Na vsebino
EN

018-312/2011 Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana, MIC

Številka: 018-312/2011-4
Datum sprejema: 5. 10. 2011

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 72. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "GOI dela za preureditev notranjosti delavniškega objekta na vzhodni strani glavnega šolskega objekta" in na podlagi pritožbe ponudnika AS - PRIMUS, gradnja, inženiring in svetovanje, d.o.o., Ulica Bračičeve brigade 28, Stari trg pri Ložu, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., štefanova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana, MIC, Ptujska ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 5. 10. 2011

odločila:

1. Zahtevek za vračilo takse, kakor izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 14. 9. 2011, se zavrne.

2. Pritožba, kakor izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 14. 9. 2011, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 7. 2011 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22. 6. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 26. 8. 2011, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika GRADIVA, d.o.o., Ravnikarjeva 1, Radomlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila o oddaji javnega naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 6. 9. 2011, ki jo je naročnik prejel dne 8. 9. 2011, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je ta oddal nepopolno ponudbo, zaradi česar bi moral biti izločen iz postopka. Vlagatelj zato predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku.

Z vlogo z dne 6. 9. 2011, ki jo je naročnik prejel dne 9. 9. 2011, je vlagatelj zahtevek za revizijo dopolnil s potrdilom, iz katerega je razvidno, da je vlagatelj dne 8. 9. 2011 plačal revizijsko takso v višini 1.497,22 EUR.

Naročnik je dne 8. 9. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ob pregledu zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse, zato je zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrgel. Ob tem naročnik ugotavlja, da ima zahtevek za revizijo tudi druge procesne pomanjkljivosti, zaradi katerih ga je treba zavreči. Tako je pooblastilo odvetniku podpisal prokurist vlagatelja, ki razpolaga le z materialnim, ne pa tudi procesnim pooblastilom, zato ni mogel prenesti pooblastila za zastopanje in vložitev zahtevka za revizijo. Poleg tega vlagatelj po mnenju naročnika ne izkazuje aktivne legitimacije, saj je bila njegova ponudba izločena kot nepopolna, v zahtevku za revizijo pa ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 9. 2011, ki jo je naročnik prejel dne 16. 9. 2011, na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil dokument, v katerem primarno zahteva vračilo takse, podrejeno vlaga pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ob tem pa še dopolnjuje zahtevek za revizijo.
V delu, ki se nanaša na zahtevo za vračilo takse, vlagatelj navaja, da se je z naročnikom sporazumel, da ne bo vložil pritožbe zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, če bo Državna revizijska komisija na podlagi sporazuma med strankama in smiselno tudi 72. člena ZPVPJN ugodila vlagateljevi zahtevi za vračilo plačanega zneska v višini 1.497,22 EUR. Iz naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo namreč izhaja, da taksa ni bila plačana, ker pa je vlagatelj takso dejansko plačal, je upravičen zahtevati vračilo plačanega zneska.
Podrejeno vlagatelj v smislu utemeljitve pritožbe navaja, da je obvestilo o oddaji naročila prejel dne 29. 8. 2011, rok za vložitev zahtevka za revizijo pa je potekel 8. 9. 2011. Vlagatelj je zahtevek za revizijo brez plačila takse vložil 7. 9. 2011, nato pa ga je naslednji dan, torej še v roku za vložitev zahtevka za revizijo, dopolnil s potrdilom o plačilu takse. To pomeni, da je bil popoln zahtevek za revizijo vložen znotraj roka, ki ga določa ZPVPJN. Vlagatelj ugovarja tudi zoper naročnikovo ugotovitev, da prokurist ne bi smel podpisati pooblastila odvetniku, in navaja, da iz sodne prakse izhaja, da prokura kot splošno pooblastilo vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v postopku kot tudi za zastopanje družbe pri podelitvi pooblastila. Vlagatelj navaja, da sodišča zaradi neenotne prakse dovoljujejo dopolnjevanje takšnih pooblastil z naknadno predložitvijo pooblastil zakonitih zastopnikov.
V zvezi z naročnikovimi očitki o aktivni legitimaciji vlagatelj navaja, da je bil z dejstvom nepopolnosti njegove ponudbe seznanjen šele s sklepom o zavrženju zahtevka za revizijo. V nobenem drugem dokumentu naročnik vlagatelja ni obvestil, da je njegovo ponudbo izločil kot popolno, zato gre za novo dejstvo, do katerega se v zahtevku za revizijo sploh ni mogel opredeliti. Vlagatelj zato v tem delu dopolnjuje zahtevek za revizijo in navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti kot nepopolne.
Glede na vse navedeno vlagatelj primarno predlaga, da mu Državna revizijska komisija pristojnemu ministrstvu naloži vračilo zneska v višini 1.497,22 EUR. Podrejeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in naročniku naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, oz. alternativno da zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Glede stroškov vlagatelj predlaga, da se odločitev o njihovi povrnitvi pridrži do končne odločitve v zadevi.

Po preučitvi vlagateljeve vloge z dne 14. 9. 2011 in predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v vlogi z dne 14. 9. 2011 najprej zahteva vračilo takse, ki jo je plačal po vložitvi zahtevka za revizijo, in sicer zato, ker se je z naročnikom sporazumel, da ne bo vložil pritožbe zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, če bo dobil vrnjen znesek v višini plačane takse.

V skladu z določbami ZPVPJN je vlagatelj upravičen do povračila takse v primeru, če je njegov zahtevek za revizijo utemeljen oz. če naročnik, ne glede na odločitev o zahtevku za revizijo, v predrevizijskem postopku izvede dejanja, ki bi jih moral izvesti v postopku oddaje javnega naročila (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN). Poleg tega je vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZPVPJN upravičen do vračila takse tudi v primeru, če ne vloži zahtevka za revizijo, čeprav je plačal takso za predrevizijski in revizijski postopek, ali če se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila.

V predmetnem postopku ni prišlo do nobenega izmed navedenih položajev. Do meritorne odločitve o zahtevku za revizijo (še) ni prišlo, zato vlagatelj ni upravičen do vračila takse na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN. Prav tako ni prišlo do položaja, ko bi vlagatelj plačal revizijsko takso, ne da bi vložil zahtevek za revizijo. Zahtevek za revizijo je bil namreč vložen, in sicer z vlogo z dne 6. 9. 2011, zato vlagatelj ni upravičen do vračila takse na podlagi 1. alineje prvega odstavka 72. člena ZPVPJN. Ker se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki ima nesporno naravo postopka oddaje javnega naročila (naročnik - javni zavod naroča gradbeno - obrtniška dela za preureditev notranjosti dela glavnega šolskega objekta), vlagatelj tudi ni upravičen do vračila takse na podlagi 2. alineje prvega odstavka 72. člena ZPVPJN.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v skladu z določbami ZPVPJN ni upravičen do vračila takse.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 9. 2011 vložil tudi pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. Primarni razlog za zavrženje zahtevka je bila naročnikova ugotovitev, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse.

V skladu s 15. členom ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati obvezne sestavine. V prvem odstavku 15. člena ZPVPJN so določene naslednje obvezne sestavine:

1. ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo,
2. ime naročnika,
3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
4. predmet javnega naročila,
5. očitane kršitve,
6. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
7. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
8. navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada.

V drugem odstavku 15. člena ZPVPJN je določena še ena sestavina. Vlagatelj mora namreč zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. 71. člen ZPVPJN v prvem in drugem odstavku določa, koliko znaša taksa v posameznih primerih, v tretjem odstavku pa določa, da se taksa plača na ustrezen podračun, ki je v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, odprt pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski postopek.

Naročnik mora po prejemu zahtevka za revizijo najprej opraviti predhodni preizkus zahtevka za revizijo. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN mora po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je bil vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če zahtevek za revizijo izpolnjuje navedene pogoje, ga naročnik sprejme v obravnavo. Če zahtevek za revizijo navedenih pogojev ne izpolnjuje, je ravnanje naročnika z zahtevkom za revizijo odvisna od vrste pogoja, ki ni bil izpolnjen. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, mora vlagatelja pozvati, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. šele če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Če pa naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN ali da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse oz. da ta ni bila plačana v ustrezni višini, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže.

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da mora naročnik v primeru določenih procesnih pomanjkljivosti vlagatelju najprej dati možnost njihove odprave, v primeru določenih procesnih pomanjkljivosti je pa dolžan zahtevek za revizijo zavreči brez možnosti njegovega dopolnjevanja. Potrdilo o plačilu takse, ki je kot obvezna sestavina zahtevka za revizijo predvideno v drugem odstavku 15. člena ZPVPJN, spada v drugo skupino, saj ZPVPJN v tretjem odstavku 26. člena izrecno določa, da naročnik zahtevek za revizijo, ne da bi prej pozival vlagatelja k njegovi dopolnitvi, zavrže, če bodisi potrdilo o plačilu ni priloženo bodisi iz njega izhaja, da je bila plačana taksa v neustrezni višini. Potrdilo o plačilu takse je torej obvezna sestavina zahtevka za revizijo, ki mora biti priložena ob sami vložitvi zahtevka, pri čemer ZPVPJN ne predvideva kakršnegakoli dopolnjevanja v tem delu, in sicer ne glede na to, ali je rok za vložitev zahtevka za revizijo že potekel ali ne.

Iz predmetnega predrevizijskega postopka je razvidno, da je vlagatelj z vlogo z dne 6. 9. 2011, ki jo je naročnik prejel dne 8. 9. 2011, vložil zahtevek za revizijo. Z vlogo z dne 6. 9. 2011, ki jo je naročnik prejel dne 9. 9. 2011, je vlagatelj zahtevek za revizijo dopolnil s potrdilom o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da je vlagatelj dne 8. 9. 2011 plačal revizijsko takso v višini 1.497,22 EUR. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN zavrgel. Na to ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse posredoval naknadno, in sicer še pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZPVPJN namreč ne razlikuje med položajem, ko bi bil zahtevek za revizijo dopolnjen s potrdilom o plačilu takse pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo, ter položajem, ko bi bil zahtevek za revizijo dopolnjen s potrdilom o plačilu takse po poteku tega roka. ZPVPJN, kot je bilo že zapisano, izrecno določa, da mora biti potrdilo o plačilu takse priloženo zahtevku za revizijo, iz česar izhaja, da kasnejše dopolnjevanje v tem delu ni mogoče.

Upoštevajoč zapisano je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, vlagateljevo pritožbo z dne 14. 9. 2011 zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5. 10. 2011



Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:

- Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana, MIC, Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., štefanova 15, 1000 Ljubljana
- GRADIVA, d.o.o., Ravnikarjeva 1, 1235 Radomlje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran