018-257/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

Številka: 018-257/2011-15

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota - 2. etapa" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., Ob zeleni jami 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje , zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 06. oktobra 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 08. julija 2011 se ugodi in se delno razveljavi postopek javnega naročanja na način, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila številka 411-37/2009-16, z dne 24. junija 2011.

2. Naročnik mora v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati:
âˆ" navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
âˆ" navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
âˆ" opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
âˆ" opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala,
âˆ" opis načina odprave nepravilnosti.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov postopka se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku, v višini 10.960,00 eurov (EUR). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Predlog ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29. novembra 2010 sprejel sklep (številka 411-37/2009-7) o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku in imenovanju strokovne komisije za nadgradnjo proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota - 2. etapa (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila). Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo dne 29. decembra 2010 (pod številko objave JN12673/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 31. decembra 2010 pa (pod številko dokumenta 390738) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 254 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 09. februarja 2011 (številka objave JN1215/2011), dne 15. februarja 2011 (številka objave JN1447/2011) in dne 08. aprila 2011 (številka objave JN3644/2011), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pa dne 11. februarja 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 29, številka dokumenta 046835), dne 18. februarja 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 34, številka dokumenta 055101) in dne 13. aprila 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 72, številka dokumenta 116664).

Naročnik je dne 24. junija 2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 411-37/2009-16 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izbere "[k]onzorcij Swietelsky Bauges m.b.H. Austria in RUDIS d.d. Trbovlje" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 30. junija 2011, dne 11. julija 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal zahtevek za revizijo z dne 08. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji naročila ter naročniku poda jasna navodila glede obravnavanja neprimernih in nepravilnih ponudb. Vlagatelj obenem zahteva tudi, da mu naročnik povrne vse stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik, v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in ZJN-2, (nezakonito) izbrano ponudbo opredelil kot popolno, pri tem pa spregledal vrsto nepopolnosti in nepravilnosti izbrane ponudbe (vlagateljeva zatrjevanja v navezavi na navedeno so podrobneje predstavljena v nadaljevanju tega sklepa).

Naročnik je, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 19. julija 2011 prejel vlogo ponudnika, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, z dne 18. julija 2011, poimenovano "IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA na podlagi 27. člena ZPVPJN zaradi revizijskega zahtevka ponudnika SŽ-ŽGP Ljubljana d.d.", skupaj s prilogami (v nadaljnjem besedilu: izjasnitev z dne 18. julija 2011), dne 22. julija 2011 pa tudi vlogo omenjenega ponudnika, z dne 21. julija 2011, poimenovano enako. Obe navedeni vlogi je prejela tudi Državna revizijska komisija, in sicer prvo navedeno vlogo dne 19. julija 2011, drugo navedeno vlogo pa dne 22. julija 2011.

Naročnik je dne 27. julija 2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/5-0024512, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, v celoti pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača očitke o kršitvah, ki jih v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj (pravno relevantne ugotovitve naročnika so izpostavljene v nadaljevanju tega sklepa).

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 29. julija 2011, dne 01. avgusta 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo, znak vlagatelja 1.1.2651/11-BV, poimenovano "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-90/2011/8-0024512, z dne 08. avgusta 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11. avgusta 2011, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 16. avgusta 2011 prejela vlagateljevo pripravljalno vlogo, znak vlagatelja OZGZ-329/2008 (GOO-UP-25 SM), z dne 10. avgusta 2011.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-257/2011-7, z dne 17. avgusta 2011, naročnika pozvala na odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, prejel dne 18. avgusta 2011, dne 24. avgusta 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 430-90/2011/15-0024513, z dne 22. avgusta 2011, skupaj s priloženo dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, z dopisom številka 018-257/2011-10, z dne 13. septembra 2011, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-257/2011-11, z dne 14. septembra 2011, naročnika ponovno pozvala na odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 16. septembra 2011 pa je prejela naročnikov dopis številka 430-90/2011/18-0024512, z dne 15. septembra 2011, skupaj s priloženo dokumentacijo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in revizijski postopek oddaje tega javnega naročila, ob upoštevanju navedb vlagatelja, naročnika in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je na podlagi 87. člena dne 03. julija 2011 začel veljati ZPVPJN. Ker se je v konkretnem primeru predrevizijski postopek z vložitvijo zahtevka za revizijo začel dne 11. julija 2011 (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, s spremembami - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in prvim odstavkom 24. člena ZPVPJN), torej po uveljavitvi ZPVPJN, se ta postopek revizije (skladno z določbo 87. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom 82. člena ZPVPJN) izvede po ZPVPJN.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil (točka "IV.1.1) Vrsta postopka") in razpisne dokumentacije (točka 2.1 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 29. decembra 2010, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. marca 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2C izvede brez upoštevanja novele ZJN-2C.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je, kakor to izhaja iz odločitve o oddaji naročila, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik pravočasno prejel šest ponudb (in eno spremembo ponudbe), ob tem pa ugotovil, da sta popolno ponudbo oddala le ponudnik, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, ter vlagatelj (poglavje "IV.Ocenjevanje ponudb" na strani 7 odločitve o oddaji naročila). Upoštevaje razvrstitev ponudb glede na merilo najnižja cena (točka "IV.2.1) Merila za oddajo" objave obvestila o (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil) oziroma merilo "najnižja cena z DDV" (podpoglavje 1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) je bila vlagateljeva ponudba uvrščena na drugo mesto (za izbrano ponudbo).

V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da je ugotovitev naročnika o popolnosti izbrane ponudbe napačna, v neskladju "z RD, objavo kot tudi veljavno zakonodajo", saj je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel dne 24. junija 2011, kar pomeni, da je ponudniku, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, podelil naročilo kljub temu, da je izbrana ponudba "že potekla", s potekom veljavnosti izbrane ponudbe pa je naročnik (po stališču vlagatelja) izgubil tudi pravico unovčevanja bančne garancije za resnost ponudbe, čeprav je le ta veljavna do 01. avgusta 2011.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v točki 15.1 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil: "Rok veljavnosti ponudbe mora biti do 10.06.2011, ali če je le-ta spremenjen v skladu s točko 21, določenim v dopolnilu razpisne dokumentacije. Vsaka ponudba s krajšim rokom veljavnosti bo zavrnjena". V točki 15.2 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik ob tem še dodal: "V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti ponudb. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem ponudb morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo bančno garancijo za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena". Ob vpogledu v objavo obvestila o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej podal več odgovorov na več vprašanj gospodarskih subjektov. Naročnik je tako
âˆ" na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo "zanima nas do kdaj mora biti ponudba veljavna ter rok veljavnosti garancije za resnost ponudbe, glede na to, da se je rok za oddajo ponudbe premaknil", odgovoril: "Rok veljavnosti ponudbe in rok veljavnosti garancije za resnost ponudbe ostaja nespremenjen" ("ODGOVORI NA VPRAšANJA, Datum objave: 11.2.2011, 13:08", "Vprašanje - Oddano: 3.2.2011, 08:36"),
âˆ" na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo "glede na to, da se je rok podaljšal od prvotnega, do kdaj mora biti ponudba oz. garancija po novem veljavna"", odgovoril: "Rok veljavnosti ponudbe in rok veljavnosti garancije za resnost ponudbe ostaja nespremenjen" ("ODGOVORI NA VPRAšANJA, Datum objave: 11.2.2011, 13:08", vprašanje "[o]ddano: 10.2.2011, 09:06"),
âˆ" na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo "Naročnik je 15.2.2011 objavil že drugič podaljšanje roka za oddajo ponudbe, tokrat do 28.2.2011. Glede na to, da je novo spremembo roka naročnik podal na portal le tri dni pred oddajo, ter da so že vsi pridobljeni zahtevani uradni dokumenti in dokazila že v drugo pridobljeni (in s tem v zvezi nastali stroški ) prosimo za potrditev dejstva, da ostaja veljavnost ponudbe (10.6.2011), veljavnost BG za resnost ponudbe (10.6.2011) ter veljavnost vseh v ponudbi zahtevanih dokazil (30 dni od datuma za oddajo ponudbe - 18.2.2011) NESPREMENJENA!", odgovoril: "Rok za oddajo ponudb je 28.2.2011. Zahteva naročnika za veljavnost ponudbe (10.6.2011), veljavnost BG za resnost ponudbe (10.6.2011) ter veljavnost vseh v ponudbi zahtevanih dokazil (30 dni od datuma za oddajo ponudbe - 18.2.2011) ostaja NESPREMENJENA" ("odgovori na vprašanja, Datum objave: 16.2.2011, 09:01", vprašanje "[o]ddano: 16.2.2011, 08:25").

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v izbrano ponudbo, pri tem pa ugotovila, da je v njej (v 3. točki naslova, poimenovanega "3 PONUDBENA IZJAVA") zapisano: "Podpisani tukaj izjavljamo, da:" [â??] "se strinjamo, da bomo vztrajali pri tej ponudbi do v skladu z razpisno dokumentacijo". Kljub temu torej, da je po oceni Državne revizijske komisije že besedno zvezo "v skladu z razpisno dokumentacijo" v kontekstu, v katerem je zapisana (v navezavi na točko 15.1 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in citirane naročnikove odgovore na vprašanja gospodarskih subjektov, upoštevaje tudi podpisano in žigosano Izjavo 1, poimenovano "Izjava, da ponudnik sprejema pogoje razpisa"), prepričljivo razlagati na način, da bo ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, pri njej vztrajal do 10. junija 2011, je naročnik slednjega (kot to v zahtevku za revizijo upravičeno izpostavlja vlagatelj) v dokumentu z dne 08. junija 2011, poimenovanem "DOPOLNITEV PONUDBE", pozval, naj "vezano na Obrazec 5.1 - Obrazec ponudbe, točko 3.3.," navede datum veljavnosti njegove ponudbe. Res je sicer, kot to smiselno v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji vlogi z dne 14. junija 2011, poimenovani "DOPOLNITEV PONUDBE št. 03/2011 z dne 9.2.2011 (po 78. členu ZJN-2; Uradni list RS št. 128/06 s spremembami)" (v nadaljnjem besedilu: dopolnitev ponudbe), podal odgovor, da njegova ponudba velja do dne 10. junija 2011, vendar pa je ob tem med drugim zapisal tudi: "Vseeno pa vas želimo opomniti, da ste nas dne 6.6.2011 pozvali k podaljšanju veljavnosti naše ponudbe in veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, kar je bilo z naše stranu tudi storjeno. Veljavnost opcije ponudbe in veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe smo podaljšali do vključno dne 30.11.2011".

V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik ponudnika, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, pa tudi ostale ponudnike (vključno z vlagateljem), kakor to izhaja iz pisarniške odredbe na dokumentu številka 411-15/2010-17, z dne 06. junija 2011, pozval, da mu do dne 10. junija 2011 predložijo izjavo o podaljšanju veljavnosti ponudbe ter podaljšano garancijo za resnost ponudbe in sicer za 120 dni. Naročnik je, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 10. junija 2011 prejel vlogo ponudnika, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, z dne 09. junija 2011, poimenovano "Podaljšanje veljavnosti ponudbe št. 3/2011 z dne 9.2.2011 in Garancije za resnost ponudbe", skupaj s prilogo, to je dodatkom številka 1 h garanciji za resnost ponudbe (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 09. junija 2011). V omenjeni vlogi je med drugim zapisano: "Na osnovi prejetega dopisa izjavljamo, da podaljšujemo veljavnost naše ponudbe do vključno dne 30.11.2011".

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni, kot to neutemeljeno v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, s sprejemom odločitve o oddaji naročila "izbranemu ponudniku" [â??] "podelil naročilo kljub temu, da je ponudba izbranega ponudnika že potekla". Odločitev o oddaji naročila je namreč naročnik sprejel dne 24. junija 2011, omenjenega dne pa je bila izbrana ponudba (upoštevaje vsebino vloge z dne 09. junija 2011) veljavna. Ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, je veljavnost svoje ponudbe podaljšal tudi pred iztekom njene veljavnosti, saj je ta sprva veljala do dne 10. junija 2011 (kar izhaja tudi iz pojasnila ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, podanega v dopolnitvi ponudbe), naročnik pa je, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 10. junija 2011 prejel vlogo ponudnika, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, z dne 09. junija 2011, v kateri je slednji izjavil, da veljavnost svoje ponudbe podaljšuje do vključno dne 30. novembra 2011. V posledici navedenega je v konkretnem primeru pravno nerelevantno tudi sklicevanje vlagatelja na Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami), zlasti še na 26. oziroma 31. člen.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

V zahtevku za revizijo vlagatelj nadalje zatrjuje, da se "[p]rvi v konzorciju izbranih ponudnikov" v predloženi ponudbi pojavlja v več statusnopravnih oblikah. Vlagatelj ob tem zatrjuje, da je osnovno ponudbo oddala "avstrijska podružnica podjetja SWIETELSKY - BAUGESELLSCHAFT m.b.H., Klein Neusedler Strasse 27, Fischamend", pogodbo o sodelovanju s partnerjem Rudis, d. d., Trbovlje, pa je sklenila slovenska podružnica matičnega podjetja. Po prepričanju vlagatelja naročnik pogodbe o (skupnem) sodelovanju ne bi smel upoštevati, saj je na strani "ponudnika SWIETELSKY - BAUGESELLSCHAFT" očitno ni sklenila pooblaščena oseba.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v točki 4.4 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora v primeru predložitve ponudbe skupine ponudnikov skupina ponudnikov kot sestavni del ponudbe predložiti ustrezen akt o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju). Naročnik je ob tem določil, da mora akt o skupni izvedbi naročila minimalno vsebovati "naslednje določbe: pooblastilo vodilnemu ponudniku; neomejena solidarna odgovornost vseh ponudnikov; deleži ponudnikov v % in področje dela, ki ga bodo izvedli; način plačila preko vodilnega ponudnika, rok trajanja sporazuma ter določila v primeru izstopa ponudnika". V točki 9 podpoglavja 1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poimenovanega "Sestavni deli ponudbe", je naročnik določil tudi, da je potrebno v primeru, da ponudbo oddaja skupina ponudnikov, ponudbi priložiti izpolnjen in s strani vodilnega ponudnika v ponudbi skupine ponudnikov podpisan Obrazec 5.6 (poimenovan "Ponudba skupine ponudnikov"), k slednjemu pa mora biti priložen tudi ustrezni akt o skupni izvedbi naročila (ta mora biti izpolnjen in podpisan s strani vodilnega ponudnika ter vseh ostalih ponudnikov v skupni ponudbi).

Državna revizijska komisija v navezavi na navedeno najprej ugotavlja, da že vlagatelj sam v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je osnovno ponudbo (kot vodilni partner) oddala "avstrijska podružnica podjetja SWIETELSKY - BAUGESELLSCHAFT m.b.H., Klein Neusedler Strasse 27, Fischamend". Smiselno povsem enak zaključek je napravila tudi Državna revizijska komisija, saj je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovila, da je iz nje (dovolj) jasno razvidno, da sta jo predložila skupna ponudnika SWIETELSKY BAUGES(ELLSCHAFT) m.b.H., ZNL Bahnbau (Filiale Bahnbau), Klein Neusiedlerstrasse 27, 2401 Fischamend, Avstrija, ter Rudis, d. d., Trbovlje, Trg revolucije 25B, 1420 Trbovlje. Omenjeni podatek tako izhaja na primer iz obrazca ponudbe (Obrazca 5.1), obrazca "DODATEK K PONUDBI" (Obrazca 5.2), Izjave 1, Izjave 2, Izjave 3 in številnih drugih dokumentov, ki se nahajajo v izbrani ponudbi, kakor tudi iz žigov na posameznih dokumentih izbrane ponudbe. Vsebinsko enak zaključek sta napravila tudi naročnik (v odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo) in ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v izjasnitvi z dne 18. julija 2011), pri čemer slednji v izjasnitvi z dne 18. julija 2011 iz previdnosti še poudarja, da "sta naziva Swietelsky Bauges in Swietelsky Baugesellschaft, ista, Swietelsky Bauges je samo krajše napisano ime Swietelsky Baugesellschaft-a".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v "SPORAZUM o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe", z dne 24. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o skupnem nastopu), ki se v izbrani ponudbi nahaja na straneh 000155, 000156 in 000157. Ob proučitvi omenjenega sporazuma o skupnem nastopu je Državna revizijska komisija (v nasprotju s stališčem vlagatelja) ugotovila, da sta ga sklenila "SWIETELSKY Bauges m.b.H., Filiale Bahnbau, Klein Neusidler Straβe 27, A-2401 Fischamend, Avstrija" in "RUDIS d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25b, 1420 Trbovlje, Slovenija". Res je sicer, da se v uvodu (glavi) sporazuma o skupnem nastopu omenja tudi "Podružnica v Ljubljani", vendar pa je iz njega prepričljivo razbrati, da je vodilni partner konzorcija "SWIETELSKY Bauges m.b.H, Filiale Bahnbau, Klein Neusidler Straβe 27, A-2401 Fischamend, Avstrija" (na primer drugi odstavek 4. člena omenjenega sporazuma o skupnem nastopu). Slednji naj bi preko podružnice v Ljubljani izvedel le nekaj v sporazumu o skupnem nastopu izrecno naštetih opravil (četrti odstavek 4. člena sporazuma o skupnem nastopu). Prav tako je iz sporazuma o skupnem nastopu prepričljivo razbrati, da je kot edini preostali podpisnik sporazuma (poleg podpisnika "RUDIS d.d. Trbovlje") naveden podpisnik "SWIETELSKY Bauges m.b.H.", pri čemer iz žiga izhaja vsebina "SWIETELSKY Baugesellschaft m.b.H. ZNL Bahnbau 2401 Fischamend, Klein Neusiedlerstr. 27". Kot predstavnik (zastopnik) podpisnika "SWIETELSKY Bauges m.b.H." je navedena oseba H. S., prokurist, sporazum o skupnem nastopu pa je v izpostavljenem delu tudi podpisan. Podpis se nahaja v višini v prejšnjem stavku citiranih podatkov. Ker iz
âˆ" podatkov in informacij spletnega portala Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v navezavi na podružnico Swietelsky Baugesellschaft m.b.H. v Ljubljani izhaja, da se omenjena oseba H. S. pri podružnici v Ljubljani omenja v vlogi vrste zastopnika, ki je "poslovodja" (ne pa na primer "prokurist"),
âˆ" pooblastila z dne 27. januarja 2011, ki se v izbrani ponudbi nahaja na straneh od 000022 do 000028, izhaja, da je omenjena oseba H. S. pooblaščena, da pri zadevnem javnem razpisu predstavlja "Swietelsky Baugesellschaft m.b.H. ZNL Bahnbau Klein Neusiedlerstrasse 27 A-2401 Fischamend, Avstrija", daje razlage in izjave, povezane z razpisom, pa tudi, da ukrepa v vseh zadevah, povezanih z razpisom,
tudi omenjeni dejstvi napeljujeta na zaključek, da sta sporazum o skupnem nastopu sklenila "SWIETELSKY Bauges m.b.H., Filiale Bahnbau, Klein Neusidler Straβe 27, A-2401 Fischamend, Avstrija" (ne pa Swietelsky Baugesellschaft m.b.H., podružnica v Ljubljani) in "RUDIS d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25b, 1420 Trbovlje, Slovenija". Tako ni mogoče slediti vlagatelju niti v njegovih zatrjevanjih, da naročnik sporazuma o skupnem nastopu "ne bi smel upoštevati, saj" ga "na strani ponudnika SWIETELSKY - BAUGESELLSCHAFT očitno ni sklenila pooblaščena oseba" (peti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), da je omenjena oseba H. S. sporazum o skupnem nastopu podpisala "v svojstvu zakonitega zastopnika slovenske podružnice" (prvi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo), oziroma, da je omenjena oseba H. S. pooblaščena le za podpis ponudbe, ne pa za sklenitev sporazuma o skupnem nastopu (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje usposobljenosti iz razloga, ker je v svoji ponudbi priložil dokazila različnih samostojnih gospodarskih pravnih subjektov (podjetij iz poslovnega sistema Swietelsky), pri tem pa ni predložil ustreznega akta, iz katerega bi bilo razvidno, da je izpolnjen pogoj sklicevanja na drug gospodarski subjekt v skladu s 44. in 45. členom ZJN-2. Vlagatelj tako ugotavlja, da se reference glede izpolnjevanja pogojev nanašajo na drug "pravni subjekt, kot je izbrani ponudnik", prav tako pa naj bi bilo iz potrdil kadrov razvidno, da niso v nobenem pravno formalnem razmerju s ponudnikom.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, kakor to izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo številka 411-37/2009-21, z dne 07. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo), omenjenega dne vpogledal v izbrano ponudbo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji ponudbi priložil dokazila različnih samostojnih gospodarskih pravnih subjektov (podjetij iz poslovnega sistema Swietelsky), je tudi prepričljivo zaključiti, da se je vlagatelj seznanil z vsebino izbrane ponudbe v izpostavljenem delu in podatki v njej. Kljub temu pa iz zahtevka za revizijo, čeprav je trditveno breme v (pred)revizijskem postopku na podlagi ZPVPJN na vlagatelju (zlasti 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, po katerem mora zahtevek za revizijo vsebovati tudi očitane kršitve), ne izhaja konkretizirano zatrjevanje vlagatelja, iz katerih predloženih dokumentov oziroma obrazcev (strani v izbrani ponudbi so oštevilčene) naj bi izhajalo, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji ponudbi priložil dokazila različnih samostojnih gospodarskih pravnih subjektov (podjetij iz poslovnega sistema Swietelsky). Omenjeno zatrjevanje bi vlagatelj konkretizirano lahko podal poznavajoč vsebino razpisne dokumentacije (vključno z označbo obrazcev za pripravo ponudbe v njej), pa tudi upoštevajoč že zapisano dejstvo, da se je vlagatelj očitno (kljub pripombam, ki izhajajo iz zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo) seznanil z vsebino podatkov v izbrani ponudbi, saj sicer ne bi mogel zatrjevati, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v svoji ponudbi priložil dokazila različnih samostojnih gospodarskih pravnih subjektov (podjetij iz poslovnega sistema Swietelsky).

Državna revizijska komisija je v posledici pomanjkljive trditvene podlage v zahtevku za revizijo vpogledala v izbrano ponudbo zgolj v tistih delih, iz katerih je v zahtevku za revizijo (vsaj posredno) razbrati, da naj bi bili vlagatelju sporni. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da
âˆ" je Obrazec 5.10, poimenovan "REFERENCE PONUDNIKA KOT IZVAJALCA", izpolnjen, podpisan in žigosan z žigom, iz katerega izhaja vsebina "SWIETELSKY Baugesellschaft m.b.H. ZNL Bahnbau 2401 Fischamend, Klein Neusiedlerstr. 27" (v nadaljnjem besedilu: žig "SWIETELSKY Baugesellschaft m.b.H. ZNL Bahnbau"),
âˆ" iz prevodov referenčnih potrdil (Obrazec 5.11) v izbrani ponudbi v slovenski jezik med drugim izhaja vsebina "Potrjujemo, da je podjetje SWIETELSKY BAUGESELLSCHAFT m.b.H uspešno opravilo dela na sledečem projektu:", vsako od omenjenih referenčnih potrdil pa je tudi podpisano in žigosano z žigom "SWIETELSKY Baugesellschaft m.b.H. ZNL Bahnbau".
V posledici navedenega ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da "se reference glede izpolnjevanja pogojev nanašajo na drug pravni subjekt, kot je izbrani ponudnik v konkretnem javnem naročilu".

Vlagatelju prav tako ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju, da "je iz potrdil kadrov razvidno, da niso v nobenem pravno formalnem razmerju s ponudnikom (konkretno gre za osebi H.S in W.K)". Kot namreč to v odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3) upravičeno ugotavlja že naročnik, na smiselno enak zaključek pa v izjasnitvi z dne 18. julija 2011 (prvi odstavek točke 3) opozarja tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v izbrani ponudbi nahajata izpolnjena, podpisana in žigosana Obrazca 5.13, poimenovana "OBRAZEC ZA ŽIVLJENJEPISE", iz katerih za osebi H. S. in W. K. izhaja podatek o trenutni zaposlitvi. Na podlagi podatkov o trenutni zaposlitvi za osebi H. S. in W. K., ki izhajata iz omenjenih Obrazcev 5.13, je Državna revizijska komisija zaključila, da ni mogoče slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da sta obe navedeni osebi "zaposleni pri drugem pravnem subjektu in ne pri izbranem ponudniku".

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

V zahtevku za revizijo vlagatelj prav tako zatrjuje, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, predvidel odlaganje materiala na deponiji Kamnoloma Laže, slednjega pa ne v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in ne v času oddaje ponudbe ni (bilo) na Seznamu zbiralcev gradbenih odpadkov, ki ga vodi "MOP, Agencija RS za okolje". Navedeno, kot zatrjuje vlagatelj, pomeni, da Kamnolom Laže nima "potrdila MOP o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov" in ne more začeti z zbiranjem gradbenih odpadkov, predvsem pa ne z zbiranjem oporečnih odpadkov, ki bodo pri izvedbi del tudi nastali (na primer asfalt).

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v deseti alineji točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da je potrebno pri deponiranju gradbenih odpadkov upoštevati določila Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008; v nadaljnjem besedilu: Uredba) ter stroške povezane s tem vkalkulirati v ponudbi. Naročnik je prav tako določil, da mora ponudnik (v ponudbi) priskrbeti vse dokumente, zahtevane v podpoglavju 1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poimenovanem "Sestavni deli ponudbe" (točka 7.4 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), med drugim tudi Obrazec 5.18, poimenovan "Program dela". Iz vsebine slednjega obrazca v točki 4 izhaja naslednja zahteva naročnika: "Priložite pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov imenovanega s strani pristojnega ministrstva v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/2008). Iz izjave mora biti razvidno, da ima ponudnik na lastne stroške zagotovljeno zemljišče za odlagališče oziroma deponijo". "Izjava naj vsebuje podatke o:
â"˘ lokaciji deponije,
â"˘ predvideni količini materiala, ki bo odložen na deponijo,
â"˘ ceno po enoti (m3) za predvidene količine".

Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja podpisan in žigosan Obrazec 5.18, pa tudi "Izjava - Pismo o nameri", številka L100-321/11-BŽ-av, z dne 23. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: izjava številka L100-321/11-BŽ-av). Ker iz izjave številka L100-321/11-BŽ-av izhaja, da z njo gospodarski subjekt, ki jo je podpisal in žigosal, izjavlja tudi, da bo ponudniku, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, omogočil odlaganje odvečnega materiala na deponijo (lokacija Kamnolom Laže), ob tem pa v omenjeni izjavi navedel tudi ocenjeno količino in ceno odlaganja odvečnega materiala, Državna revizijska komisija ni sledila niti ugotovitvam naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 2), po katerih "izbrani ponudnik zaradi modernejše tehnologije sploh ne potrebuje odlagališča", niti vsebinsko enakim navedbam ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v izjasnitvi z dne 18. julija 2011.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da tako naročnik (prvi odstavek odločitve o zahtevku za revizijo na strani 5) kakor tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (predzadnji odstavek na šesti strani izjasnitve z dne 18. julija 2011), zatrjujeta, da ima Kamnolom Laže dovoljenje za predelovanje odpadkov oziroma za predelovalca odpadkov, ne zatrjujeta pa, da bi imel Kamnolom Laže morebiti dovoljenje za zbiranje odpadkov oziroma za zbiralca odpadkov. Pač pa iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 4) izhaja, da je predelovalec odpadkov "višja stopnja obdelovalca odpadkov, kakor zbiralec odpadkov, saj" [â??] "predelovalec odpadkov poleg zbiranja odpadkov izvaja tudi druge, dodatne naloge, ki jih zbiralec ne izvaja".

Neodvisno od vprašanja, ali je predelovalec odpadkov "višja stopnja obdelovalca odpadkov, kakor zbiralec odpadkov", Državna revizijska komisija ugotavlja, da zbiralec (gradbenih) odpadkov in predelovalec (gradbenih) odpadkov predstavljata dva različna statusa oseb. To izhaja že iz spletne strani http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/ Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, iz katere je razvidno, da omenjeni organ vodi ločen seznam "Predelovalci odpadkov", ločen seznam "Zbiralci gradbenih odpadkov" in ločen seznam "Zbiralci odpadkov". Ob vpogledu vanje je Državna revizijska komisija ugotovila, da je gospodarski subjekt, ki je podpisal in žigosal izjavo številka L100-321/11-BŽ-av, (pod številko vpisa 195) vpisan v "SEZNAM PREDELOVALCEV ODPADKOV" ("MOP - Agencija RS za okolje, 28.9.2011"), ni pa vpisan v "SEZNAM ZBIRALCEV GRADBENIH ODPADKOV" ("MOP - Agencija RS za okolje, 12.9.2011") oziroma v "SEZNAM ZBIRALCEV ODPADKOV" ("MOP - Agencija RS za okolje, 12.9.2011"). Če bi dejansko veljalo, da je predelovalec odpadkov (enostavno) "višja stopnja obdelovalca odpadkov, kakor zbiralec odpadkov", bi bilo upravičeno pričakovati, da bodo vse osebe (ali pa vsaj večina oseb), ki so vpisane v "SEZNAM PREDELOVALCEV ODPADKOV" vpisane tudi v "SEZNAM ZBIRALCEV ODPADKOV", pa temu ni tako. V "SEZNAM PREDELOVALCEV ODPADKOV" ("MOP - Agencija RS za okolje, 28.9.2011") je vpisanih 250 oseb, v "SEZNAM ZBIRALCEV ODPADKOV" ("MOP - Agencija RS za okolje, 12.9.2011") pa 138 oseb. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe namreč zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne zbiranje gradbenih odpadkov, če ima v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno zahteval, da ponudnik priloži pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov, imenovanega s strani pristojnega ministrstva, ne pa izjave, potrjene s strani predelovalca odpadkov. Ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjene s strani zbiralca odpadkov, v svoji ponudbi ni predložil niti tega ne zatrjuje. Če je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, morebiti ocenil, da vsebina Obrazca 5.18 v izpostavljenem delu ni skladna z določbami ZJN-2, bi moral zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju takrat veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, s spremembami), zlasti še drugega oziroma šestega odstavka 12. člena. Naročnik je namreč tisti, ki je oblikoval določbe razpisne dokumentacije in jih zapisal na način, ki kar najbolj ustreza predmetu javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih odločitvah zapisala, da po poteku roka za prejem ponudb vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, temveč lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Takšnega zaključka ne spreminja niti sklicevanje naročnika (in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo) na Uredbo, po kateri mora investitor zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov (prvi odstavek 6. člena), oziroma lahko za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu (šesti odstavek 6. člena). Omenjeni določbi (smiselno enako kot prvi odstavek 7. člena Uredbe) prav tako zgolj ponovno potrjujeta, da zbiralec gradbenih odpadkov in predelovalec gradbenih odpadkov predstavljata dva različna statusa oseb, pri čemer ne gre prezreti niti že doslej zapisanega dejstva, ki izhaja iz prvega odstavka 11. člena Uredbe.

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem primeru, in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera, v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati in dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je izbrana ponudba (v izpostavljenem delu) popolna, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 in določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti še točki 7.4 in 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), vse v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi v povezavi z 9. členom ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, izbrane ponudbe pa naročnik iz razloga, ker v njej ni priložena pisna izjava o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjena s strani zbiralca odpadkov, imenovanega s strani pristojnega ministrstva v skladu z Uredbo, ne bi smel opredeliti za popolno. Z opisanim ravnanjem naročnik tudi ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (prvi odstavek 9. člena ZJN-2).

Upoštevaje doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in, sledeč pravovarstvenemu predlogu vlagatelja v njem, delno razveljavila postopek javnega naročanja na način, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila številka 411-37/2009-16, z dne 24. junija 2011.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi doslej obravnavanega dela vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in jo razveljavila, v nadaljevanju vlagateljevega zahtevka za revizijo ni obravnavala v delih, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in ZJN-2 izbrano ponudbo nezakonito opredelil kot popolno tudi iz nekaterih drugih razlogov. Tudi obravnava vlagateljevega zahtevka za revizijo v preostalem delu namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve, na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oziroma na izboljšanje vlagateljevega pravnega položaja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Ker se je z razveljavitvijo naročnikove odločitve o oddaji naročila postopek oddaje zadevnega javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (8. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen) na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da ponovno oceni in pregleda prispele ponudbe, nato pa ravna v skladu z določbami ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku tudi nalaga, da ji mora v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne vse stroške postopka in sicer "stroške odvetniškega zastopanja v znesku 1.400,00 EUR brez DDV, 2% materialne stroške in plačano takso v znesku 10.000,00 EUR".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN in prvi odstavek 71. člena ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške, nastale v postopku pravnega varstva:
- takso (za zahtevek za revizijo) v znesku 10.000,00 EUR,
- nagrado za postopek pravnega varstva v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer,
- 20 % davek na dodano vrednost v znesku 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za postopek pravnega varstva (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 06. oktobra 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 10.960,00 eurov (EUR). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, saj jih upoštevaje okoliščine in težavnost konkretne zadeve ne ocenjuje za potrebne stroške, nastale v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "2% materialn[i] strošk[i]", saj vlagatelj omenjene postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife Zakona o odvetniški tarifi, poimenovanim "IZDATKI".

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov postopka se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku, v višini 10.960,00 eurov (EUR). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev izbranemu ponudniku (ponudniku, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo) povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, v izjasnitvi z dne 18. julija 2011 predlaga, da se mu povrnejo vsi stroški revizijskega postopka, kakor so navedeni v priloženem stroškovniku, pa tudi morebitno dodatno nastali stroški v postopku odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija priglašenih stroškov ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, za sestavo izjasnitve z dne 18. julija 2011 ne ocenjuje za potrebne stroške, saj navedbe v njej niso bistveno pripomogle k odločitvi v tej zadevi. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija predlog ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, za povrnitev stroškov postopka zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 06. oktobra 2011


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije




































Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije