018-320/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Številka: 018-320/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava črno belih in barvnih tonerjev ter kartuš za potrebe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.o.o., Slovenska 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 9. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti (objava na portalu javnih naročil dne 22. 7. 2011, pod št. objave NMV2444/2011) dne 22. 8. 2011, pod št. 430-110/2011/26, izdal Odločitev o oddaji naročila, s katero je kot najugodnejšega izbral ponudnika MEGATRON, d.o.o., Podgorska cesta 2a, Ribnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ker je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in posledično nepopolna, zaradi česar bi jo naročnik moral izločiti. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v več primerih ponudil blago, ki ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, da morajo tonerji ustrezati standardu ISO/IEC 19752:2004 oziroma standardu ISO/IEC 19798:2006. Izbrani ponudnik je po prepričanju vlagatelja ponudil tonerje, ki jih proizvaja in trži družba Inkrite, kar izhaja iz spletne strani izbranega ponudnika. Medtem ko ima navedena družba na svoji spletni strani objavljene proizvode, za katere ima pridobljen certifikat ISO/IEC 19752, med katerimi pa niso našteti sledeči tonerji: HP LJ 1320 Q5949A (proizvajalec navaja samo X polnjenje), HP C LJ 4700 Q5950A, HP C LJ 4700 Q5951A, HP C LJ 4700 Q5952A, HP C LJ 4700 Q5953A, Lexmark T430 12A8420 in Xerox Phaser 3100 MFP 106R01378 oziroma 106R01379. Navedeni tonerji torej nimajo pridobljenih zahtevanih certifikatov. Vlagatelj na podlagi navedenega naročniku očita, da je ravnal tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, saj bi bila ponudba izbranega ponudnika gotovo višja, če bi ponudil artikle z zahtevanimi certifikati. Naročnik pa bi po mnenju vlagatelja moral zahtevati predložitev certifikatov in jih vsebinsko pregledati, zaradi česar je kršil tudi prvi odstavek 77. člena ZJN-2.

Izbrani ponudnik se je z vlogami z dne 13. 9. 2011 in z dne 14. 9. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 19. 9. 2011, pod št. 430-110/2011/42, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika povsem skladna z razpisno dokumentacijo. Ponudbe vseh ponudnikov so enake, razen v cenovnem delu in nihče ni navedel artiklov, torej, ali gre za originalne ali kompatibilne tonerje, ker to ni bilo zahtevano. Naročnik je zahteval, da mora dobavitelj ob prvi dostavi artiklov predložiti ustrezne dokumente, ki se nanašajo na standarde. Dobavitelj lahko dostavi vsakokrat druge tonerje, po ponujeni ceni, vendar morajo ti ustrezati zahtevam iz razpisne dokumentacije. V ponudbi izbranega ponudnika ni nikjer navedeno, da je ponudnik ponudil tonerje, ki jih proizvaja in trži družba Inkrite. Izbrani ponudnik ni ponudil artiklov določenega proizvajalca, ampak le originalen oziroma kompatibilen proizvod ob zahtevanih pogojih. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika preveril in ne dvomi v resničnost ponudnikov izjav. Naročnik se zaveda pomembnosti načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zaradi česar je tudi zahteval dodatne izjave. Sicer pa je vlagatelj zamudil z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, kar ugotavlja že vlagatelj sam.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 9. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 9. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ter podal pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila ter v listine, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku oddaje naročila male vrednosti, v katerem je prejel deset pravočasnih ponudb. Naročnik je ponudbe najprej razvrstil po merilu najnižja skupna cena ter nato kot najugodnejšo in popolno ocenil in izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot primerno in popolno, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika utemeljuje z dejstvom, da izbrani ponudnik ni ponudil artiklov, ki bi ustrezali zahtevanim certifikatom v razpisni dokumentaciji.

Sporno naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti. Neprimerna ponudba je po določbi 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije za obravnavano javno naročilo, je naročnik v zvezi z dokazovanjem tehničnih lastnosti ponujenega blaga v točki 9. Navodila za izpolnjevanje ponudbene dokumentacije predvidel le, da ponudnik izpolni Ponudbeni predračun (OBR-2) tako, da vpiše manjkajoče podatke, in sicer ceno/kom brez DDV in skupaj ceno za predvideno količino brez DDV. Oznake tiskalnika so bile v obrazcu že vnaprej izpolnjene s strani naročnika.

Kot to navajata vlagatelj in naročnik, je naročnik v okviru objavljenih odgovorov na portalu javnih naročil dne 27. 9. 2011 pojasnil, da ponudnik ponudi originalne ali kompatibilne tonerje (razen za napravo Canon Image Runer Advance C7065, ki je še v garanciji). Dne 29. 7. 2011 pa je naročnik na vprašanje ponudnika glede zahtevanih certifikatov odgovoril, da morajo originalni ali kompatibilni tonerji ustrezati standardu ISO/IEC 19752:2004 oziroma ISO/IEC 19798:2006 in da certifikate ni potrebno predložiti ob oddaji ponudbe, temveč jih bo moral izbrani ponudnik dostaviti ob prvi dobavi tonerjev. Naročnik je še navedel, da ponudnikom ni treba navesti, katere tonerje ponujajo, morajo pa biti primerljivi tako po količini kot kvaliteti tiska z originalnimi. Ponudnik mora podpisati in priložiti Izjavo o količini in kvaliteti, s katero jamči, da bo dostavljal primerljive tonerje originalnim, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji.

Med strankama dejansko stanje glede predloženih dokumentov v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, skupaj z njeno dopolnitvijo z dne 12. 8. 2011, ni sporno. Slednji je predložil vse zahtevane dokumente, tako tudi izpolnjen Ponudbeni predračun (OBR-2), v katerem po navodilih naročnika ni navajal, katere tonerje (katerega proizvajalca) ponuja ter ter podpisano in potrjeno Izjavo o količini in kvaliteti tonerjev, s katero se je zavezal, da bo dostavljal primerljive tonerje originalnim.

Kot pa pravilno ugotavlja naročnik in na kar opozarja tudi izbrani ponudnik, naročnik morebitnih dokazil, da ponujeni artikli ustrezajo zahtevanim certifikatom, v razpisni dokumentaciji ni zahteval, ampak je izrecno navedel, da jih bo moral izbrani ponudnik dostaviti ob prvi dobavi tonerjev.

Glede na navedeno je treba zaključiti, da iz ponudbe izbranega ponudnika in njene dopolnitve ne izhaja dejstvo, ki ga zatrjuje vlagatelj, in sicer da izbrani ponudnik ponuja tonerje družbe Inkrite, ki ne ustrezajo zahtevanim certifikatom. Izbrani ponudnik namreč v ponudbi ni navedel, da ponuja tonerje navedene družbe.

Vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neustreznost artiklov, ampak zatrjevano kršitev o neustreznosti ponujenih artiklov konkretizira zgolj z navedbo, da izbrani ponudnik ponuja tonerje, ki jih proizvaja in trži družba Inkrite, navedeno pa naj bi dokazovala spletna stran izbranega ponudnika in spletna stran navedene družbe.

Vendar pa Državna revizijska komisija v zvezi z navedenimi revizijskimi navedbami vlagatelja ugotavlja, da vlagatelj zgolj domneva, kaj naj bi izbrani ponudnik ponujal, saj navedene spletne strani ne dokazujejo, kaj je vlagatelj ponudil naročniku v predmetnem javnem naročilu oziroma kaj bo naročniku dobavil ob konkretni dostavi. Kot namreč izpostavlja naročnik, bo izbrani ponudnik lahko vsakokrat dobavil različne artikle, ki bodo morali ustrezati zahtevam iz razpisne dokumentacije in takrat bo tudi zahteval ustrezna dokazila o skladnosti s certifikati.

Državna revizijska komisija vlagatelja ob tem opozarja na določbo 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v predrevizijskem in revizijskem postopku. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Ker vlagatelj v konkretnem primeru ni uspel dokazati, da ponujeni artikli izbranega ponudnika niso skladni z zahtevanimi certifikati, ampak je zgolj na podlagi podatkov iz spletnih strani postavil le domnevo o neustreznosti artiklov, Državna revizijska komisija s tem povezane revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na kršitev prvega odstavka 77. in prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ter kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, kot neutemeljene zavrača.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na kršitve naročnika, ker ni v razpisni dokumentaciji zahteval certifikatov, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prepozen v njihovem uveljavljanju, saj bi te kršitve skladno z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN moral uveljavljati z zahtevkom za revizijo najkasneje v petih delovnih dneh po poteku roka za predložitev ponudb. Po roku za predložitev ponudb pa vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotovit pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Ker pa vlagatelj v konkretnem primeru navedenih pogojev ni zatrjeval in izkazal, revizijskih navedb ni mogoče meritorno presojati.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila, je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 9. 2011 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na naravo postopka pravnega varstva in akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Takšno stališče Državne revizijske komisije je tudi sicer že bilo sprejeto v več njenih odločitvah.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14. 9. 2011 priglasil odvetniške stroške za sestavo odgovora na zahtevek za revizijo, materialne stroške in 20 % DDV (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrača, saj ocenjuje, da stroški niso bili potrebni, ker niso bistveno pripomogli k rešitvi zadeve. Zato je bilo potrebno zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrniti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 29. 9. 2011

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Dunajska cesta 22, Ljubljana
- MEGATRON, d.o.o., Podgorska cesta 2a, Ribnica
- Odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana
- MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.o.o., Slovenska 29, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana