neskladju z določili 78. člena ZJN-2. Vlagatelj v nadaljevanju navaja več domnevnih pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj tako zatrjuje, da ponudbi omenjenega ponudnika ni bil priložen Obrazec št. 12, kot problematičen izpostavlja popravek datuma veljavnosti ponudbe na Obrazcu št. 2, izpostavlja pa tudi, da izbrani ponudnik v Obrazec Ponudbenega predračuna na nekaterih mestih ni vpisal "vrednost z DDV", da na nekaterih mestih ni vpisal "cene/kos brez DDV" niti "vrednosti z DDV" ter da pri postavki "â??skupaj" ni vpisal vrednosti z DDV, zaradi česar naj bi bil ponudbeni predračun nepravilno in pomanjkljivo izpolnjen. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da naročnik tudi pri ponovnem preverjanju ponudbe izbranega ponudnika ni v celoti razjasnil neskladnosti med v ponudbi priloženimi dokazili glede reference za vodjo konservatorsko - restavratorskega projekta, kot tudi ni pridobil novih dokazov, na podlagi katerih bi lahko upravičeno štel s tem povezano referenco kot referenco, ki zadosti njegovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Prav tako vlagatelju ni jasno, kdo v ponudbi je podizvajalec in ali je v ponudbi naveden podizvajalec OCRA, d.o.o., tudi vodja restavratorsko - konservatorskih del, ali pa je to fizična oseba C.D.S. Vlagatelj dalje izpostavlja spornost referenčnega potrdila, ki se nanaša na eno od referenc v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer v zvezi z naročnikovim pozivom k odpravi neskladja med vsebino in uradnim prevodom predloženega potrdila. Vlagatelju iz razloga, ker naj bi mu naročnik onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo, ki se nanaša na pojasnila in dopolnitve te ponudbe, ni znano, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna tudi v preostalih delih oziroma ali je vlagatelj to na naročnikov poziv ustrezno dopolnil. Vlagatelj ne ve, ali je naročnik izbranega ponudnika sploh pozval k odpravi nepravilnosti in pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, kot jih je ugotovila Državna revizijska komisija, oziroma ali se je opredelil do narave teh pomanjkljivosti. Že na podlagi vpogleda v Obrazec št. 2 in ponudbeni predračun pa vlagatelj ugotavlja, da (formalne) pomanjkljivosti niso bile odpravljene. V povzetku navedb vlagatelj meni, da naročnik pred ponovnim odločanjem o oddaji predmetnega javnega naročila ni razjasnil dejanskega stanja v zvezi s popolnostjo ponudbe izbranega ponudnika, da v tej ponudbi niso bile odpravljene vse formalne nepopolnosti, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil dopolnitev ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb ter da je z onemogočitvijo vpogleda kršil vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podrejeno pa, da mu Državna revizijska komisija dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, po izvedbi vpogleda pa dopolnitev oziroma spremembo revizijskega zahtevka z novimi dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik je dne 26.9.2011 podal svojo zjasnitev o vloženem revizijskem zahtevku. V vlogi pojasnjuje način označitve njegove ponudbe kot poslovno skrivnost ter način pojasnjevanja in dopolnjevanja njegove ponudbe, izpostavlja, da mu obrazca št. 12 ni bilo potrebno predložiti, ker v ponudbi nastopa s podizvajalci, zatrjuje, da je popravek datuma veljavnosti ponudbe naredil pred oddajo ponudbe, pojasnjuje, da je funkcija oseb, ki sta podpisali Obrazec št. 2, razvidna iz AJPESA, zaradi česar dopolnitev ponudbe v tem delu ni bila potrebna, izpostavlja, da je vlagatelj v zvezi z zatrjevanjem domnevnih pomanjkljivosti ponudbenega predračuna prekludiran, ter zatrjuje, da sporen kadrovski pogoj nedvomno izpolnjuje.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 5.10.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa ni ugodil vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej zavrača vlagateljeve navedbe o kršitvi njegovih pravic v zvezi z vpogledom v dokumentacijo. Naročnik pojasnjuje, da se je vlagatelju trudil omogočiti vpogled v kar se da velik del dokumentacije, ki ni bil označen kot poslovna skrivnost ali bi po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) očitno lahko predstavljal poslovno skrivnost. Naročnik izpostavlja tudi, da je on tisti, ki preverja popolnost ponudb in ne neizbrani ponudnik, da pa se sme v primeru revizijskega postopka Državna revizijska komisija seznaniti tudi z dokumenti, ki predstavljajo poslovne skrivnosti ponudnikov. Naročnik dalje zatrjuje, da je temeljito preveril ponudbo izbranega ponudnika in razjasnil vse nastale nejasnosti, izbranega ponudnika pa je, kjer je bilo to potrebno, pozval k dopolnitvi. Kot naslednje naročnik izpostavlja, da vlagatelj ni predložil nobenega dokaza, da je naročnik izbranemu ponudniku dovolil kakršnokoli dopolnjevanje že oddane ponudbe. Glede vlagateljevih navedb, da mu ni jasno, kdo pravzaprav nastopa v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v tem primeru jasen, in sicer gre za družbo STRABAG AG, podružnica Ljubljana. V tem primeru, skladno z ZGD-1, podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in gre pri referencah izbranega ponudnika za reference "hčerinske družbe koncerna STRABAG SE in sestrske družbe matične družbe izbranega ponudnika". Izbrani ponudnik je slovenska podružnica družbe STRABAG AG, Avstrija; "STRABAG AG je torej koncern, ki ima v svoji lasti več hčerinskih družb ter ustanovljenih več podružnic po celi Evropi". Naročnik navaja še, da je izbrani ponudnik že v prejšnji zjasnitvi o vloženem revizijskem zahtevku pojasnil, da ima kot podružnica Strabag AG sklenjen tudi posebni sporazum o uporabi kapacitet družbe STRABAG SE, isti sporazum pa ima podružnica sklenjen tudi z družbo Zublin AG iz Stuttgarta, kar dodatno potrjuje dejstvo, da so vse omenjene družbe v tesni dejanski povezavi, ki ni samo navidezna, temveč poteka na vsakodnevni bazi tudi v praksi. V nadaljevanju obrazložitve sklepa naročnik zavrača tudi revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 10.10.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Dne 11.10.2011 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika iz sklepa, s katerim je ta odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39., 41. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje več kršitev, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj med ostalim tako zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer s tem v zvezi izpostavlja tudi domnevno spornost referenc, predloženih v tej ponudbi. Te naj bi se namreč nanašale na subjekt, ki v ponudbi izbranega ponudnika ne nastopa niti kot soponudnik niti kot podizvajalec. Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka izhaja tudi, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v reference (referenčna potrdila), kot so bile predložene v okviru ponudbe izbranega ponudnika, saj je izbrani ponudnik te označil za poslovno skrivnost.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej med pogoji za priznanje sposobnosti določil tudi naslednji pogoj tehnične sposobnosti:

"Ponudnik mora razpolagati z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi kar dokazuje s tem, da je v zadnjih petih letih (šteje se datum podpisa pogodbe) kot glavni izvajalec vsaj trikrat izvajal dela s področja obnovitvenih del s poudarkom na statični ureditvi in restavratorskih delih na objektih vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik, v vrednosti posamično več kot 1.500.000,00 EUR (brez DDV) in bil kot izvajalec pozitivno ocenjen."

Kot dokazila o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel "Seznam najpomembnejših opravljenih obnovitvenih del v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila, z zneski, datumi javnih ali zasebnih naročnikov (OBRAZEC št. 6), vključno z dokazili v obliki potrdila-izjave (OBRAZEC št. 7) za vsak posel - pogodbo posebej, izdanih s strani naročnikov, ki potrjujejo ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma pogodbe, dela pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta."
Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da se ta v njej v izkaz izpolnjevanja zgoraj navedenega pogoja sklicuje na skupno pet referenčnih del. Državna revizijska komisija z vpogledom v predložena dokazila o izvedbi navedenih referenčnih del ugotavlja, da je na dokazilih o dveh izmed referenčnih del kot izvajalec (subjekt, kateremu je bila referenca potrjena) navedena družba ZĂĽblin AG Direktion Stuttgart, na dokazilih o dveh referenčnih delih družba ED ZĂĽblin AG - Bereich Hannover, na dokazilih o preostalem referenčnem delu pa družba ZĂĽblin Komplettbau Stuttgart.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja tudi, da je izbrani ponudnik oddal samostojno ponudbo (da torej ni nastopil s partnerji v skupni ponudbi) ter da namerava predmetno javno naročilo (sledeč Obrazcu št. 11) izvesti z dvema podizvajalcema, in sicer z družbama Strabag gradbene storitve, d.o.o., Ljubljana, ter Ocra, d.o.o., šempeter pri Gorici.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik podružnica tujega podjetja, t.j. družbe Strabag AG, Avstrija. Skladno z določili 31. člena ZGD-1 podružnica ni pravna oseba, sme pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Skladno z določili 679. člena ZGD-1 pa podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Iz navedenega izhaja, da izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastopa v imenu in za račun družbe Strabag AG, Avstrija.

Na podlagi navedenega Državna revizijska vlagatelju pritrjuje v njegovi ugotovitvi, da se izbrani ponudnik v svoji ponudbi sklicuje na referenčne posle, ki jih ni izvajal niti sam niti jih niso izvajali podizvajalci, ki jih je nominiral v svoji ponudbi. Vse referenčne posle, ki jih v izkaz svoje tehnične usposobljenosti v svoji ponudbi navaja izbrani ponudnik, so namreč izvedle tretje pravne osebe, katerih sodelovanje pri izvedbi predmetnega javnega naročila (v kakršnikoli obliki) iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil tudi izjavo o tem, da je podjetje Strabag AG del koncerna STRABAG, pri čemer je navedel, da se v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZJN-2 in tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2 sklicuje na kapacitete teh gospodarskih subjektov.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da so reference eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Namenjene so ugotavljanju in dokazovanju tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Glede na naravo in namen referenc teh zato po mnenju Državne revizijske komisije načeloma ni primerno obravnavati kot "kapacitet" v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 (na navedeno je Državna revizijska komisija že opozorila v odločitvah 018-205/2011, 018-268/2011 itd.). Kapacitete namreč predstavljajo zmogljivosti, sredstva, potrebna za izvedbo naročila, referenca pa ne predstavlja (posameznega) sredstva, s katerim ponudnik izvede javno naročilo, temveč predstavlja dokazilo o (celotni) usposobljenosti (izkušnjah) ponudnika. Reference tako niso kapacitete - zmogljivosti v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev itd., kar si je vse mogoče izposoditi na trgu, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj, česar pa si že po naravi stvari ni mogoče "izposojati", ker gre za lastnosti, ki so vezane na konkretno osebo ponudnika oziroma njegovega kadra.

Državna revizijska komisija ob zapisanem dodaja, da je pri referencah sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug, ne glede na že zapisano dopustno takrat, kadar bi gospodarski subjekt (npr. kot podizvajalec) sodeloval pri izvedbi javnega naročila v delu, v katerem tudi izkazuje referenco. Ponudnik tako lahko v svoji ponudbo nominira npr. podizvajalca, ki bo izvedel del javnega naročila, ki ustreza zahtevani referenci, ob tem pa izkaže, da bo imel dejansko na voljo reference ("sredstva") tega subjekta, saj bo ta subjekt izvedel posel in bodo njegove reference (kot skupek vseh kapacitet, znanj in izkušenj) izkoriščene oziroma uporabljene pri postopku izvedbe konkretnega javnega naročila. Reference bi tudi v takšnem primeru dejansko zadostile svojemu namenu (tako npr. Državna revizijska komisija tudi v zadevi št. 018-268/2011).

Ker v konkretni zadevi iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bi bile družbe ZĂĽblin AG Direktion Stuttgart, ED ZĂĽblin AG - Bereich Hannover oz. ZĂĽblin Komplettbau Stuttgart, ki so izvajale referenčne posle, ki jih v svoji ponudbi navaja izbrani ponudnik, kakorkoli udeležene pri izvedbi predmetnega javnega naročila oz. da bodo reference teh družb (kot skupek vseh kapacitet, znanj in izkušenj) uporabljene za izvedbo tega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik s predložitvijo referenc omenjenih družb ni izkazal izpolnjevanja obravnavanega pogoja tehnične sposobnosti.

Naročnik bi bil ponudbo izbranega ponudnika posledično dolžan izločiti kot nepravilno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 16. ter 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker tega ni storil, temveč je izbranemu ponudniku tudi oddal predmetno javno naročilo, je s tem ravnal v neskladju z navedenimi določili ZJN-2, odločitev o oddaji javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-38 z dne 6.9.2011, pa je posledično nezakonita.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 16.9.2011 ugodila in je izpodbijano odločitev razveljavila.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni obravnavala. Obravnava teh navedb namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. V primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila mora naročnik, v skladu z določili 80. člena ZJN-2, zagotoviti popolnost izbrane ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da ji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", ki je bil razveljavljen s 1. točko izreka tega sklepa. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko ponovil morebitni postopek pregledovanja in vrednotenja ponudb, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo ta po uradni dolžnosti začela postopek za ugotavljanje prekrška (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 10.000,00 EUR, za takso za revizijski postopek, ter v višini 20,00 EUR, pod opisom "materialni stroški".

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznava stroške takse za revizijski postopek v višini 10.000,00 EUR, ne priznava pa mu stroškov pod opisom "materialni stroški", ker vlagatelj teh stroškov vsebinsko in po višini ni opredelil (peti odstavek 70. člena ZPVPJN), za povrnitev stroškov v pavšalnem znesku pa pravna podlaga ni izkazana.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 14.11.2011


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Občina Vipava, Glavni trg 15, Vipava,
- Stavbenik, d.o.o., Ankaranska cesta 7b, Koper,
- Givo, d.o.o., Zaloška cesta 69, Ljubljana,
- STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.