018-229/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-229/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup, izdelava, dobava in montaža pisarniškega pohištva po meri za opremo pisarn, sejnih sob, pomožnih prostorov in arhivov v objektu C ob Litostrojski cesti v Ljubljani" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova 33, Ljubljana, in ATLAS OPREMA, d.o.o., Samova 12 a, Ljubljana, ki ju oba zastopa odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 8. 9. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo (vloga z dne 27. 5. 2011) se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila", št. 430-123/2011 z dne 11. 5. 2011.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 6.464,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 2. 2011 na portalu javnih naročil objavil obvestilo o naročilu, in sicer pod številko objave JN 1442/2011. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 29. 3. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika HI-PO, d.o.o., Brezje pri Grosupljem 32, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), o čemer je ponudnike obvestil z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-123/2011 z dne 11. 5. 2011.

Zoper odločitev o oddaji je vlagatelj z vlogo z dne 27. 5. 2011 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je njegova ponudba popolna, medtem ko je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelj navaja, da je naročnikova ugotovitev o tem, da ni upošteval spremembe popisov oz. zahtevanih artiklov, napačna. Naročnik je dne 22. 2. 2011 objavil vprašanja in odgovore, pri čemer je popolnoma izven okvira postavljenega vprašanja ter brez kakršnekoli oznake, da gre za spremembo oz. popravek razpisne dokumentacije, navedel, da je pri opisu arhivskih polic prišlo do napake navedka ocenjene količine opreme glede na predvideno dolžino arhivskega gradiva in dolžine enojnega sestava regala. Vlagatelj navaja, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da zamenjajo strani razpisne dokumentacije, pač pa le, da popravek upoštevajo. Naročnik po mnenju vlagatelja popravka ni objavil na običajen in predpisan način, spremembo pa je skril med odgovor na zastavljeno vprašanje, ki s popravki ni v nobeni vezi. Naročnik je ob tem tudi zapisal, da je popravek označen z rdečo barvo, kar pa ni bilo res. Vlagatelj navaja, da je pri izdelavi ponudbe upošteval navodilo naročnika. Tako je za 1 kmpl za 70m1 arhivskega gradiva ponudil ceno 1.270,00 EUR, ki je primerljiva s ceno, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, kar dokazuje, da je vlagatelj popravek upošteval, čeprav v ponudbi ni zamenjal strani razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja gre za nebistveno formalno pomanjkljivost, ki ni vezana na vsebino predmeta javnega naročila, zato bi moral naročnik vlagatelja najmanj pozvati k dopolnitvi ponudbe.
Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj je z nedopustnimi popravki ponudbeno ceno izbranega ponudnika povišal za več kot 17 %. Pri tem je spremenil ceno na enoto, česar ne bi smel narediti. V ponudbi izbranega ponudnika je naročnik na poziciji "omara 200 višine" ceno na enoto iz 170,81 EUR povišal na 322,88 EUR, na poziciji "omara 100 višine" pa je ceno na enoto iz 104,29 EUR povišal na 215,62 EUR. S tem je ceno zvišal za 409.453,93 EUR. Svoje ravnanje je naročnik obrazložil s tem, da naj bi izbrani ponudnik privzel napačno formulo za stolpčno seštevanje skupnih cen posameznih postavk znotraj navedenih pozicij. Vlagatelj navaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev kalkulativnih osnov, na podlagi katerih je bila izdelana ponudba. Izbrani ponudnik je predložil 20 listov kalkulativnih osnov in jih poimenoval "Stroškovna analiza ponudbene cene". V tej analizi je izbrani ponudnik navajal cene posameznih materialov ter količino, poenotil urne postavke za posamezne kategorije delavcev na 13,00 EUR za uro ter vkalkuliral stroške prevoza, montaže in garancije. Na podlagi tako izdelane analize je izbrani ponudnik izpolnil Popise del s količinami oz. predračune. Naročnik je pri pregledu ponudbe kontroliral seštevke v stroškovni analizi ter jih popravil na skoraj dvakratno vrednost, nato pa popravljene zneske prenesel v vse predračune, torej v rekapitulacijo ponudbene cene, vse skupaj pa je skril pod računsko napako. Po mnenju vlagatelja je naročnik ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj je spremenil ceno na enoto, pri čemer je pri analizi ponudbe sodeloval zunanji strokovni sodelavec, ki ima sedež v istem kraju kot izbrani ponudnik, kar po mnenju vlagatelja zbuja določen sum.
Vlagatelj tudi navaja, da je bil vnaprej obveščen o tem, da bo predmetno naročilo oddano izbranemu ponudniku in da bo vlagateljeva ponudba izločena. Izbrani ponudnik naj bi tudi predložil variantno ponudbo, ki pa je bila prepovedana, poleg tega pa naj bi predložil tudi vzorce, pri čemer ni navedel izvora mizarske delavnice, temveč ga je označil le s svojimi podatki, podizvajalca pa v svoji ponudbi ni navedel. Izbrani ponudnik tudi ni predložil poročil o preizkusih o kakovosti obdelanih površin, predložil pa je neustrezno izjavo o skladnosti za nenosilno iverno ploščo.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 3. 6. 2011 sprejel sklep št. 430-123/2010/16, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper navedeni sklep je vlagatelj vložil pritožbo (vloga z dne 10. 6. 2011), ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-167/2011-4 z dne 24. 6. 2011 ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 1. 7. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je na portalu javnih naročil dne 22. 3. 2011 objavil spremembe postavk popisa del, ki se nanašajo na arhivske police, s čimer je odpravil napako pri navedbi ocenjene količine opreme. Vlagatelj v svoji ponudbi ni upošteval sprememb popisov oz. zahtevanih artiklov, ki se nanašajo na arhivske police, saj je namesto zahtevane količine opreme za 70 m1 arhivskega gradiva ponudil opremo za 2500 m1 arhivskega gradiva. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom preko portala javnih naročil, če iz informacij izhaja, da se z njimi dopolnjuje ali spreminja razpisna dokumentacija. Po mnenju naročnika je bila sprememba objavljena pravilno in na običajen način, vlagatelj pa je bil dolžan spremembo upoštevati pri pripravi ponudbe. Popravljene napake ali spremembe v ponudbeni dokumentaciji in eventualni dodatki morajo biti parafirani in žigosani ter datirani s strani pooblaščene osebe ponudnika. Četudi se je vlagatelj odločil, da bo upošteval spremembo brez zamenjave strani, bi zato moral to jasno označiti na njegovi ponudbi. Naročnik navaja, da je količina arhivskih polic del tehničnih specifikacij, ki pa jih ponudnik ne sme dopolnjevati, napake v tem delu pa ni mogoče obravnavati kot formalne pomanjkljivosti. Naročnik v nadaljevanju zavrača vlagateljeve navedbe o kršitvi načela enakopravne obravnave, v zvezi z računsko napako pa navaja, da je izbrani ponudnik v seštevku pozicij 2./1. OPREMA za potrebe DSU-SURS B./C.10. privzel napačno formulo za stolpčno seštetje končnih skupnih cen posameznih postavk znotraj pozicije. Enako računsko napako je ponovil tudi pri nekaterih drugih pozicijah. Računska analiza izkazuje novo pravo končno ponudbeno ceno. Po pregledu vseh ponudnikovih cen na enoto, ki so razvidne iz stroškovne analize, je bila ugotovljena tudi računska napaka v poziciji "omara 200 višine" ter "omara 100 višine". Po preračunu tako upoštevanih izračunanih in evidentnih cen za enoto in privzetih računskih napak znaša končna ponudbena cena izbranega ponudnika z DDV in upoštevanim popustom 2.794.951,88 EUR. Naročnik navaja, da je to pomanjkljivost štel kot formalno, saj gre za zmoto v seštevku posameznih kalkulativnih osnov, kar je računska napaka. Naročnik vrednosti posameznih elementov strukture cene ni spreminjal, prav tako ni spreminjal ponujene višine popusta. Višja končna cena je rezultat pravilnega seštevka elementov strukture cene, kot je razvidna iz stroškovne analize, ki jo je bil naročnik dolžan preveriti. Stroškovna analiza izbranega ponudnika ni v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, saj naročnik načina priprave analize ni predpisal, temveč je bistvene kalkulativne osnove navedel le primeroma. Dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil podrobnejše kalkulativne osnove, pripomore zgolj k večji transparentnosti. Naročnik še navaja, da izbranemu ponudniku ni bila omogočena oddaja variantne ponudbe, da so bili vzorci izdelani v delavnici izbranega ponudnika ter da so bila v njegovi ponudbi predložena ustrezna potrdila.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 6. 7. 2011), je naročnik z dopisom z dne 25. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, in sicer z obrazložitvijo, da vlagatelj ni upošteval sprememb popisov oziroma zahtevanih artiklov, ki se nanašajo na arhivske police, saj naj bi naročniku namesto zahtevane količine opreme za 70 m1 arhivskega gradiva ponudil opremo za približno 2.500 m1 arhivskega gradiva.

Naročnikovo ravnanje z vlagateljevo ponudbo je treba presojati z vidika 20. točke drugega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki je neprimerna, ne more biti označena kot popolna (16. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in iz vsebine katere izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za neprimerno oz. nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili. Ob tem je treba dodati, da za izločitev ponudbe kot neprimerne in nepopolne ne zadostuje zgolj naročnikov sum o tem, da naj ponudnik ne bi izpolnjeval pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, temveč mora naročnik morebitno neizpolnjevanje pogojev ugotoviti nedvoumno.

Pogoj, katerega neizpolnjevanje naročnik očita vlagatelju, je bil vsebovan v popisu del za objekt DSU, in sicer v pozicijah C.16 (PROSTOR ZA SHRANJEVANJE STARE OPREME), C.18 (DIGITALNI TISK) in C.19 (ODPREMA GRADIVA). V teh pozicijah je naročnik med drugim določil zahteve za arhivske police, pri čemer je navedel, da mora ponudnik pri izpolnjevanju popisa del upoštevati, da je količina opreme predvidena za 2.500 m1 arhivskega gradiva.

Na portalu javnih naročil je naročnik dne 22. 2. 2011 odgovoril na vprašanje enega izmed ponudnikov v zvezi z arhivskimi policami ter ob tem pojasnil, da je prišlo do napake navedka ocenjene količine opreme:

"Pri opisih arhivskih polic pri poz.: 5 RD PD DSU/SURSp - C.16. PROSTOR ZA SHRANJEVANJE STARE OPREME - poz. 3. na strani 20. ; 5 RD PD DSU/SURSp - C.18. DIGITALNI TISK - poz. 5. na strani 2. popisov del in pri poziciji 5 RD PD DSU/SURSp - C.19. ODPREMA GRADIVA - poz. 5. na strani 22. popisov del je prišlo do napake navedka ocenjene količine opreme glede na predvideno dolžino (m1) arhivskega gradiva in dolžine enojnega sestava regala. Napaka je popravljena v spodaj priloženem popravljenem popisu del. Popravek je označen tudi v priloženih popisih del z rdečo barvo na predmetnem mestu popravka. Popravek je pri izdelavi ponudbe upoštevati.

Pravi tekst popravljenih predmetnih pozicij je :

2. Obrazec : 5 RD PD DSU/SURSp - C.16. PROSTOR ZA SHRANJEVANJE STARE OPREME - poz. 3. na strani 20

Arhivske police kot. Npr. tip TOKAS za potrebe shranjevanja arhivskega gradiva. Police so izdelane iz visoko kvalitetne cinkane pločevine, deb. 0,8 mm. Enojni sestav je dimenzij 625 X 910 X 2200 H s petimi (5) policami na enoto. Nosilnost police je min. 150 kg/m1. Nosilne stranice so perforirane na 33,3 mm. Količina opreme je za 70 m1 arhivskega gradiva. Arh. Regali so v celoti montažne izvedbe in so enostavni za spreminjanje rastra.

3. Obrazec : 5 RD PD DSU/SURSp - C.18. DIGITALNI TISK - poz. 5. na strani 2. popisov del

Arhivske police kot. Npr. tip TOKAS za potrebe shranjevanja arhivskega gradiva. Police so izdelane iz visoko kvalitetne cinkane pločevine, deb. 0,8 mm. Enojni sestav je dimenzij 425 X 910 X 2200 H s petimi (5) policami na enoto/kos. Nosilnost police je min. 150 kg/m1. Nosilne stranice so perforirane na 33,3 mm. Arh. Regali so v celoti montažne izvedbe in so enostavni za spreminjanje rastra.

4. Obrazec : 5 RD PD DSU/SURSp - C.19. ODPREMA GRADIVA - poz. 5. na strani 22. popisov del

Arhivske police kot. Npr. tip TOKAS za potrebe shranjevanja arhivskega gradiva. Police so izdelane iz visoko kvalitetne cinkane pločevine, deb. 0,8 mm. Enojni sestav je dimenzij 425 X 910 X 2200 H s petimi (5) policami na enoto/kos. Nosilnost police je min. 150 kg/m1. Nosilne stranice so perforirane na 33,3 mm. Arh. Regali so v celoti montažne izvedbe in so enostavni za spreminjanje rastra.

Vse ostale pozicije ter količine posameznih pozicij v vseh obrazcih popisov del ostajajo nespremenjene."

Iz navedenega je razvidno, da je naročnik v popisu del napravil napako pri ocenjeni količini arhivskega gradiva, to napako pa je odpravil s tem, ko je na portalu javnih naročil odgovoril enemu izmed ponudnikov ter podal pojasnilo glede prave količine arhivskega gradiva. Ob tem je ponudnike opozoril, da morajo ta popravek upoštevati pri izdelavi ponudbe, ni pa izrecno navedel, da morajo v tabelah popisa del staro besedilo z napačnim podatkom o količini arhivskega gradiva zamenjati z novim.

Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da v dele, ki se nanašajo na pozicije C.16 (PROSTOR ZA SHRANJEVANJE STARE OPREME), C.18 (DIGITALNI TISK) in C.19 (ODPREMA GRADIVA), ni zapisal količine arhivskega gradiva 70 m1, temveč je v ponudbo predložil tabele s starim naročnikovim besedilom, ki je vsebovalo napačen podatek o količini arhivskega gradiva (2.500 m1). Čeprav vlagatelj ni zamenjal starega napačnega besedila z novim, pa ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da vlagatelj s tem ni upošteval sprememb popisov oz. zahtevanih artiklov in da mu je ponudil opremo za 2.500 m1 arhivskega gradiva, namesto da bi ponudil opremo za 70 m1 arhivskega gradiva. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo utemeljeno opozarja, da je naročnik v popravku razpisne dokumentacije zahteval le, da morajo ponudniki popravek upoštevati, ne pa tudi, da morajo zamenjati s strani naročnika popravljene strani popisov del. Z vlagateljem se je mogoče strinjati, da je iz primerjave ponudbenih cen posameznih ponudnikov očitno, da vlagatelj v pozicijah C.16 (PROSTOR ZA SHRANJEVANJE STARE OPREME), C.18 (DIGITALNI TISK) in C.19 (ODPREMA GRADIVA) ni ponudil opreme za 2.500 m1 arhivskega gradiva, saj je njegova ponudbena cena za en komplet arhivskih polic za shranjevanje arhivskega gradiva znašala 1.271,00 EUR, medtem ko je izbrani ponudnik za en komplet arhivskih polic za shranjevanje arhivskega gradiva ponudil ceno 2.044,58 EUR. Vendar pa medsebojna primerjava ponudbenih cen ne more biti odločujoča pri ugotavljanju, ali je vlagatelj v predračunu upošteval naročnikov popravek.

Čeprav je mogoče pritrditi naročniku, ki navaja, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih naročnik ponudnikom posreduje preko portala javnih naročil (pri čemer je treba dodati, da ZJN-2 v 8. točki prvega odstavka 57. člena v primeru popravka razpisne dokumentacije predvideva posebno objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki pa ga naročnik v predmetnem postopku ni objavil), pa je treba v tem konkretnem primeru upoštevati, da je bil naročnik tisti, ki je v razpisni dokumentaciji napravil napako pri navedbi količine arhivskega gradiva. Zato je bila nedvomno dolžnost naročnika, da napako, ki jo je storil sam, odpravi in da pri tem ponudnikom jasna in nedvoumna navodila, na kakšen način naj upoštevajo popravljen del razpisne dokumentacije. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik, kot je bilo že ugotovljeno, ni izrecno zahteval zamenjave besedila v tabeli s popisom del, temveč je od ponudnikov zahteval le, da popravek glede količine arhivskega gradiva upoštevajo v ponudbi. Poleg tega je naročnik določil, da bo popravek označil z rdečo barvo, česar pa, na kar upravičeno opozarja tudi vlagatelj, v razpisni dokumentaciji ni storil. S tega vidika je treba obravnavati tudi naročnikove navedbe, da naj bi bila dolžnost vlagatelja parafirati in žigosati popravljene napake ali spremembe v ponudbeni dokumentaciji; naročnik namreč ob tem spregleda, da napake v ponudbeni dokumentaciji ni napravil vlagatelj, pač pa jo je v razpisni dokumentaciji napravil naročnik sam.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da vlagatelj v popisu del oz. predračunu ne bi upošteval popravka glede količine arhivskega gradiva. Naročnik na podlagi tako ohlapno zastavljene zahteve razpisne dokumentacije, ki predvideva le, da je popravek "pri izdelavi ponudbe upoštevati", ne more ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, kljub temu, da se popravek nanaša na količino ponujenega blaga. Na kakšen način naj ponudniki upoštevajo spremembo razpisne dokumentacije, nastalo zaradi naročnikove napake, naročnik ni določil, saj ni zahteval zamenjave popisa del z novim, popravljenim besedilom. Pri tako nastali situaciji je naročnik postavljen v položaj, ko bi moral bodisi upoštevati, da je zahtevanih 70m1 na komplet že vsebovanih v 2500 m1, bodisi bi lahko glede na povzročeno nejasnost v razpisni dokumentaciji izjemoma v tem konkretnem primeru razjasnil vprašanje, na kakšen način je vlagatelj upošteval popravek, s pozivom k pojasnilu ponudbe. Naročnik zato ni imel podlage v razpisni dokumentaciji in določilih ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na odpravo računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 sicer dopušča dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb in s tem tudi razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v določenih delih ponudbe. Vendar ZJN-2 v zvezi z vprašanjem, kateri deli ponudbe se lahko dopolnjujejo in na kakšen način, razlikuje med različnimi ponudbenimi vsebinami. 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tako določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Že iz definicije formalno nepopolne ponudbe, ki jo je pod pogoji, določenimi v 78. členu ZJN-2, dopustno dopolnjevati, je torej razvidno, da ponudba v delu, ki se nanaša na merila, ne more biti formalno nepopolna oz. da je v teh delih ni dopustno dopolnjevati. Podrobneje je ravnanje s formalno nepopolno ponudbo določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Kateri so tisti deli, ki jih ni dopustno spreminjati, je pojasnjeno v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Iz citiranih določil ZJN-2 je torej razvidno, da ZJN-2 tiste dele ponudbe, ki se nanašajo na ponudbeno ceno, obravnava na poseben način, saj prepoveduje njihovo spreminjanje ali dopolnjevanje. Edina izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za to, da lahko sploh govorimo o dopustni spremembi ponudbene cene, je obstoj računske napake, o računski napaki pa lahko govorimo le v primeru napak pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju ipd. Tudi v tem delu pa ZJN-2 (ponovno) izrecno določa, da se ob morebitni odpravi računske napake količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 11. 5. 2011, je naročnik v ponudbi izbranega ponudnika ugotovil obstoj računskih napak, saj naj bi izbrani ponudnik v seštevku pozicij 2./1. OPREMA za potrebe DSU-SURS B./C.10 privzel napačno formulo za stolpčno seštetje končnih skupnih cen posameznih postavk znotraj navedene pozicije, enako napako pa naj bi izbrani ponudnik storil tudi pri seštevku pozicij 2./2. OPREMA za potrebe DSU-AUKN B./C.7. Poleg tega je naročnik ugotovil računsko napako tudi v poziciji "omara 200 višine", saj naj bi skupna cena na enoto posameznega kosa opreme znašala 322,88 EUR, ne pa 170,81 EUR, kot je bila prikazana v obrazcih ponudbe. Enako napako je naročnik odkril tudi pri poziciji "omara 100 višine", kjer naj bi skupna cena na enoto znašala 215,62 EUR, ne pa 104,29 EUR, kot je bila vpisana v predračun. Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnil, da je višja končna cena pri postavkah "omara 200 višine" in "omara 100 višine" rezultat pravilnega seštevka elementov strukture cene, kot je razvidna iz stroškovne analize, ki naj bi jo bil naročnik dolžan preveriti.

Državna revizijska komisija je na podlagi naročnikovih pojasnil in vlagateljevih revizijskih navedb vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil popise del oz. predračune, v katerih je za vsak posamezen element opreme (npr. delovna miza, pisarniški vrtiljak, sejna miza, pisarniška omara itd.) navedel neto ceno za enoto ter (glede na zahtevane količine posameznih elementov opreme) skupno neto ceno postavke. Ob tem je v pozicijah "pisarniška omara 80/200/40" navedel ceno na enoto 170,81 EUR, v pozicijah "pisarniška omara 80/100/40" pa je navedel ceno za enoto 104,29 EUR. Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije, je naročnik v teh postavkah ugotovil računsko napako ob pregledu kalkulativnih osnov in struktur cene. Naročnik je namreč v točki F 01/5 razpisne dokumentacije določil naslednjo zahtevo:

"KALKULATIVNE OSNOVE IN STRUKTURA CENE

V primeru, da bo za predmetno javno naročilo ponudnik ponudil neobičajno nizke cene, bo naročnik od ponudnika zahteval podrobno pisno obrazložitev vseh postavk ponudbe vključno s strukturo ponudbene cene. V primeru, da ponudnik s kalkulacijami in obrazložitvijo ne bo mogel pojasniti neobičajno nizke cene, bo to lahko razlog, da bo naročnik ponudbo zavrnil.

Ponudnik je dolžan izdelati in predložiti ponudbi za tem listom kalkulativne osnove na podlagi katerih je izdelal ponudbo. Bistvene kalkulativne osnove so nabavne vrednosti prefabrikatov kot so: stoli - vrtiljaki po tipih, fotelji po tipih, namizne svetilke po tipih, urne postavke delavcev v proizvodnji, urne postavke montažerjev na objektu, urne postavke nekvalificiranih delavcev za prenose pri montažah, ceniki končnih čiščenj montirane opreme, ceniki prevozov, ceniki repro materialov za izdelavo mizarskih pohištvenih izdelkov, ceniki ogrodij podnožij omar in miz â??â??
V primeru, da ponudnik ne bo priložil kalkulativnih osnov, ki bodo izkazovale vse osnove, na podlagi katerih je ponudnik izdelal svojo ponudbo, bo komisija za izbor najugodnejšega ponudnika takega ponudnika izločila iz nadaljnje obravnave ocenjevanja ponudb."

Izbrani ponudnik je na podlagi navedenega določila razpisne dokumentacije v svoji ponudbi predložil dokument "Kalkulativne osnove in struktura cene", v katerem je med drugim prikazal kalkulativne osnove tudi za postavki "omara 200 višine" in "omara 100 višine". Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik ob analizi teh dveh postavk ugotovil, da je izbrani ponudnik napačno seštel kalkulativne elemente v postavkah "omara 200 višine" in "omara 100 višine".

Čeprav naročnik navaja, da je ugotovljeno napako obravnaval kot računsko, saj naj bi šlo za zmoto pri seštevku posameznih kalkulativnih osnov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da napake pri seštevanju posameznih kalkulativnih elementov, iz katerih je sestavljena cena na enoto, kot je prikazana v ponudbenem predračunu, ni mogoče obravnavati kot računske napake v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Ponudbena cena je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj je bistvena sestavina tako ponudbe kot tudi kasnejše pogodbe o izvedbi javnega naročila. Zato so ponudniki dolžni ta del ponudbe pripraviti še posebej skrbno in poskrbeti, da v zvezi z njim ne prihaja do nejasnosti ali napak. V primeru kompleksnejših javnih naročil je ponudbena cena predstavljena v ponudbenem predračunu, kjer so prikazane posamezne postavke naročila, njihova cena na enoto in skupna cena postavke glede na zahtevano količino, v rekapitulaciji predračuna pa je predstavljen še seštevek posameznih predračunskih sklopov. Najmanjša postavka ponudbenega predračuna je cena posamezne postavke na enoto. Katere postavke naj bodo v predračunu prikazane, določi naročnik v obrazcu ponudbenega predračuna. ZJN-2, kot je bilo zapisano, izrecno prepoveduje, da bi se ob odpravi računskih napak spreminjale cene na enoto posameznih postavk.

Cena na enoto, ki se v skladu z ZJN-2 tudi ob odpravi morebitnih računskih napak ne sme spremeniti, je cena posameznih postavk predračuna, kot jih naročnik določi v obrazcu ponudbenega predračuna. Ni pa mogoče kot cene na enoto obravnavati tudi nabavnih cen prefabrikatov, cen repromaterialov, urnih postavk delavcev, transportnih stroškov itd., iz katerih so sicer sestavljene cene na enoto posameznih predračunskih postavk. Glede teh elementov je ponudnik tisti, ki jih mora definirati in ovrednotiti ter na tej podlagi določiti cene predračunskih postavk. Če pri njihovem izračunu napravi napako, te napake ni mogoče obravnavati kot računske napake v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, saj se z njihovo odpravo spremeni cena na enoto, to pa, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, ZJN-2 izrecno prepoveduje. Zato ni mogoče sprejeti ravnanja naročnika, ki je na podlagi ugotovljenih napak pri seštevanju cen kalkulativnih elementov za postavki "omara 200 višine" in "omara 100 višine" (to pa sta glede na naročnikov obrazec predračuna predračunski postavki, ki sta predstavljali enoto), spremenil ceno na enoto. Sprejeti naročnikovo ravnanje bi pomenilo obid tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki izrecno prepoveduje takšno odpravo računskih napak, katere posledica bi bila sprememba cene na enoto. V tem primeru bi namreč lahko vsak ponudnik predložil ponudbeni predračun s posameznimi postavkami in cenami na enoto, poleg tega pa bi predložil tudi kalkulativne podlage za določanje cen na enoto, ki bi lahko glede na cene konkurenčnih ponudb predstavljale podlago za kasnejšo spremembo ponudbene cene. Kot je bilo že zapisano, je ponudbena cena eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, ponudniki pa so v tem delu dolžni ponudbo pripraviti še posebej skrbno, da ne prihaja do neskladij med posameznimi deli ponudbe oz. vprašanja, katera je pravzaprav "prava" ponudbena cena. Ker je določba, ki omogoča odpravo računske napake, izjema od strogega pravila, da je ponudba v delu, ki se nanaša na ceno, nedotakljiva, s čimer se preprečuje morebitne špekulacije v zvezi z določanjem ponudbene cene, je mogoče odpravo računske napake dopustiti le v primeru, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v ZJN-2. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj je bila posledica odprave napake pri določanju cen kalkulativnih elementov sprememba cene na enoto, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ob tem, ko je omogočil odpravo napake v ponudbi izbranega ponudnika, ni ravnal v skladu z določili 78. člena ZJN-2.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija posledično tudi ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Ker je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel različne ponudbene cene za posamezne ponudbene postavke in ker ne gre za takšne računske napake, ki bi jih bilo glede na tretji odstavek 78. člena ZJN-2 dopustno popravljati, njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je naročnik kršil tretji odstavek 78. člena ZJN-2 in da ponudbe izbranega ponudnika zaradi nejasnosti v ponudbeni ceni ni mogoče obravnavati kot popolne, ni presojala ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na popolnost njegove ponudbe. Presoja ostalih navedb namreč ne bi več mogla v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila", št. 430-123/2011 z dne 11. 5. 2011.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.287,50 EUR, pavšalne izdatke v višini 20,00 EUR po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT), 20 % DDV ter stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 5.000,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT, ob upoštevanju vseh okoliščin primera (tudi ob upoštevanju dejstva, da je moral vlagatelj vložiti pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo), vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 1.200,00 EUR in 20 % DDV,
- za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 6.464,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 8. 9. 2011



predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, 1000 Ljubljana
- HI-PO, d.o.o., Brezje pri Grosupljem 32, 1290 Grosuplje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana