018-357/2011 Vrtec Viški gaj

Številka: 018-357/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil in čistilnih pripomočkov, papirne konfekcijske galanterije, otroških pleničk in PE lončkov ter vrečk za smeti za obdobje 2011-2015", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik EUROPAP d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VRTEC VIšKI GAJ, Reška ulica 31, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 11. 2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 15.9.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika v 1. sklopu - papirna higienska konfekcija, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 2.9.2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil in čistilnih pripomočkov, papirne konfekcijske galanterije, otroških pleničk in PE lončkov ter vrečk za smeti za obdobje 2011-2015" v delu, ki je bil s tem sklepom Državne revizijske komisije razveljavljen.

Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.285,08 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu za sukcesivno dobavo čistil in čistilnih pripomočkov, papirne konfekcijske galanterije, otroških pleničk in PE lončkov ter vrečk za smeti za obdobje 2011-2015 s sklenitvijo okvirnega sporazuma objavil na Portalu javnih naročil dne 20. 6. 2011, pod št. objave JN6756/2011, ter v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 25. 6. 2011, pod št. objave 2011/S 120-198328.

Naročnik je dne 2. 9. 2011 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da je naročnik v štirih sklopih, na kolikor je razdelil predmetno javno naročilo, izbral enega ali več ponudnikov, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum. V 1. sklopu (papirna higienska konfekcija) je kot najugodnejšega izbral ponudnika Makom trgovina d.o.o., Koroška cesta 64, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve je še razvidno, da je naročnik vse ponudnike s pozivom z dne 3. 8. 2011 pozval k dostavi vzorcev izdelkov iz ponudb ponudnikov in dne 10. 8. 2011 testiral in preverjal dostavljene vzorce izdelkov. Pri vlagatelju je ugotovil, da vzorec izdelka pod zaporedno številko 1 ne ustreza razpisni dokumentaciji, zato je njegovo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je dne 15. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v 1. sklopu. Vlagatelj navaja, da so naročnikove meritve vzorca pod zaporedno številko 1 subjektivne, nestrokovne in nepravilne ter da podani izračuni naročnika glede danega vzorca niso pravilni, kar vlagatelj dokazuje s tehničnim listom ponujenega artikla. Vlagatelj naročnika tudi opozarja na mersko napako pri merski enoti glede teže papirja. Vlagatelj dvomi v pravilnost in točnost naročnikovih subjektivnih meritev, saj po vlagateljevem mnenju naročnik ni usposobljen in nima ustreznih instrumentov za izvajanje takšnih meritev. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v primeru odstopanja ponujenega vzorca od tehničnih zahtev pridobiti vsaj tehnične liste za ponujene artikle oziroma opraviti objektivne meritve pri pooblaščenih osebah, preden bi izločil vlagateljevo ponudbo, in predlaga postavitev izvedenca za ponovno meritev vzorca. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj bi moral na enak način, kot je testiral ostale vzorce ponudnikov, testirati tudi vzorce izbranega ponudnika, česar pa ni storil. Vlagatelj zahteva, da naročnik ugotovi, da je ponudba vlagatelja v 1. sklopu popolna, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 2. 9. 2011 v 1. sklopu, da naročnik ponovno izbere najugodnejšo ponudbo v 1. sklopu, ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 7.10.2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej priznava napako, do katere je prišlo pri merski enoti glede teže papirja, v nadaljevanju pa zavrača vlagateljeve dvome v točnost naročnikovih meritev in opozarja, da gre pri meritvi, ki jo je naročnik opravil, za povsem objektivno ravnanje naročnika, tudi izračuni so objektivni in v vsakem trenutku enaki in preverljivi. Glede neusposobljenosti naročnika za izračune in meritve, ki jih je opravil, naročnik odgovarja, da je strokovna sodelavka naročnika, ki je opravljala meritve, farmacevtske stroke, in je tako usposobljena za precizno merjenje, meritve pa so bile opravljene z lekarniško tehtnico v lekarni, ki je zelo precizen instrument. Naročnik ne oporeka dejstvu, da obstajajo posebne tehtnice za tehtanje papirja, ki so prilagojene meram, s katerimi se pri papirju pač soočajo, vendar so lekarniške tehtnice vsaj toliko natančne kot specializirane tehtnice za papir. Naročnik še navaja, da sicer drži, da je tehnični list načeloma verodostojna listina, vendar se naročnik pri presoji vzorcev ponudnika ne more zanesti zgolj na predložen tehnični list, saj je slednji verodostojen le v primeru, da ponudnik dostavi izdelek oziroma vzorec, za katerega je tehnični list izdan. Naročnik poudarja, da predloženi vzorec vlagatelja ni bil označen s tehničnimi podatki, iz katerih bi se dalo razbrati, za kakšen izdelek gre, tako da naročnik tudi s priloženim tehničnim listom ne bi mogel nedvoumno preveriti, ali tehnični list dejansko izkazuje lastnosti predloženega vzorca. Naročnik v nadaljevanju opiše način preverjanja vzorca, na podlagi katerega je ugotovil, da predloženi vzorec ne ustreza zahtevam naročnika. Nadalje naročnik navaja, da je naročnik po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila od vlagatelja pridobil delno prikriti tehnični list, od proizvajalca artikla pa je pridobil popolni tehnični list, ki naj bi predstavljal izdelek, ki ga je predložil vlagatelj. Od proizvajalca je pridobil tudi vzorec predloženega izdelka. Po preverjanju vzorca vlagatelja z vzorcem, ki ga je predložil proizvajalec, je naročnik ugotovil, da vzorca nista skladna. Tudi tehnični list proizvajalca odstopa od tehničnega lista, ki ga je predložil vlagatelj, kar kaže na utemeljen sum, da je vlagatelj tehnični list predloženega vzorca spremenil, da bi izdelek ustrezal zahtevam naročnika. V zvezi z očitkom glede testiranja vzorcev izbranega ponudnika naročnik navaja, da je po tem, ko je bil na to opozorjen s strani vlagatelja, vzorce temeljito preveril in ugotovil, da ti ustrezajo vsem naročnikovim zahtevam. Naročnik tako zavrača vse kršitve, ki mu jih očita vlagatelj. Naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Vlagatelj je dne 13.10.2011 naročniku poslal pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da je šele po prejemu naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ugotovil, na kakšen način je naročnik opravil meritve. Vlagatelj navaja, da naročnikova strokovna sodelavka farmacevtske stroke ni usposobljena za meritve papirja, meritve pa morajo biti opravljene na posebnih, izrecno za ta namen prirejenih instrumentih, postopek meritve pa mora biti v skladu z ISO standardom ISO 536:1995, ki je posebej določen za meritev papirja. Po takšni metodi so opravljene vse uradne meritve papirja, ki so vpisane v tehnični list. V kolikor se tega ne spoštuje pri meritvah, lahko pride do bistvenega odstopanja. Vlagatelj ne nasprotuje dodatnim meritvam, ki jih naročnik opravlja, če so le-te v skladu z ISO standardom, saj se le te meritve lahko primerjajo s podatki iz tehničnega lista. Rezultati laičnega merjenja ne morejo biti primerljivi s podatki iz tehničnega lista, saj je slednji verodostojna listina, iz katere izhajajo karakteristike artikla. Vlagatelj nadalje izpostavlja, da je bil tehnični list, ki ga je poslal naročniku, prikrit, in iz njega ni bilo mogoče razbrati, kdo je proizvajalec ponujenega artikla niti EAN koda, zato vlagatelju ni znano, kako je lahko naročnik opravil poizvedbe pri proizvajalcu in pridobil popolni tehnični list in vzorec, še preden je vedel, kdo je proizvajalec. Prav tako v razpisni dokumentaciji niti v pozivu k dostavi vzorcev naročnik ni navedel, na kakšen način morajo biti vzorci označeni. Naročnik ni zahteval, da mora vlagatelj navesti šifro, proizvajalca in EAN kodo, vlagatelj pa je poslani vzorec jasno in nedvoumno označil. Ker je naročnik navajal, da je dobil tehnični list od proizvajalca, na katerem se podatki razlikujejo od podatkov na tehničnem listu, ki ga je dal vlagatelj, je vlagatelj od proizvajalca pridobil izjavo, da je tehnični list, ki ga je predložil vlagatelj, verodostojen in so navedeni podatki v tehničnem listu pravilni in točni.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 14.10.2011 posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, ki jo je po pozivu Državne revizijske komisije, v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, dne 24.10.2011 dopolnil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik pravilno ugotovil, da vlagatelj v sklopu 1 (Papirna higienska konfekcija) ni ponudil toaletnega papirja, ki bi bil skladen z naročnikovimi razpisnimi zahtevami. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč skladnost ponujenega artikla z razpisnimi zahtevami dokazuje s tehničnim listom, naročnikovim meritvam, iz katerih izhaja drugače, pa nasprotuje. Vlagatelj meni, da naročnikove meritve niso objektivne in strokovne, saj niso bile izvedene po predpisanih pogojih, določenih z ISO standardom 536:1995, in zato niso merodajne ali primerljive s podatki iz tehničnega lista.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je vlagatelj oddal ponudbo za sklop 1, v katerem je naročniku pod zaporedno številko 1 ponudil "toaletni papir (dvoslojni, beli lističi, čista celuloza, širina 10 cm, dolžina lističa 12,5 cm, na eni roli je 100m navitja oz. 800 lističev, teža lističa 2x16,5 g 36/1 za podajalnike kot npr. Ultimatic)" (ponudbeni obrazec predračuna za sklop 1), kar je skladno z zahtevami razpisne dokumentacije glede značilnosti in opisa predmeta javnega naročila (stran 12 razpisne dokumentacije v povezavi z razpisnim obrazcem predračuna). Nadalje je nesporno, da je vlagatelj naročniku po njegovem pozivu z dne 3.8.2011 predložil vzorec izdelka iz njegove ponudbe pod zaporedno številko 1, t.j. vzorec toaletnega papirja, kar je bil glede na podpisano izjavo vlagatelja, da bo na zahtevo naročnika zaradi nepoznavanja proizvodov v roku 5 dni po odpiranju ponudb predstavil ponujene izdelke na lokaciji naročnika (razpisni obrazec 18), tudi zavezan storiti. Prav tako je med strankama nesporno, da je bil naročnik upravičen preveriti, ali so lastnosti ponujenega vzorca toaletnega papirja enake tistim, ki jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Slednje izhaja že iz zakona, saj s preverjanjem vzorca ponujenega blaga naročnik preveri primernost ponudbe, torej ali ponudba izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila in zato v celoti izpolnjuje v celoti zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), in posledično njeno popolnost (popolna ponudba je ponudba, ki je primerna - 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če naročnik pri pregledu ponudb ugotovi, da je ponudba nepopolna, jo mora izločiti (80. člen ZJN-2). Naročnik si je pravico preveriti resničnost vseh priloženih dokumentov, potrdil in izpolnjenih obrazcev izrecno pridržal tudi v 6. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (stran 4 razpisne dokumentacije).

Stranki pa si nista edini v tem, ali je naročnik pravilno ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, saj je med strankama sporen način preverjanja skladnosti ponujenega vzorca toaletnega papirja z zahtevami razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da bi morale meritve glede skladnosti ponujenega artikla z zahtevami razpisne dokumentacije opraviti za to pooblaščene osebe, ki imajo ustrezne instrumente in naprave, posebej prirejene za meritve papirja, postopek meritve pa mora biti v skladu z ISO standardom ISO 536:1995, ki je določen za meritev papirja, saj so po takšni metodi opravljene vse uradne meritve papirja, ki so vpisane v tehnični list. Slednji je verodostojna listina, iz katere izhajajo karakteristike artikla, vsi proizvajalci papirja pa morajo navedene standarde upoštevati, saj se le na tak način lahko istovrstni artikli različnih proizvajalcev medsebojno primerjajo. Vlagatelj je naročniku kot dokaz za skladnost ponujenega artikla z zahtevami razpisne dokumentacije predložil tehnični list, na katerem se podatki o izdelku ujemajo s tistimi, zahtevanimi v razpisni dokumentaciji.

Kot gre ugotoviti iz naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, naročnik ne nasprotuje vlagatelju, da je tehnični list verodostojna listina, ki izkazuje pravilne podatke o izdelku, za katerega je izdan, vendar se je naročnik v konkretnem primeru postavil na stališče, da se pri presoji vzorcev ne more zanesti zgolj na predložen tehnični list, saj je slednji verodostojen le v primeru, da ponudnik dostavi izdelek oziroma vzorec, za katerega je tehnični list izdan. Vlagatelj je predložil vzorec, ki ni bil primerno označen na način, da bi s priloženim tehničnim listom naročnik nedvoumno preveril, ali tehnični list dejansko izkazuje lastnosti predloženega vzorca, tehnični list pa bi lahko izkazoval katerikoli artikel toaletnega papirja. Naročnik za to krivi vlagatelja, ki je predložil vzorec toaletnega papirja, ki ni bil označen s podatki, iz katerih bi se dalo razbrati, za kakšen izdelek resnično gre, zato nedvoumna identifikacija s tehničnim listom ni bila omogočena.

Stališče vlagatelja, ki mu pritrjuje tudi naročnik, da se s tehničnim listom za ponujeno blago dokazuje skladnost ponujenega blaga z zahtevami razpisne dokumentacije, načeloma drži. Vendar pa je treba pritrditi naročniku, da je takšno preverjanje možno le v primeru, če je tehnični list izdan za blago (v konkretnem primeru za predložen vzorec toaletnega papirja), ki ga ponudnik ponuja. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da v konkretnem primeru identifikacija ponujenega vzorca toaletnega papirja s tehničnim listom ni bila gotova. Vendar krivde za tako "pomanjkljivo" označen vzorec toaletnega papirja, ki je onemogočil preverjanje skladnosti ponujenega blaga s tehničnim listom, iz razlogov, ki sledijo, ni mogoče pripisati vlagatelju, temveč naročniku.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik določil: "Pri opisu MORA (kot pogoj, ki ga je možno dopolniti) biti navedena blagovna znamka artikla, ki v ponudbeni fazi pomeni zgolj informacijo naročniku, v izvedbeni fazi pa bo moral ponudnik dobavljati naročniku blagovno znamko, kot je navedel v svoji ponudbiâ??" (stran 8 razpisne dokumentacije). Ponudniki so morali izpolniti razpisni obrazec 14 (ponudbeni predračun) in mu priložiti izpolnjen razpisni obrazec 14a, v katerem so bile določene posebne naročnikove zahteve (tudi) glede spornega artikla (stran 31 razpisne dokumentacije). Glede slednjega je naročnik določil, da mora ponudnik za artikel pod zaporedno številko 1 "toaletni papir (dvoslojni, beli lističi, čista celuloza, širina 10 cm, dolžina lističa 12,5 cm, na eni roli je 100m navitja oz. 800 lističev, teža lističa 2x16,5 g 36/1 za podajalnike kot npr. Ultimatic)" vpisati blagovno znamko (kot informacijo), ceno na mersko enoto brez DDV, vrednost brez DDV, znesek DDV in vrednost z DDV.

Vlagatelj je v ponudbi (kot že zgoraj razloženo) ponudil toaletni papir, ki po značilnostih in opisu ustreza lastnostim, ki jih je zahteval naročnik, ni pa napisal blagovne znamke toaletnega papirja. Vendar mu glede na določbe razpisne dokumentacije tega ni bilo treba storiti. Kot je naročnik sam v razpisni dokumentaciji napisal, je šlo pri navedbi blagovne znamke artikla, ki ga ponudnik ponuja, za pogoj, ki ga je bilo možno dopolniti. Navedeno pomeni, da bi bil vlagatelj zavezan navesti blagovno znamko ponujenega toaletnega papirja šele v primeru, če bi ga naročnik k temu pozval, česar pa naročnik ni storil. Enako gre ugotoviti tudi glede vzorca ponujenega toaletnega papirja, ki ga je vlagatelj označil na naslednji način: "1. sklop, 1 toaletni papir (dvoslojni, beli lističi, čista celuloza, na eni roli je 100m navitja. 36/1 za podajalnike kot npr. Ultimatic Europap d.o.o. Ljubljana". Vlagatelj ni navedel proizvajalca ponujenega vzorca toaletnega papirja, saj (tako kot že v ponudbi) glede na določbe razpisne dokumentacije tega ni bil zavezan storiti, ampak je vzorec označil z navedbo lastnosti, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, zaradi česar mu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije. Čeprav gre pritrditi naročniku, da so zaradi tega podatki na vzorcu toaletnega papirja pomanjkljivi do te mere, da ni omogočena njegova nedvoumna identifikacija s tehničnim listom, ki ga je zanj predložil vlagatelj, pa se razlogi za takšno označitev vzorca skrivajo v pomanjkljivi razpisni dokumentaciji, v kateri naročnik ni nikjer navedel, na kakšen način morajo biti vzorci označeni.

V nadaljevanju gre ugotoviti, da se je naročnik pri preverjanju vlagateljeve ponudbe (in ostalih ponudb, razen ponudbe izbranega ponudnika, o čemer bo govora v nadaljevanju) odločil, da bo njeno primernost (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) preveril s tehtanjem vzorca toaletnega papirja.

V zvezi s tem je treba najprej izpostaviti, da naročnik Državni revizijski komisiji o samem tehtanju vzorcev ni predložil nobenega pisnega dokazila (kot npr. zapisnik o tehtanju), iz katerega bi bilo razvidno, kdo je sodeloval pri tehtanju, kje in na kakšen način je bilo tehtanje izvedeno in drugi podatki v zvezi s samim tehtanjem, ampak je postopek tehtanja opisal le v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je pojasnil, da je meritve vzorcev opravljala strokovna sodelavka naročnika farmacevtske stroke na precizni lekarniški tehtnici, ki je najprej izmerila težo koluta, nato pa z isto tehtnico izmerila težo enega lističa velikosti 14 cm x 9,7 cm. Naročnik je nato po formuli zmnožka teže lističa z zahtevano dolžino navitja deljeno s površino lističa izračunal težo papirja v g/m2 in ugotovil, da teža papirja ob predpostavki, da je na predloženem vzorcu dejansko 100 m navitja, ustreza razpisnim zahtevam, saj je znotraj dovoljenega odklona od predpisane teže. Vendar pa je bila v razpisni dokumentaciji postavljena tudi zahteva, da mora imeti en zavojček toaletnega papirja 800 lističev, zato je naročnik po formuli deljenja teže koluta s težo lističa preveril število lističev in ugotovil da je v enem zavoju le 559 lističev, kar je skoraj 1/3 manj kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji. Na samem kolutu je tako le 78,27 m navitja namesto zahtevanih 100 m, zato je vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Vendar pa zgoraj opisanih meritev Državna revizijska komisija, kljub nasprotnem prepričanju naročnika, ne more sprejeti kot meritev, ki bi objektivno izkazovale neustreznost vlagateljevega ponujenega blaga z zahtevami razpisne dokumentacije.

V konkretnem primeru, ko je vlagatelj naročniku za ponujeni toaletni papir kot dokaz za skladnost ponujenega blaga z zahtevami razpisne dokumentacije predložil tehnični list za ponujeno blago, naročnik tega dokaza ne more zavrniti z utemeljitvijo, da ta ne pride v poštev, ker ni mogoča nedvoumna identifikacija tehničnega lista s ponujenim blagom oziroma vzorcem le-tega, ter upoštevati le svoje meritve. Kot že ugotovljeno, naročnik ponudnikom ni dal nobenih navodil, kako morajo biti vzorci opremljeni, zato vlagatelju pri označitvi vzorca ni mogoče očitati nepravilnosti, ko na vzorec ni navedel proizvajalca oz. blagovne znamke toaletnega papirja. Treba je upoštevati še dejstvo, da je vlagatelj naročniku predložil tudi (sicer s podatki o proizvajalcu in EAN kodo artikla prikrit) tehnični list za ponujen toaletni papir, na katerem so se podatki o toaletnem papirju ujemali s tistimi, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je obstajala verjetnost, da ponujeno blago dejansko ustreza zahtevanemu. Dvom o verodostojnosti tega tehničnega lista in resničnosti podatkov na njem je ovrgel tudi proizvajalec Papir servis d.o.o. Ljubljana, Podružnica Lepenka, ko je (in to po tem, ko je proizvajalec tudi naročniku na njegovo prošnjo poslal tehnični list in vzorec, za katerega je naročnik ugotovil, da nista enaka tistima, ki ju je predložil vlagatelj) izjavil, da je tehnični list, ki ga je dostavil vlagatelj, verodostojen, ter da so bile meritve, uporabljene v tehničnem listu, skladne s standardom ISO 536:1995 (izjava proizvajalca z dne 13.10.2011). Vse ugotovljeno kaže na to, da je vlagatelj v revizijskem postopku v zadostni meri izkazal, da obstaja verjetnost, da ponujeno blago kljub nasprotnim ugotovitvam naročnika ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.

Vendar pa so podatki na tehničnem listu, za katerega tudi naročnik sam priznava, da je verodostojna listina, s katero ponudnik dokazuje ustreznost ponujenega artikla, vpisani v tehnični list na podlagi meritev, opravljenih po postopku, ki ga določa standard ISO 536:1995. Z vpogledom v omenjeni standard, ki ga je zahtevku za revizijo predložil vlagatelj, je Državna revizijska komisija ugotovila, da ta med drugim določa metodo za določevanje gramature papirja, aparature (naprava za rezanje, tehtnica), potrebne za izvedbo meritev, in njihove lastnosti, vzorčne primerke, klimatizacijo vzorcev, postopek za določitev gramature, kakor tudi izračun gramature papirja po danih enačbah ter informacije, ki jih mora vsebovati poročilo o testu, torej nekatere (za vse meritve) vnaprej izpolnjene pogoje, ki zagotavljajo pravilen izračun gramature papirja.

V kolikor je naročnik dvomil, da je vlagatelj res ponudil blago z lastnostmi, ki so navedene na tehničnem listu, pa bi moral (kot to upravičeno opozarja vlagatelj) dejanske karakteristike ponujenega blaga preveriti na ustrezen način. V konkretnem primeru, ko gre šteti, da obstaja tehnični list za ponujen izdelek, ta pa je bil izdan na podlagi meritev, izdelanih v skladu s standardom ISO 536:1995, je skladnost ponujenega blaga s predloženim tehničnim listom (in s tem tudi z zahtevami razpisne dokumentacije) mogoče preveriti le na podlagi enakega postopka merjenja, ki je bil podlaga za izdajo tehničnega lista. Le tako pridobljene podatke je namreč mogoče medsebojno primerjati, saj so bili pridobljeni pod enakimi pogoji. Naročnik bi tako, če bi želel pridobiti primerljive podatke tistim iz tehničnega lista, moral skladnost vlagateljevega vzorca toaletnega papirja preveriti v skladu s standardom ISO 536:1995. Kot že rečeno, naročnik za opravljene meritve ni napravil zapisnika o tehtanju oziroma poročila o testu, način tehtanja vlagateljevega vzorca toaletnega papirja pa je prvič opisal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, iz navedb tam pa gre razbrati, da postopka meritev ni opravil v skladu z obravnavanim standardom. Podatki o toaletnem papirju, ki jih je tekom preverjanja primernosti vlagateljeve ponudbe, s tehtanjem vzorca toaletnega papirja pridobil naročnik (in ki izkazujejo neprimernost vlagateljeve ponudbe), tako niso primerljivi s podatki na tehničnem listu, ki ga je za ponujen toaletni papir predložil vlagatelj (ti pa izkazujejo primernost vlagateljeve ponudbe), saj niso bili pridobljeni na podlagi ustreznega postopka. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da je na primeren način ugotovil neprimernost vlagateljeve ponudbe, zato je bilo treba vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo šteti za utemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker pri izbranem ponudniku ni testiral vzorcev v sklopu 1.

Iz predložene dokumentacije izhaja, da naročnik pri izbranem ponudniku vzorcev izdelkov iz 1. sklopa ni testiral, ker je izbrani ponudnik predložil vzorce enakih izdelkov, kot jih naročnik uporablja že sedaj. Naročnik je sicer v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da je vzorce izbranega ponudnika temeljito preveril, vendar je to storil šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, in ugotovil, da ustrezajo vsem naročnikovim zahtevam. Državna revizijska komisija teh ugotovitev ni upoštevala, saj naročnik zanje ni predložil nobenega dokaza, prav tako pa so bile izvedene prepozno. ZJN-2 namreč v 79. in 80. členu naročniku nalaga, da mora popolnost ponudb (torej tudi njihovo primernost) ugotoviti pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila in ne po njej.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko v sklopu 1 ni testiral vzorcev izbranega ponudnika, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. S tem, ko je z namenom ugotoviti primernost ponudb preveril vzorce vlagatelja in ostalih ponudnikov, ne pa tudi izbranega ponudnika, je s tem dejansko razlikoval te ponudnike od izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je na podlagi vseh ugotovitev odločila, da na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v 1. sklopu - papirna higienska konfekcija, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 2.9.2011.

Državna revizijska komisija daje naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila.

V kolikor bo naročnik, v skladu z vsem navedenim, ocenil, da je na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, bo moral v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb na primeren način preveriti popolnost vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer bo moral upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Naročnik bo moral pri tem upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa bo moral tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Na tem mestu še o dokaznem predlogu obeh strank glede postavitve izvedenca. Čeprav sta obe stranki predlagali, da Državna revizijska komisija s postavitvijo izvedenca preveri, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje zahteve naročnika glede toaletnega papirja, Državna revizijska komisija temu predlogu ni sledila, saj ga ni štela kot potrebnega za rešitev spora med strankama. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik primernosti vlagateljeve ponudbe ni preveril na ustrezen način, je že to narekovalo ugoditev vlagateljevemu zahtevku za revizijo in razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1. S tem se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bo moral naročnik (kot zgoraj pojasnjeno) na ustrezen in transparenten način preveriti popolnost vlagateljeve ponudbe, upoštevajoč pri tem tudi napotke iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 301,08 EUR in odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 1.285,08 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.285,08 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je s sklepom z dne 6.10.2011 odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške v višini 1.625,52 EUR. Ker pa je (končna) odločitev o stroških odvisna od odločitve o zahtevku za revizijo, o čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija (ki posledično odloči tudi o stroških postopka), je Državna revizijska komisija v tem primeru naročnikovo odločitev o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika.

Državna revizijska komisija naročniku ne priznava stroškov, naloženih vlagatelju, saj je vlagatelj uspel s pravnim varstvom. Ker je Državna revizijska komisija zavrnila naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov že na tej podlagi, ni posebej ugotavljala, ali je naročnik do stroškov kot tak upravičen oziroma ali jih je izkazal.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 15.11.2011



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
- Vrtec Viški gaj, Reška ulica 31, Ljubljana
- Makom trgovina d.o.o., Koroška cesta 64, Velenje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)