018-259/2011 Slovenske železnice, d.o.o.

Številka: 018-259/2011-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "RECERTIFIKACIJA SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM PO ISO 14001" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGS Slovenija, d. o. o., Koper, Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetniška pisarna Drožina, Obala 114, 6320 Portorož, zoper ravnanje naročnika SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29. septembra 2011 sprejela

ODLOČILA

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 14. julija 2011 se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. maja 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za predmet naročila "Recertifikacija sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001" (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave NMV1635/2011) objavljeno dne 20. maja 2011 (v nadaljnjem besedilu: naročilo).

Naročnik je dne 22. junija 2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 1.7-1498/2011-SR (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da je najugodnejša ponudba ponudnika "BUREAU VERITAS Podružnica Ljubljana, Linhartova cesta 49a, 1000 Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 01. julija 2011, dne 06. julija 2011 pa je naročnik, kakor to izhaja iz podatka na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo z dne 01. julija 2011, poimenovano "POSEBNA ZAHTEVA ZA OBRAZLOŽITEV OBVESTILA O ODLOČITVI O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA MALE VREDNOSTI z dne 22.06.2011".

Naročnik je dne 08. julija 2011 sprejel "OBRAZLOŽENO OBVESTILO", številka 1.7-1629/2011-SR, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 11. julija 2011.

Dne 15. julija 2011 je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal "ZAHTEVO ZA REVIZIJO", z dne 14. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v kateri predlaga, da naročnik zadevni postopek oddaje (javnega) naročila v celoti razveljavi ter "javni razpis ponovi". Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbi 38. in 30.a člena ZJN-2, saj je po javnem odpiranju ponudb izvedel "postopek pogajanj z ponudniki" na način, da jih je pozval, da ponovno pisno predložijo nižje cenovne ponudbe kot so jih primarno predložili po javnem razpisu, brez da bi "variantne ponudbe glede cene" predvidel v javnem razpisu, ob tem pa je vlagatelja predhodno pozval, da pojasni predloženo neobičajno nizko ceno "iz ponudbe z dne 06.06.2011". Vlagatelj ne more razumeti, kako ga je naročnik lahko, čeprav se mu je (pred tem) zdela "ponudba cene" neobičajno nizka, pozval, da svojo ceno še zniža, izbranega ponudnika (ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo) pa na pojasnitev cene ni pozval, temveč "je odločil, da je slednji cenovno najugodnejši". Vlagatelj nadalje zatrjuje, da vsebina javnega razpisa v ničemer ne utemeljuje njegovega poimenovanja (storitve usposabljanja na področju obrambnih in varnostnih materialov), in predlaga, da naročnik predloži seznam postopkov oddaje naročil male vrednosti zadnjih treh let, iz katerega bo razvidno, katere pravne osebe, ter po kakšnih cenah, so običajno opravljale storitve ratificiranja sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001.

Naročnik je v posledici prejetega zahtevka za revizijo sprejel odločitev, številka 1.-1229/11 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), iz katere izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V utemeljitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da vlagatelj narobe razume pomen variantnih ponudb. Glede predloga vlagatelja, da naročnik predloži seznam postopkov oddaje naročil male vrednosti zadnjih treh let, iz katerega bo razvidno, katere pravne osebe, ter po kakšnih cenah, so običajno opravljale storitve ratificiranja sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001, naročnik ugotavlja, da gre za zahtevo, o kateri bo odločal "v posebni odločitvi, skladno z ZDIJZ". Naročnik v nadaljevanju utemeljitve odločitve o zahtevku za revizijo zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji zapisal, da si pridržuje pravico do pogajanj z vsemi ponudniki, dodaja, da je v razpisni dokumentaciji opisal protokol pogajanj, ter zaključuje, da se je za izvedbo takih pogajanj odločil ravno zaradi načel enakopravne obravnave ponudnikov, transparentnosti javnega naročanja ter "zagotavljanja konkurence ponudnikov". Naročnik tudi priznava, da je pomotoma objavil razpis pod napačnim nazivom.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 1.3-308/11-P, z dne 11. avgusta 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 22. avgusta 2011 prejela vlagateljevo vlogo, poimenovano "PREDLOG ZA ZAČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA", z dne 19. avgusta 2011, skupaj s spremnim dopisom, dne 25. avgusta 2011 pa vlagateljevo vlogo z dne 23. avgusta 2011.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 23. avgusta 2011.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-259/2011-3, z dne 22. avgusta 2011, naročnika pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 23. avgusta 2011, dne 24. avgusta 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 430-90/2011/15-0024513, z dne 22. avgusta 2011, skupaj s priloženo dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo, z dopisom številka 018-259/2011-6, z dne 14. septembra 2011, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse s strani naročnika odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na oddajo zadevnega naročila in predrevizijski postopek, pa tudi dokumentacije revizijskega postopka oddaje tega naročila, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z določbami ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je na podlagi njegovega 87. člena dne 03. julija 2011 začel veljati ZPVPJN. Ker se je v konkretnem primeru predrevizijski postopek z vložitvijo zahtevka za revizijo začel dne 15. julija 2011 (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in prvim odstavkom 24. člena ZPVPJN), torej po uveljavitvi ZPVPJN, se ta postopek revizije (skladno z določbo 87. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom 82. člena ZPVPJN) izvede po (določbah) ZPVPJN.

Upoštevaje dejstvo, da iz objave obvestila o naročilu male vrednosti na Portalu javnih naročil med drugim izhaja "Naročilo male vrednosti se oddaja na podlagi:" [â??] "30.a člen ZJN-2", iz Povabila k oddaji ponudbe (prvi odstavek točke "3. POVABILO K ODDAJI PONUDBE") pa "[o]ddaja javnega naročila se vodi na podlagi Zakona o javnem naročanju / Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 ter 18/11", je Državna revizijska komisija v nadaljevanju po uradni dolžnosti (ex offo) pristopila k ugotavljanju dejstev, pomembnih za odločitev o tem, kateri zakon se uporablja za oddajo predmetnega naročila. K takemu ravnanju Državno revizijsko komisijo namreč zavezuje (že) splošno ustavno načelo zakonitosti, po katerem morajo biti dejanja Državne revizijske komisije v revizijskem postopku (javnega) naročanja, pa tudi dejanja naročnika v postopku (javnega) naročanja (in predrevizijskem postopku (javnega) naročanja), vezana na (ustrezen) zakon.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet zadevnega naročila poimenovan "RECERTIFIKACIJA SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM" (točka "I.2)" objave obvestila o naročilu male vrednosti na Portalu javnih naročil) oziroma "Recertifikacija sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001" (razpisna dokumentacija). Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet zadevnega naročila "izbor ponudnika za izvedbo storitev recertificiranja sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001, za triletno certifikacijsko obdobje". "Predmet recertificiranja bodo novoustanovljene družbe za potniški promet, tovorni promet in infrastruktura, ki bodo del Holdinga Slovenskih železnic. Dejavnosti, ki bodo recertificirane so dejavnosti prej omenjenih družb, ter upravljanje z nepremičninami. Nova organiziranost naj bi stopila v veljavo v začetku septembra 2011. Predvideno je, da bo v jedrnih družbah in holdingu konec leta 2011 zaposlenih približno 6.500 zaposlenih". Iz dodatnih pojasnil naročnika, objavljenih na Portalu javnih naročil ("ODGOVOR šT. 1, Datum objave: 27.5.2011, 13:22"), nadalje izhaja, da je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo "Prosimo za lokacijo novih podjetij in njihovo število poslovnih enost, ki bodo vključena v sistem ravnanja z okoljem. Pravtako vas prosimo za število zaposlenih v posamezem podjetju", odgovoril na sledeč način: "KER GRE ZA DRUŽBE, KI šE NISO USTANOVLJENE IN BODO USTANOVLJENE PREDVIDOMA KONEC SEPTEMBRA OZIROMA KONEC LETA 2011, šE NE RAZPOLAGAMO Z LOKACIJAMI DRUŽB IN TUDI NE S šTEVILOM ZAPOSLENIH, KI BODO ZAPOSLENI V POSAMEZNI NOVOUSTANOVLJENI DRUŽBI". Glede na navedeno, upoštevaje zlasti tudi Zakon o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/2010 s spremembo) in Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/1999 s spremembami), Državna revizijska komisija zaključuje, da je predmet zadevnega naročila (recertifikacija sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001) v pretežnem delu v zvezi z dejavnostmi, ki jih na podlagi pozitivne zakonodaje (in podzakonskih predpisov) opravlja naročnik v sektorju, navedenem v 7. členu Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), oziroma v pretežnem delu služi opravljanju teh dejavnosti. Predmet naročila se namreč navezuje na "novoustanovljene družbe za potniški promet, tovorni promet in infrastruktura, ki bodo del Holdinga Slovenskih železnic", njihove dejavnosti ter upravljanje z nepremičninami. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik tudi sicer naveden v "PRILOG 4 - SEZNAM NAROČNIKOV S PODROČJA ŽELEZNIšKEGA PROMETA" Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007).

Skladno z doslej navedenim za naročanje v zvezi s storitvami na področju transporta (upoštevaje zlasti vsebino predmeta zadevnega naročila) v konkretnem primeru veljajo in se uporabljajo določbe ZJNVETPS, ne pa določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami). ZJNVETPS namreč določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, obenem pa se z njim v pravni red Republike Slovenije prenaša tudi Direktiva številka 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004), s spremembami, ki so navedene v drugem odstavku 1. člena ZJNVETPS (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/17/ES), razen v delu, ki se nanaša na (javna) naročila na področju obrambe in varnosti (drugi odstavek 1. člena ZJNVETPS).

Navedenemu zaključku v prid velja omeniti tudi sodbo, ki jo je Sodišče (Evropske unije) dne 10. aprila 2008 sprejelo v zadevi številka C-393/06, Ing. Aigner, Wasser-Wärme-Umwelt, GmbH proti Fernwärme Wien GmbH. V navedeni zadevi se je Sodišče (Evropske unije) ukvarjalo prav z razlikovanjem med uporabo Direktive številka 2004/17/ES in uporabo Direktive številka 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES). Sodišče (Evropske unije) je v navedeni zadevi tako poudarilo, da so meje med področji uporabe Direktive številka 2004/18/ES in Direktive številka 2004/17/ES začrtane z izrecnimi določbami. Člen 20(1) Direktive številka 2004/17/ES tako določa, da se ta direktiva ne uporablja za (javna) naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti v sektorjih, ki so opisani v členih od 3 do 7, tej določbi pa ustreza člen 12, prvi pododstavek, Direktive številka 2004/18/ES, ki določa, da se ta direktiva ne uporablja za (javna) naročila, oddana v skladu z Direktivo 2004/17/ES s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov od 3 do 7 Direktive številka 2004/17/ES (točka 28). V skladu s sodno prakso Sodišča (Evropske unije) Direktiva številka 2004/17/ES torej velja za oddajo naročil na področju dejavnosti, ki so izrecno navedene v njenih členih od 3 do 7. Sodišče (Evropske unije) je v zadevi številka C-393/06, Ing. Aigner, Wasser-Wärme-Umwelt, GmbH proti Fernwärme Wien GmbH, ob tem še dodalo, da Direktiva številka 2004/17/ES velja tudi za naročila, ki imajo drugačno naravo in lahko kot taka običajno spadajo na področje uporabe Direktive številka 2004/18/ES, če služijo opravljanju dejavnosti, ki so opredeljene v Direktivi številka 2004/17/ES. Naročnik (v smislu Direktive številka 2004/17/ES) mora tako uporabiti postopek iz te direktive tudi za oddajo (javnih) naročil, ki so v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta naročnik opravlja v enem ali več sektorjih, navedenih v členih od 3 do 7 omenjene direktive (točki 57 in 33). Podobno izhaja tudi iz sodbe Sodišča (Evropske unije) v združeni zadevi C-462/03 in C-463/03, Strabag AG (C-462/03) in Kostmann GmbH (C-463/03) proti Österreichische Bundesbahnen.

V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija vpogledala v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da znaša ocenjena vrednost predmetnega naročila "27.500,00 EUR brez DDV" (prvi odstavek 18. člena ZJNVETPS).

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ZJNVETPS v petem odstavku 32. člena izhaja, da se njegove določbe, razen določb 103.a in 104. člena (ki sta uvrščena v četrti del ZJNVETPS, poimenovan "STATISTIKA"), ne uporabljajo za (javna) naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost) za blago in storitve oziroma 80.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost) za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti (javnega) naročila.

Ker je na podlagi določb ZJNVETPS konkretno naročilo, upoštevaje njegov predmet, opredeliti za naročilo storitev (9. točka 2. člena ZJNVETPS - predmetno naročilo je kot naročilo storitev v točki "I.3)" objave obvestila o naročilu male vrednosti na Portalu javnih naročil opredelil tudi naročnik), njegova vrednost (brez davka na dodano vrednost) pa znaša 27.500,00 EUR, kar pomeni, da je nižja od 40.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost), Državna revizijska komisija zaključuje, da se določbe ZJNVETPS, razen določb 103.a in 104. člena (ki se nanašata na vodenje evidenc in sporočanje statističnih podatkov, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi ju naročnik pri naročanju morebiti kršil), za predmetno naročilo ne uporabljajo. Ker
âˆ" ZPVPJN v prvem odstavku 4. člena določa, da za (javna) naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po ZPVPJN ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN ne določa drugače,
âˆ" ne zakon, ki ureja javno naročanje (ZJNVETPS), ne ZPVPJN v konkretnem primeru ne določata drugače, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZPVPJN,
je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZPVPJN zavrgla. Pravno varstvo za predmetno naročilo, ki ga oddaja naročnik, namreč po ZPVPJN ni zagotovljeno. Omenjenega zaključka ne spreminja niti tretji odstavek 4. člena ZPVPJN, saj se slednji nanaša zgolj na oddajo tistih (javnih) naročil, za katera zakon zahteva izvedbo določenega postopka. V konkretnem primeru ZJNVETPS za (javna) naročila storitev, katerih vrednost je nižja od 40.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost), ne zahteva izvedbe nobenega postopka (vrste postopkov so naštete v 32. členu ZJNVETPS), zato naročnik v konkretnem primeru za oddajo predmetnega naročila tudi ni (mogel izvesti in ni) izvedel strožjega postopka, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje (ZJNVETPS). Strožji postopek od tistega, ki ga zahteva zakon (ZJNVETPS), bi naročnik v konkretnem primeru lahko izvedel le, če bi za oddajo predmetnega naročila ZJNVETPS (v 32. členu) zahteval (predpisoval) kak postopek oddaje naročila, vendar pa ZJNVETPS tega, kot že zapisano, ne zahteva (ne predpisuje). V posledici navedenega tudi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN.

Upoštevaje doslej navedeno Državna revizijska komisija tudi ni presojala dejstva, ali je naročnik predmet zadevnega naročila uvrstil pod ustrezno CPV kodo Enotnega besednjaka javnih naročil (4. točka 2. člena ZJNVETPS, v povezavi s 25. členom ZJNVETPS). Čeprav naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na tretji strani) sam priznava, da "je pomotoma objavil razpis pod napačnim nazivom", je Državna revizijska komisija omenjeni sklep napravila ob upoštevanju določb ZPVPJN (zlasti še določbe 9. člena) in ugotovitve, da tudi presoja omenjenega vprašanja v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je dne 22. avgusta 2011 v prilogi spremnega dopisa, poimenovanega "Kopija predloga za začetek revizijskega postopka", prejela tudi vlogo vlagatelja z dne 19. avgusta 2011, poimenovano "PREDLOG ZA ZAČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA" (v nadaljnjem besedilu: predlog za začetek revizijskega postopka). V slednje omenjeni vlogi vlagatelj med drugim navaja, da "v skladu z določbami člena 28/4" ter materialno pravnimi določbami ZPVPJN vlaga predlog za začetek revizijskega postopka in sicer zaradi molka naročnika v predrevizijskem postopku, saj je pri naročniku vložil popoln zahtevek za revizijo, vendar pa v zakonskem roku ni prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. Ob upoštevanju prvega odstavka 4. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni pristopila k ugotavljanju, ali je v predmetnem postopku izpolnjen zakonski dejanski stan po četrtem odstavku 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse v znesku 750,00 EUR. Ker bi bil v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj dolžan plačati takso v znesku enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za zadevno (javno) naročilo (tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), torej takso v znesku 175,44 EUR, Državna revizijska komisija pa je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin ugotovila, da je vlagatelj plačal napačno višino takse (vlagatelj je takso preplačal za 574,56 EUR), bo ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

V Ljubljani, dne 29. septembra 2011


mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
- odvetniška pisarna Drožina, Obala 114, 6320 Portorož
- Bureau Veritas, d. o. o., Linhartova cesta 49a, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije