018-360/2011 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Številka: 018-360/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Izdelava kartice upokojenca", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CETIS DIREKT, izpisovanje, kuvertiranje, trgovina in storitve, d.o.o., Celje, Čopova ulica 24, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki, o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 11. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 7. 2011, pod št. 961-09/2011-2820, izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava kartice upokojenca". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 22. 7. 2011, pod št. objave JN8323/2011.

Naročnik je dne 7. 9. 2011, pod št. 961-09/2011-2820, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku IDENTIKS kartični sistemi, d.o.o., Nova pot 124a, Brezovica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev oddaje javnega naročila.

Vlagatelj izpodbija odločitev o oddaji naročila najprej iz razloga, ker meni, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti. Navaja, da je izbrani ponudnik s podpisom obrazca 11 izjavil, da ima v času podpisa izjave za izvedbo predmetnega naročila zadostne profesionalne, tehnične, organizacijske, finančne in kadrovske zmožnosti ter opremo in druge pripomočke, zanesljivost, izkušnje, ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisano javno naročilo. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne razpolaga s tehničnimi zmožnostmi, ker nima in ne more imeti potrebnih naprav in opreme, poleg tega tudi ne razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmožnostmi, saj je v času predložitve ponudbe zaposloval le enega delavca, kar glede na časovno in količinsko zahtevnost javnega naročila ni dovolj. S pogoji javnega naročila po mnenju vlagatelja ni združljivo, da bi ponudnik potrebne kadrovske kapacitete zagotovil naknadno, ker v tem primeru vsebina obrazca 11 ne bi bila resnična. Vlagatelj dalje navaja, da načrt dela, kot ga je predstavil izbrani ponudnik, z opremo in kadri, s katerimi razpolaga, ni izvedljiv. Ponudba izbranega ponudnika vsebuje le splošne podatke, ki so del razpisne dokumentacije, v ponudbi pa nikjer ni navedeno medsebojno sosledje operacij, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je načrt dela izvedljiv. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je načrt zaščite in varovanja osebnih podatkov izbranega ponudnika neprimeren in neskladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker ne vsebuje opisa, kako bo izbrani ponudnik zadostil zahtevam iz 1. do 5. točke prvega odstavka 24. člena ZVOP-1, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna. Izbrani ponudnik po prepričanju vlagatelja tudi ne zagotavlja lastnih varovanih prostorov, kjer bo izvajal storitve, poleg tega pa ni pojasnil, kako bo v neznanih prostorih izpolnil zahteve po 24. členu ZVOP-1. Formalno nepopolna je ponudba izbranega ponudnika po trditvah vlagatelja še v predloženem okvirnem načrtu dela, saj ne vsebuje vseh sestavin skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker manjka načrt dela po posameznih operacijah, sosledje operacij ter terminski plan dela pri mesečnih dobavah, poleg tega ni naveden predviden začetek posameznih aktivnosti. Vlagatelj opozarja še na neobičajno nizko ponudbo izbranega ponudnika, saj meni, da elementi stroškovne cene kartice ob uporabi tehnološkega postopka, kot ga je predvidel izbrani ponudnik, bistveno presegajo ceno izbranega ponudnika. Po ponujeni ceni izbranega ponudnika bi bilo predmet naročila mogoče izvesti le, če bi izbrani ponudnik kupil že izdelane in potiskane blankete v tujini, kar pa je v nasprotju z zahtevami naročnika.

Vlagatelj izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila tudi zato, ker je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot nesprejemljivo, ker naj bi presegala naročnikova zagotovljena sredstva. Vlagatelj je prepričan, da naročnik ni napravil ekonomske analize cene glede na razpisne zahteve, da se morajo vse operacije z izvedbo javnega naročila izvajati v varovanih prostorih v Republiki Sloveniji in brez podizvajalcev. Navedeno pomeni, da za pravilno izvedbo javnega naročila v nobenem primeru ni mogoče naročiti potiskanih blanketov pri drugem ponudniku, ker bi to pomenilo nastopanje s podizvajalci. Iz elementov cene, ki jih je vlagatelj predstavil v okviru revizijskih očitkov neobičajne nizke cene izbranega ponudnika, po mnenju vlagatelja izhaja, da stroškovna cena bistveno presega ceno izbranega ponudnika in je tudi višja od cene, ki jo je za izvedbo javnega naročila predvidel naročnik. Naročnik bi moral ob odločitvi, koliko sredstev bo namenil za izvedbo javnega naročila, predvideti, kolikšni so potrebni stroški za pravilno izvedbo predmeta javnega naročila skladno z razpisnimi pogoji. Kolikor naročnik ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za plačilo javnega naročila, bi lahko postopal bodisi tako, da bi od izvedbe naročila odstopil bodisi spremenil katerega od razpisnih pogojev ter tako omogočil cenejšo izvedbo javnega naročila. Vlagatelj trdi, da v Republiki Sloveniji predmeta javnega naročila pod razpisnimi pogoji po ceni, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, kot tudi po ceni, ki bi bila bistveno nižja od ponujene cene vlagatelja, ni mogoče izvesti. Vlagatelj še navaja, da če je naročnik za izvedbo javnega naročila vnaprej predvidel določena sredstva, bi s tem potencialne ponudnike moral seznaniti, saj bi ti lahko že ob odločanju, ali bodo za izvedbo naročila sploh kandidirali, pretehtali, ali so javno naročilo sposobni izvesti ali ne. Ker naročnik predvidenih sredstev ni navedel, je vlagatelj vložil ponudbo, ne da bi vedel, da z njo ne more uspeti. Z navedenim je naročnik po mnenju vlagatelja kršil načelo transparentnosti, saj prikrivanje podatka o predvidenih sredstvih za izvedbo javnega naročila pomeni tudi prikritje enega od pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da bi lahko uspešno kandidirali. Ker naročnik navedenega načela ni spoštoval, je neutemeljeno ocenil ponudbo vlagatelja kot nesprejemljivo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30. 9. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, s katerimi vlagatelj izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 12. 10. 2011, pod št. 961-09/2011-2820, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je ponudbo izbranega ponudnika pregledal in ugotovil, da je izbrani ponudnik podpisal zahtevano izjavo, obrazec 11, zato je naročnik ocenil, da je izbrani ponudnik ob podpisu izjave imel na voljo zaposlene kadre in opremo. V razpisni dokumentaciji naročnik kadrovskega pogoja ni vnaprej opredelil. Izbrani ponudnik pa je v izjasnitvi tudi obrazložil, kako bo z zaposlenimi delavci in ob morebitni pomoči družinskih članov lahko izvedel javno naročilo. V zvezi z navedbami vlagatelja, da izbrani ponudnik ne razpolaga s tehničnimi zmožnostmi, naročnik pojasni, da lastništvo opreme ni bila zahteva razpisne dokumentacije, za dokazovanje tehnične sposobnosti pa je bila predvidena le izjava, katero je izbrani ponudnik podpisal in priložil v ponudbo. V zvezi z očitkom vlagatelja, da izbrani ponudnik ne razpolaga s tehnično opremo, ki bi mu omogočala hitro izvedbo naročila, zlasti tisk enotnega motiva kartice ter njihovo personalizacijo, naročnik ponovno poudarja, da ni zahteval lastništva opreme, niti tega, da ponudnik izkaže, na kakšen način razpolaga s potrebno opremo. Vlagatelj po mnenju naročnika zgolj domneva oziroma ocenjuje, da izbrani ponudnik z načrtom dela, ob upoštevanju svoje tehnične in kadrovske opremljenosti, ne more izvesti javnega naročila. Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil zahtevani okvirni načrt dela, ki je bil po dopolnitvi ocenjen za izvedljivega, izbrani ponudnik pa je v namen zavarovanja posla predložil bančno garancijo za resnost ponudbe in izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Ker gre le za okvirni načrt, ga bo možno dopolnjevati tekom izvedbe javnega naročila. Naročnik je prav tako kot primernega ocenil okvirni načrt z vključenim načrtom zaščite in varovanja osebnih podatkov, ki ga je priložil izbrani ponudnik, saj se je izbrani ponudnik v njem skliceval na pogodbo in s tem na 24. člen ZVOP-1. Naročnik dalje navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora izbrani ponudnik zagotoviti izdelovanje in personalizacijo kartic v lastnih varovanih prostorih, ampak le, da ponudnik zagotavlja izdelovanje in personalizacijo kartic v svojem varovanem objektu v Republiki Sloveniji. Naročnik ocenjuje vztrajanje oziroma ponavljanje vlagatelja o pomembnosti predloženega okvirnega načrta dela za pretiranega. V zvezi z navedbami vlagatelja o neobičajno nizki ponudbi izbranega ponudnika naročnik pojasni, da ponudbe izbranega ponudnika ni ocenil za neobičajno nizko, zato ni bilo potrebe po preverjanju ponudbe skladno z 49. členom ZJN-2. Naročnik je še pred začetkom postopka oddaje javnega naročila izvedel raziskavo trga. Iz raziskave trga oziroma prejetih ponudb na podlagi predhodnega informativnega povpraševanja je razvidno, da naročnik utemeljeno ni ocenil ponudbe izbranega ponudnika za neobičajno nizko, saj je njegova ponudbena cena za eno kartico dosegla 84,43 % cene po raziskavi trga, medtem ko je ponudbena cena vlagatelja za eno kartico presegla ceno po raziskavi trga za 21,14 %.

Naročnik se dalje opredeli do revizijskih očitkov glede nesprejemljivosti ponudbe vlagatelja. Izpostavlja, da nobeno določilo ZJN-2 ne nalaga naročniku, da ocenjeno vrednost naročila in predvidena sredstva za izvedbo naročila objavi oziroma navede v razpisni dokumentaciji. V postopkih javnega naročanja naročnik praviloma ne razkriva razpoložljivih sredstev, ki so praviloma enaka ocenjeni vrednosti naročila, ker je velika verjetnost, da bi prejel ponudbe do višine objavljenih sredstev, kar pa ni cilj naročanja. Načelo gospodarnosti zahteva, da se storitve opravijo s čim manj sredstvi, da porabljena sredstva zagotavljajo ustrezno kvaliteto in da predmet javnega naročila sledi potrebam javnega sektorja. Na tem mestu naročnik poudarja, da mora kot javni zavod in posredni uporabnik proračunskih sredstev ravnati še posebej skrbno in gospodarno. Naročnik zato zavrača navedbe vlagatelja, da je kršil načelo konkurenčnosti javnega naročanja. V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni napravil ekonomske analize cene glede na razpisne zahteve, da se morajo vse operacije za izvedbo predmeta javnega naročila izvajati v varovanih prostorih ponudnika v Republiki Sloveniji in brez podizvajalcev, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da za pravilno izvedbo javnega naročila v nobenem primeru ni mogoče naročiti potiskanih blanketov pri drugem ponudniku, ker bi to pomenilo nastopanje s podizvajalci, pa naročnik opozarja na izdano pojasnilo št. 3 razpisne dokumentacije, v okviru katerega je bila ponudnikom dejansko dovoljena nabava predtiskanih kartic na trgu (tudi v tujini).

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 10. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 4. 11. 2011 podal dodatna pojasnila oziroma dokazila v zvezi z zagotovljenimi sredstvi za izvedbo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku ter v listine, ki so jih predložili vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik v predrevizijskem in revizijskem postopku. Dokazni predlog vlagatelja s postavitvijo izvedenca grafične stroke in dokazni predlog izbranega ponudnika z zaslišanjem predstavnikov določenih družb je Državna revizijska komisija kot nepotrebna zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno z listinskimi dokazi.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika. Iz izpodbijanega obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot nesprejemljivo, medtem ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo na tej podlagi izbral kot najugodnejšo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske očitke vlagatelja, s katerimi vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, ker je ponudbo vlagatelja izločil kot nesprejemljivo, ker naj bi presegla zagotovljena sredstva naročnika. Vlagatelj mora namreč zato, da bi se lahko presojale kršitve naročnika, ki so povezane z ugotavljanjem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, v revizijskem postopku najprej dokazati, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka.

Naročnikovo ravnanje pri izločitvi ponudbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nesprejemljiva ponudba tista, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo očitane kršitve utemeljuje s tem, da naročnik ni vnaprej seznanil potencialnih ponudnikov z višino zagotovljenih sredstev, s čimer je kršil načelo transparentnosti. Vlagatelj tudi zatrjuje, da naročnik ni napravil ekonomske analize cen glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, da se morajo vse operacije za izvedbo javnega naročila izvajati v varovanih prostorih ponudnika v Republiki Sloveniji in brez podizvajalcev.

Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača očitke vlagatelja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, ker ponudnikov ni vnaprej seznanil z višino zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila. Kot to utemeljeno opozarja naročnik, ZJN-2 nikjer ne nalaga obveznosti naročniku, da mora v objavi javnega naročila ali v razpisni dokumentaciji objaviti višino zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila. Načelo transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2 se v postopku javnega naročanja uresničuje preko določb ZJN-2, ki predpisujejo pravila postopka oddaje javnega naročila in zagotavljajo javnost navedenih postopkov z objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena ZJN-2 v Uradnem listu EU in na portalu javnih naročil.

ZJN-2 oceno nesprejemljivosti ponudbe sicer veže na predhodno ugotovitev naročnika, da ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, vendar pa navedenega ne gre razlagati na način, katerega ponuja vlagatelj, in sicer, da gre za pogoj, ki mora biti vnaprej objavljen, zato da ga ponudniki lahko izpolnijo. Navedena določba ne predstavlja pogoja v smislu ugotavljanja sposobnosti ponudnika, kar ZJN-2 ureja v četrtem poglavju (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor), ampak je po mnenju Državne revizijske komisije vnesena v zakon zato, da naročniku zagotavlja, da javno naročilo odda v okviru sredstev, ki jih ima za ta namen na razpolago, ponudbe, ki višino sredstev presežejo, pa zavrne oziroma izloči. Z navedeno določbo se prispeva k spoštovanju načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga izvedbo javnega naročanja tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Naročnik ni v enakem položaju kot zasebni subjekti na trgu, saj je pri plačilu obveznosti omejen s predpisi, ki urejajo javne finance in ki določajo, da mora imeti naročnik na ustrezni proračunski postavki ali postavki finančnega načrta zagotovljena sredstva za plačilo svojih obveznosti.

Ker naročnik v konkretnem primeru ni bil dolžan vnaprej objaviti višine zagotovljenih sredstev, mu s tem povezanih očitanih kršitev ZJN-2 ni mogoče očitati.
Državna revizijska komisija glede na navedeno lahko v revizijskem postopku naročnikovo ravnanje pri ugotavljanju nesprejemljivosti ponudbe, ki naj bi presegla zagotovljena sredstva, presodi le z vidika, ali je naročnik pri takšnem ravnanju ravnal objektivno, torej, ali je ponudnike obravnaval enakopravno, in, ali je naročnik pri tem imel zagotovljena sredstva v višini, ki so manjša od ponudbene cene ponudbe, ki jo je naročnik izločil kot nesprejemljivo.

Državna revizijska komisija iz spisovne dokumentacije in pridobljenega pojasnila naročnika ugotavlja, da je naročnik zagotovil sredstva v višini, ki so enaka višini ocenjene vrednosti, in sicer 120.000,00 EUR (z DDV). Pri zagotovitvi sredstev je naročnik izhajal tudi iz povprečja cen, ki jih je pridobil na podlagi povpraševanj ponudnikov na trgu, in sicer po ceni 0,1362 EUR (brez DDV) za eno kartico. Navedeno izhaja iz sklepa o začetku postopka z dne 20. 7. 2011, Izračuna ocenjene vrednosti z dne 6. 7. 2011 s prilogami pridobljenih povpraševanj štirih ponudnikov (tudi vlagatelja) in Zahteve za izvedbo javnega naročila z dne 24. 6. 2011 s prilogami. Vsi navedeni dokumenti izkazujejo enotno višino zagotovljenih sredstev (in tudi ocenjene vrednosti). Iz dokazila naročnika z dne 4. 11. 2011, izjave direktorja finančnega sektorja, pa izhaja, da je naročnik sredstva zagotovil v rebalansu finančnega načrta zavoda za leto 2011, in sicer sredstva v višini 83.000,00 EUR (z DDV) v okviru izdatkov za blago in storitve (podskupina 402), razliko v višini 37.000,00 EUR (z DDV) pa bo naročnik zagotovil v okviru svojih finančnih načrtov za leta 2012, 2013 in 2014.

Kot to navaja naročnik in kar izhaja iz ponudbe vlagatelja, ponudbena cena vlagatelja (za eno kartico v višini 0,165 EUR brez DDV) presega zagotovljena sredstva za izvedbo naročila za 21,14 %, zaradi česar je treba ugotoviti, da je naročnik dejansko stanje glede preseganja ponudbene vrednosti vlagatelja pravilno ugotovil.

Pri tem dejstvo, katerega izpostavlja vlagatelj, in sicer da nudi izvedbo predmeta naročila po višji ceni, kot jo je predvidel naročnik, še ne dokazuje, da javnega naročila ni mogoče izvesti po ceni, ki jo je predvidel naročnik, oziroma ne pomeni, da naročnik krši pravila javnega naročanja in s tem povezana temeljna načela, kolikor načrtuje sredstva v manjši višini, kot jo sicer ponuja vlagatelj za izvedbo storitve, ki je predmet javnega naročila. Naročnik je tisti, ki določi, koliko sredstev bo porabil za izvedbo določenega javnega naročila, saj gre za sredstva, s katerimi naročnik razpolaga in upravlja naročnik, pri tem pa mora, z vidika predpisov javnega naročanja, paziti na temeljna načela javnega naročanja, zlasti na enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2) in zagotavljanje konkurence med ponudniki. Vendar pa je vlagatelj tisti, ki mora v revizijskem postopku zatrjevati in dokazati s tem povezane morebitne kršitve, česar pa v konkretnem primeru vlagatelj ni uspel dokazati, niti to ne izhaja iz spisovne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer še izpostavlja, da naj bi naročnik sredstva zagotovil v prenizki višini, ker pri tem ni upošteval zlasti zahteve da se morajo vse operacije za izvedbo javnega naročila izvajati v varovanih prostorih ponudnika v Republiki Sloveniji in brez podizvajalcev. Vendar pa vlagatelj navedenega očitka z ničemer ne konkretizira, torej zakaj in v kakšni višini naj bi te zahteve podražile ponudbeno ceno, prav tako ga z ničemer ne dokaže. Poleg tega vlagatelj pri tem izhaja iz napačne interpretacije zahtev iz razpisne dokumentacije, ker meni, da za pravilno izvedbo javnega naročila ni mogoče naročiti potiskanih blanketov pri drugem ponudniku, ker bi to pomenilo nastopanje s podizvajalci. Naročnik je namreč v okviru objavljenih odgovorov v 3. pojasnilu, objavljenem na portalu javnih naročil dne 16. 8. 2011, na vprašanje potencialnega ponudnika, ali izjava, da ponudnik zagotavlja izdelovanje in personalizacijo kartic v svojem objektu v Republiki Sloveniji, dejansko pomeni, da predtiskanih kartic ne sme dobaviti proizvajalec iz tujine, ki bi sodeloval v skupni ponudbi, odgovoril, da glede na to, da je predmet javnega naročila izdelava kartice upokojenca, ki vključuje grafično oblikovanje teksta, celostne podobe, tehnično urejanje, postavitev besedila, računalniški prelom, izdelavo reprofotografij, izdelavo filmov, tiskanje, personalizacijo, kuvertiranje, lepljenje kartic na dopisni list, pakiranje in odpremo na Pošto Slovenije, d.o.o., sam predmet javnega naročila izrecno ne zajema izdelave predtiskanih kartic, kar pomeni, da ponudnik predtiskane kartice lahko nabavi na trgu (tudi v tujini) in to pri proizvajalcih, ki jih izdelujejo za trg. Naročnik je še pojasnil, da kolikor bi proizvajalec predtiskanih kartic (tudi iz tujine) le-te izdelal prav za ponudnika in za konkretno javno naročilo, bi bil ta proizvajalec njegov podizvajalec (kar pa po 4.2 točki razpisne dokumentacije ni dovoljeno), oziroma partner v skupni ponudbi.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik dopustil možnost, da ponudnik v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila (ki predstavlja storitev) kupi predtiskane kartice pri proizvajalcu, kar pa nujno ne pomeni, da gre za podizvajalca. Zato ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da izvedbo storitve podraži dejstvo, da ni mogoče kupiti predtiskanih krtic od drugega ponudnika oziroma proizvajalca.

Vlagatelj v okviru revizijskih očitkov v tem delu navaja tudi izračun potrebne cene, ki je po njegovem mnenju višja od zagotovljenih sredstev, pri čemer izhaja iz višine minimalne plače in povračila stroškov delavcev, stroška nakupa kuvert, papirja za dopisne liste, nakupa kartičnih blanketov ter stroška tiska in personalizacije kartic ter ostalih stroškov (varovanje, energija, strošek režijskih delavcev itd.). Vendar pa navedeni izračun po oceni Državne revizijske komisije predstavlja le domnevo vlagatelja oziroma njegov lasten izračun stroškov, ki ni nujno enak izračunu stroškov ostalih ponudnikov, zaradi česar ne more dokazovati, da ni mogoče izvesti javnega naročila po višini, ki jo je naročnik predvidel za zagotovljena sredstva.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega ugotovljenega zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nesprejemljivo, v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, in jo na tej podlagi, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, kot nepopolno izločil iz postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje tudi določene kršitve naročnika, ki se nanašajo na ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vendar Državna revizijska komisija glede navedenih revizijskih očitkov vlagatelja opozarja na prvi odstavek 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila ugotovljena kot nesprejemljiva in posledično kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni odločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, t.j. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih dejstev ponudbe ni mogoče obravnavati kot sprejemljive oziroma popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nesprejemljivosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za meritorno presojo tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 14. 11. 2011



Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana
- Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki, o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje
- IDENTIKS kartični sistemi, d.o.o., Nova pot 124a, Brezovica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana