018-355/2011 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

Številka: 018-355/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava potrošnega materiala in kurilnega olja", v sklopu 3: "Pomivalna sredstva", v zvezi s pritožbo ponudnika WINTERHALTER GASTRONOM, d.o.o., Adamičeva cesta 40, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Pirnat, Kovačič, škofič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika DOM. DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Potrčeva ulica 1, Poljčane (v nadaljevanju: naročnik) dne 19. 10. 2011

ODLOČILA

Pritožba vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4. 8. 2011, pod št. 1/7-430/01/1-2011, sprejel Sklep o začetku postopka javnega naročila "Dobava potrošnega materiala in kurilnega olja". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 16. 8. 2011, pod št. objave JN9256/2011.

Naročnik je dne 16. 9. 2011, pod št. 1/7-430/1/52-2011, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je odločil, da se kot najugodnejši ponudnik za sklop 3: Pomivalna sredstva, izbere ponudnik Ecolab, d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor, okvirni sporazum v tem sklopu pa se sklene še s ponudnikoma Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, Griže in Segon šket Klemen, s.p., Goričica 13, šentjur.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je primarno predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila za sklop 3 ter izbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika in sklenitev okvirnega sporazuma z vlagateljem, podrejeno pa razveljavitev postopka javnega naročila.

Naročnik je dne 3. 10. 2011, pod št. 1/7-430/1/74-2011, izdal sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki je obvezna sestavina skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 10. 2011 pri naročniku vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Primarno vlagatelj zatrjuje, da naročnik v pravnem pouku, ki ga je dal ob izdaji obvestila o oddaji javnega naročil z dne 16. 9. 2011, ni navedel, da bi morebitno neplačilo ali nepravočasno plačilo takse lahko imelo za posledico zavrženje zahtevka za revizijo. Vlagatelj torej ni bil opozorjen na navedene posledice. Vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-313/2011, v kateri je zavzeto stališče, da napačni pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Ker vlagatelj v konkretnem primeru ni bil deležen pravnega pouka v skladu z ZPVPJN, ne sme trpeti škodljivih posledic, ki bi zaradi tega nastale. Podrejeno vlagatelj meni, da je naročnik kršil četrti odstavek 26. člena ZPVPJN, ki naročniku nalaga pozivanje k dopolnitvi zahtevka za revizijo, kolikor je le-ta nepopoln. Naročnik vlagatelja ni pozval k dopolnitvi in je zato kršil navedeno določbo. Vlagatelj meni, da navedena določba dopolnjuje tretji odstavek 26. člena ZPVPJN na način, da naročniku nalaga, da pred morebitnim zavrženjem zahtevka za revizijo vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Vlagatelj tudi izpostavlja odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki je določal, da sodišče nerazumljivo in nepopolno vlogo, ki jo je vložil odvetnik, takoj zavrže, ne da bi od vložnika zahtevalo popravo ali dopolnitev vloge. Sodišče je razveljavitev navedene določbe, ki je po mnenju vlagatelja precej podobna določbi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, utemeljilo s tem, da na podlagi te določbe prihaja tudi do zelo intenzivnih posegov v človekovo pravico do sodnega varstva in to tudi v primerih lapsusov, višje sile, nezakrivljenih napak in v drugih primerih, ki jim ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti strokovnjaka. Zavrženje odvetniške vloge brez pozivanja na popravo ali dopolnitev ima za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva stranke, ki je imetnik pravice materialnega prava, če je že potekel prekluzivni rok za varstvo te pravice. Velika teža posledic izpodbijane odločbe je očitno nesorazmerna z morebitnimi njenimi koristmi oziroma pozitivnim vplivom na pospešitev postopka. Pri oceni obsega koristi je namreč treba upoštevati, da pozivanje na dopolnitev formalno pomanjkljivih odvetniških vlog praviloma povzroči le krajši zastoj v postopku. Vlagatelj zato opozarja na neustavnost tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN in predlaga, da Državna revizijska komisija, ob smiselni uporabi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču, kolikor bi ocenila, da četrti odstavek 26. člena ZPVPJN ne posega v pravilo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, konkretni postopek prekine in zahteva presojo ustavnosti tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN. Vlagatelj pritožbi prilaga tudi potrdilo o plačilu takse.

Naročnik je z vlogo z dne 12. 10. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe ter odstopljene spisovne dokumentacije ocenjuje, da pritožba vlagatelja ni utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker zahtevku ni bilo priloženo potrdilo o plačilu takse.
Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini.

V 15. členu ZPVPJN (Obvezne sestavine zahtevka za revizijo), ki je vključen v (drugo) poglavje ZPVPJN (Skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku), je določeno, katere sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Te sestavine so obvezne (gl. druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni plačal takse, niti ni predložil potrdila o njenem plačilu. Vlagatelju pa je pri tem sporno, ali je naročnik zahtevek za revizijo upravičeno zavrgel, ker vlagatelja v odločitvi o oddaji naročila ni opozoril na posledice neplačila takse.

Državna revizijska komisija po vpogledu v odločitev o oddaji naročila z dne 16. 9. 2011 ugotavlja, da je naročnik v pravnem pouku v zvezi s plačilom takse za zahtevek za revizijo zapisal, da mora vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo v skladu s 70. in 71. členom ZPVPJN vplačati takso za posamezen sklop v znesku, ki ga je naročnik nato navedel za vsak sklop (za sklop 3 znesek 57,61 EUR). Naročnik je še navedel, na kateri transakcijski račun se taksa vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Na kakšen način mora naročnik poučiti ponudnike o pravnem varstvu v postopkih oddaje javnih naročil, ureja Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in ne ZPVPJN. Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Nadalje prvi odstavek 79. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da mora v odločitvi opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Namen navedenih določb je, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navede višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva, saj je na takšen način zagotovljeno učinkovito pravno varstvo ponudnikov po ZPVPJN. Navedeno velja še zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo oziroma zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu ustrezne takse in tudi ob upoštevanju dejstva, da ZPVPJN določa različne zneske plačila takse, ki jo v vsakem konkretnem primeru določi naročnik (tretji odstavek 71. člena ZPVPJN).

Niti določbe ZJN-2 niti določbe ZPVPJN pa ne določajo obveznosti naročnika, da mora ponudnike opozoriti na posledice, kolikor ustrezne takse ne bodo plačali ob vložitvi zahtevka za revizijo oziroma zahtevku za revizijo ne bodo priložili potrdila o plačilu ustrezne takse, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZPVPJN (podobno stališče je Državna revizijska komisija že zavzela v odločitvi št. 018-328/2011), kolikor ne opozori ponudnike na navedene posledice. Posledice namreč določa že sam zakon (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN), katerega mora naročnik upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo. Od ponudnikov pa se pričakuje, da bodo pravni pouk naročnika, v katerem naročnik izrecno pouči ponudnike, da "morajo" vplačati takso ob vložitvi zahtevka za revizijo, hkrati pa navede tudi natančne podatke o višini in računu plačila (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru), to upoštevali in takso ob vložitvi zahtevka za revizijo plačali, ne pa računali s tem, da jih bo naročnik pozval k dopolnitvi.

Iz navedenih razlogov je zato potrebne kot neutemeljene zavrniti pritožbene očitke vlagatelja, da izostanek opozorila na posledice neplačila takse ob vložitvi zahtevka za revizijo ne more iti v škodo vlagatelju. Zaradi navedenega v konkretnem primeru tudi ne more biti uporabljivo stališče Državne revizijske komisije iz odločitve, št. 018-313/2011, na katero se sklicuje vlagatelj, saj je v slednjem primeru šlo za drugačno dejansko stanje, ko vlagatelj ni plačal ustrezne višine takse, kar je bilo posledica nepopolnega pravnega pouka naročnika v odločitvi o oddaji naročila, ki ni navedel višine takse skladno z ZJN-2. V obravnavanem primeru pa naročniku napačnega oziroma nepopolnega pravnega pouka, kot že navedeno, ni mogoče očitati, vlagatelj pa se ne more sklicevati na to, da mu ne more iti v škodo napačni pravni pouk, po katerem se je ravnal, saj se vlagatelj ni ravnal skladno s "pravilnim" pravnim poukom, ki mu je nalagal, da "mora" plačati takso. Vlagatelj je vedel, da mora plačati takso in v kakšni višini, kar nenazadnje izhaja iz dejstva, da je v zahtevku za revizijo višino takse priglasil kot strošek postopka.

Kot neutemeljene je treba zavrniti tudi pritožbene navedbe vlagatelja, da naj bi naročnik kršil določbo četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki naročniku nalaga, da mora v primeru, če ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozvati, da ga v treh delovnih od prejema poziva dopolni. Navedena določba se namreč nanaša na primer, ko v zahtevku za revizijo niso vsebovane, sicer prav tako obvezne, sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, med katere pa plačilo takse oziroma potrdilo o plačilu takse ne spada, saj gre za obvezno sestavino iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, za katero ZPVPJN posebej ureja posledice nepravočasnega plačila oziroma nepravočasne predložitve potrdila.

V zvezi s stališčem, ki ga vlagatelj povzema iz odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določbo drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), ki je določala zavrženje nerazumljive ali nepopolne vloge, ki jo je vložil odvetnik, ne da bi sodišče od vložnika zahtevalo popravo ali dopolnitev vloge, pa Državna revizijska komisija opozarja, da je zavrženje zahtevka za revizijo v primeru neplačila takse oziroma nepredložitve plačila takse posebej urejeno v ZPVPJN, ki je specialni predpis v razmerju do ZPP, katerega subsidiarne določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku za vprašanja, ki jih ZPVPJN ne ureja. Specialne določbe ZPVPJN so prilagojene naravi postopka pravnega varstva pri oddaji javnih naročil, ki se odraža tudi preko temeljnih načel tega postopka, med drugim tudi načelom hitrosti in učinkovitosti. Ker so torej posledice neplačila takse oziroma nepredložitve potrdila o plačilu takse ob vložitvi zahtevka za revizijo v ZPVPJN posebej urejena, glede tega ni mogoče uporabiti pravil ZPP in s tem povezanih stališč Ustavnega sodišča. Poleg tega ne gre prezreti, da je določba 108. člena ZPP razlikovala med položaji, ko vlogo vloži stranka sama (prvi odstavek 108. člena ZPP) in položaji, ko vlogo vloži odvetnik (drugi odstavek 108. člena ZPP); za slednji primer je namreč bila določena strožja posledica nerazumljive ali nepopolne vloge. ZPVPJN pa ne razlikuje posledic, če vlagatelj vloži zahtevek za revizijo sam ali preko pooblaščenca, ki je odvetnik; za vse primere je namreč določena enaka posledica.

V zvezi s predlogom vlagatelja, da Državna revizijska komisiji zahteva presojo ustavnosti tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, pa Državna revizijska komisija (kot že v več svojih odločitvah) izpostavlja, da ni pristojni subjekt oziroma organ, ki bi lahko vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonske določbe. Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 s sprem., v nadaljevanju: ZUstS) določa upravičene predlagatelje v 23. in 24. členu, med katerimi ni Državne revizijske komisije, razen če bi kot predlagateljica izkazala pravni interes, torej, da predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njene pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj, kar pa v konkretnem primeru ni podano.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru ob vložitvi zahtevka za revizijo ni plačal takse, niti ni predložil potrdila o plačilu takse, ampak je navedeno storil šele ob vložitvi pritožbe, dne 6. 10. 2011, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je treba pritožbo vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrniti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 19. 10. 2011
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- DOM. DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Potrčeva ulica 1, Poljčane
- Odvetniška družba Pirnat, Kovačič, škofič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana
- Ecolab, d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor
- Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, Griže
- Segon šket Klemen, s.p., Goričica 13, šentjur
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana