Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-241/2011 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

    Številka: 018-241/2011-4
    Datum sprejema: 9. 9. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) po članici Vidi Kostanjevec, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dostop do pravnih zbirk in pravne literature v elektronski obliki" (v sklopu številka 1, poimenovanem "Pravice uporabe urejene zbirke predpisov") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TAX-FIN-LEX, d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09. septembra 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 13. julija 2011 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 09. junija 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Dostop do pravnih zbirk in pravne literature v elektronski obliki", obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN6387/2011) objavljeno dne 10. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 27. junija 2011 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA z oznako 43000-PE IC SPL-2-012/11-S", številka 430-1/2011-IC/33 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da je naročnik "kot najugodnejšega ponudnika" v sklopu številka 1 izbral ponudnika "Ius Software d.o.o." (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na naročniku vrnjeni poštni povratnici, prejel dne 01. julija 2011, dne 13. julija 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 13. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na sklop številka 1, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

    V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti izbrana ponudba v sklopu številka 1 izločena kot nepopolna, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora zbirka podatkov vsebovati nekatere (izrecno naštete) predpise, ki so bili ali so še veljavni v Republiki Sloveniji od vključno 01. januarja 1995 dalje, v izbrani ponudbi ponujena baza pa ne vsebuje Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, ki je bila na dan 01. januarja 1995 (še) veljavna. Vlagatelj posebej opozarja, da je (glede na navedeno) tudi izjava (obrazec V-5), v kateri je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, obkrožil besedico "DA", očitno neresnična, zato naročniku predlaga, da Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz "drugega odstavka 109.a člena ZJN-2".

    V nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi, da je bilo ocenjevanje ponudb, kot ga je opravil naročnik, nezakonito, saj je bilo opravljeno v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije. Naročnik je, kot zatrjuje vlagatelj, kljub temu, da v razpisni dokumentaciji ni določil načina in datuma izvedbe pogajanj, niti števila krogov in protokola pogajanj, pogajanja vseeno opravil, pri čemer bi lahko vlagatelj (kot zatrjuje sam) v primeru, da bi naročnik opravil še en krog pogajanj, podal nižjo ceno od tiste, po kateri "je bil izbran izbrani ponudnik", naročnik pa mu tega ni omogočil, saj se je v fazi ocenjevanja ponudb samovoljno odločil, da pogajanja zaključi.

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-1/2011-IC/38, z dne 18. julija 2011, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo ustreznega pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na naročniku vrnjeni poštni povratnici, prejel dne 19. julija 2011, dne 22. julija pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 22. julija 2011, poimenovano "Dopolnitev zahtevka za revizijo", skupaj s prilogama (pooblastiloma).

    Naročnik je dne 01. avgusta 2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-1/2011-IC/43, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa odločil, da se zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, ne ugodi (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da baza ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, vsebuje Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, o čemer se je prepričal sam. Naročnik pri tem dodaja, da je vlagatelj izpolnjevanje pogojev v ponudbi, ki jo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, preverjal na dan 13. julija 2011, ne pa na dan 15. junija 2011, ki je bil določen kot dan za prejem ponudb, ter pripominja, da Uredba o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko na dan 01. januarja 1995 ni (več) veljala. Ker torej ponudnik, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, po oceni naročnika v svoji ponudbi "v ničemer ni podal neresničnih navedb", naročnik zavrača tudi vlagateljev "predlog za uvedbo postopka o prekršku pred Državno revizijsko komisijo po drugem odstavku 109.a člena ZJN-2". V navezavi na izvedena pogajanja naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo zatrjuje, da je zagotovil enako obravnavo obeh ponudnikov, da se vlagatelj spreneveda, da ni vedel, kolikšno bo število krogov pogajanj, pa tudi, da (naročnik) nikoli ni omenjal dodatnega kroga pogajanj.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to zatrjuje sam, prejel dne 09. avgusta 2011.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-1/2011-IC/45, z dne 02. avgusta 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 16. avgusta 2011 prejela vlagateljevo vlogo z dne 12. avgusta 2011, poimenovano "OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA" (v nadaljnjem besedilu: opredelitev do navedb naročnika).

    Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, z dopisom številka 018-241/2011-3, z dne 05. septembra 2011, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je na podlagi njegovega 87. člena dne 03. julija 2011 začel veljati ZPVPJN. Ker se je v konkretnem primeru predrevizijski postopek z vložitvijo zahtevka za revizijo začel dne 13. julija 2011 (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in prvim odstavkom 24. člena ZPVPJN), torej po uveljavitvi ZPVPJN, se ta postopek revizije (skladno z določbo 87. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom 82. člena ZPVPJN) izvede po (določbah) ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil in razpisne dokumentacije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo iz 4. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 10. junija 2011, torej po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. marca 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi 41. člena ZJN-2C (v povezavi s prvim odstavkom 39. člena ZJN-2C) izvede določbah ZJN-2, upoštevaje novelo ZJN-2C.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila in "ZAPISNIK[A] O ODPIRANJU PONUDB za javno naročilo z oznako 43000-PE IC SPL-2-012/11-S", z dne 15. junija 2011, izhaja, da je naročnik v sklopu številka 1, poimenovanem "Pravice uporabe urejene zbirke predpisov" (v nadaljnjem besedilu: sklop številka 1), prejel dve pravočasni ponudbi, med njimi tudi vlagateljevo, v sklopu številka 2, poimenovanem "Pravice uporabe urejene zbirke pravne literature", pa eno pravočasno ponudbo. Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz "ZAPISNIK[A] O ODPIRANJU PONUDB - 2 za javno naročilo z oznako 43000-PE IC SPL-2-012/11-S", z dne 22. junija 2011. Iz odločitve o oddaji naročila prav tako izhaja, da je strokovna komisija naročnika (obe) prejeti ponudbi pregledala.

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zgolj v sklopu številka 1. Slednje izhaja iz prve strani zahtevka za revizijo, na kateri je navedeno "ZAHTEVEK ZA REVIZIJO" [â??] "zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 1", druge strani zahtevka za revizijo, na kateri je navedeno, da vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na sklop številka 1, pa tudi iz pravovarstvenega zahtevka in preostale vsebine zahtevka za revizijo.

    V posledici dosedanjih zaključkov je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da je ponudba, ki jo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, nepopolna, naročnik pa bi jo moral izločiti iz razloga, ker (podatkovna) baza ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, ne vsebuje Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, objavljene v Uradnem listu RS, št. 70/1993 (v nadaljnjem besedilu: Uredba o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko).

    Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPVPJN izvedla dokaz "vpogled v razpisno dokumentacijo in ostalo dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila" ter dokaz "vpogled v predložene ponudbe", kot ju je vlagatelj (v obliki dokaznih predlogov) podal v zahtevku za revizijo. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter (morajo) izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (prvi odstavek poglavja "I. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"). Ponudnik mora (kot to izhaja iz 1. točke podpoglavja "II.b POSEBNI POGOJI ZA SODELOVANJE V POSTOPKU") izpolnjevati vse ostale pogoje po zahtevah iz specifikacij (obrazec V-5), lahko pa predloži ponudbo za enega ali oba sklopa (drugi odstavek podpoglavja "II.c DELITEV NA SKLOPE"). Ponudba se bo štela za popolno, če bo ponudnik v njej med ostalim predložil tudi izpolnjen in podpisan obrazec V-5 "Specifikacije" (podpoglavje "III.b SEZNAM DOKUMENTOV, S KATERIMI PONUDNIK DOKAZUJE IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI"). Kot ponudnik lahko za to javno naročilo konkurira vsak gospodarski subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo predmetnega javnega naročila in izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (prvi odstavek poglavja "III. NAVODILO PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB").

    Ker mora ponudnik (kot to izhaja iz 1. točke podpoglavja "II.b POSEBNI POGOJI ZA SODELOVANJE V POSTOPKU") izpolnjevati pogoje po zahtevah iz specifikacij (obrazec V-5), je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v obrazec V-5, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v svojih zahtevah obrazca V-5 za "SKLOP 1: Pravice uporabe urejene zbirke predpisov" v točki 14 zahteval:
    "14) Rešitev mora omogočati dostop do prečiščenih besedil naslednjih vrst predpisov:
    a) Ustava RS, zakoni, podzakonski predpisi, poročevalec Državnega zbora,
    b) mednarodni akti, pogodbe in sporazumi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo,
    c) odločbe Ustavnega sodišča RS, Vrhovnega sodišča RS, Višjih sodišč v RS in Upravnega sodišča RS,
    d) primarni in sekundardni pravni akti Evropske unije,
    e) odločitve Sodišča Evropskih skupnosti.
    Zbirka podatkov mora vsebovati predpise iz tč. a) in b), ki so bili ali so še veljavni v Republiki Sloveniji od vključno 1.1.1995 dalje.
    Zbirka podatkov mora vsebovati odločbe sodišč iz tč. c), ki so bile objavljene od vključno 1.1.1995 dalje.".
    Pod zapisom, da ponudnik sprejema "VSE zahtevane lastnosti in pogoje v popolnoma enakem obsegu kot zahteva naročnik", so morali ponudniki na obrazcu V-5 ustrezno obkrožiti besedico "DA" ali besedico "NE".

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (v smislu predmeta javnega naročila) jasno razbrati, da mora rešitev, ki jo ponudnik ponuja, omogočati dostop tudi do prečiščenih besedil Ustave Republike Slovenije, (vseh) zakonov, (vseh) podzakonskih predpisov, (vseh) poročevalcev Državnega zbora, (vseh) mednarodnih aktov, (vseh) pogodb in (vseh) sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, pri čemer mora ponujena zbirka podatkov vsebovati (vse) omenjene predpise, ki so bili ali so (ob poteku roka za prejem ponudb) še veljavni v Republiki Sloveniji "od vključno 1.1.1995 dalje". Res je sicer, da naročnik besedila točke 14 obrazca V-5 za "SKLOP 1: Pravice uporabe urejene zbirke predpisov" ni zapisal z uporabo besede "vsi" v različnih sklonih (na primer "14) Rešitev mora omogočati dostop do prečiščenih besedil vseh naslednjih vrst predpisov:" oziroma "14) Rešitev mora omogočati dostop do prečiščenih besedil naslednjih vrst predpisov", to je "Ustava RS, vsi zakoni, vsi podzakonski predpisi, vsi poročevalci Državnega zbora," "vsi mednarodni akti, vse pogodbe in vsi sporazumi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo"), vendar pa je tudi na podlagi obstoječega zapisa, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, jasno zaključiti, da je naročnik zahteval, da mora rešitev, ki jo ponudnik ponuja, omogočati dostop tudi do prečiščenih besedil Ustave Republike Slovenije, vseh zakonov, vseh podzakonskih predpisov, vseh poročevalcev Državnega zbora, vseh mednarodnih aktov, vseh pogodb in vseh sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. V posledici navedenega torej ni mogoče slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (pod točko "AD/1" na strani "2 od 5") zatrjuje, da "je vlagatelj napačno interpretiral zahtevo naročnika, saj ni nikjer navedeno, da naročnik zahteva, da mora zbirka podatkov vsebovati vse predpise iz tč. a) in b)", niti ponudniku, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, ki v svojih stališčih do navedb v zahtevku za revizijo (izjasnitvi o navedbah vlagatelja, podani na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN) med drugim navaja, da "v razpisu ni podana zahteva, da mora sistem ponudnika vsebovati VSE predpise, ki so veljavni na dan 1.1.1995".

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo, ki jo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi podpisan, žigosan in izpolnjen (pod besedilom "Ponudnik sprejema VSE zahtevane lastnosti in pogoje v popolnoma enakem obsegu kot zahteva naročnik" je obkrožena besedica "DA") obrazec V-5 za "SKLOP 1: Pravice uporabe urejene zbirke predpisov", ter podpisana, žigosana in pretežno izpolnjena "IZJAVA O DOKAZOVANJU SPOSOBNOSTI PONUDNIKA" (Obrazec V-4). V posledici doslej navedenega bi bilo torej mogoče zaključiti, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je ugotovil, da rešitev, ki jo ponuja ponudnik, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, omogoča dostop tudi do prečiščenih besedil Ustave Republike Slovenije, (vseh) zakonov, (vseh) podzakonskih predpisov, (vseh) poročevalcev Državnega zbora, (vseh) mednarodnih aktov, (vseh) pogodb in (vseh) sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, pa tudi, da ponujena zbirka podatkov vsebuje (vse) omenjene predpise, ki so bili ali so (ob poteku roka za prejem ponudb) še veljavni v Republiki Sloveniji "od vključno 1.1.1995 dalje". Vendar pa je potrebno iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, za materialno pravilno odločitev v tem revizijskem postopku ugotoviti, ali je (podatkovna) baza ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, kljub vsebini predložene ponudbe ob poteku roka za prejem ponudb (tudi dejansko) omogočala dostop do Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko. V kolikor bi rezultat omenjenega ugotavljanja privedel do zaključka, da (podatkovna) baza ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, kljub vsebini predložene ponudbe ob poteku roka za prejem ponudb ni omogočala dostopa do Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, bi bilo namreč mogoče zaključiti, da podatki ponudbi, ki jo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, niso resnični. Dejstvo je namreč, da
    âˆ" Uredba o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko v letu 1995 (Uradni list RS, št. 81/1994) določa zgolj datum začetka njene veljavnosti (iz 5. člena omenjene uredbe izhaja, da uredba začne veljati dne 01. januarja 1995), ne vsebuje pa (končne) določbe, s katero bi morebiti razveljavila Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko,
    âˆ" v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti derogacijske klavzule (lex posterior derogat legi priori), po kateri bi štelo, da je Uredba o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko v letu 1995 razveljavila Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, saj prvo navedena uredba nima nasprotne vsebine drugo navedeni uredbi. Uredba o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko v letu 1995 tako ureja carinske stopnje za leto 1995, Uredba o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko pa carinske stopnje za leto 1994,
    kar po oceni Državne revizijske komisije pomeni, da je Uredba o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko dne 01. januarja 1995 še veljala.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPVPJN izvedla dokaz "Notarski zapisnik št. SV - 559/2011 z dne 13.7.2011 (1 X original, 1 X kopija)", kot ga je vlagatelj (v obliki dokaznega predloga) podal v zahtevku za revizijo. Ob vpogledu v notarski zapisnik številka SV - 559/2011, z dne 13. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: notarski zapisnik številka SV - 559/2011) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je notarka v njem ("skladno s 60 (šestdeset). in 68 (oseminšestdeset). členom Zakona o notariatu") potrdila dejstvo, da na pravno informacijskem portalu, do katerega dostop v svoji ponudbi ponuja ponudnik, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, po postopku, kot je v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011 opisan po posameznih korakih, ni mogla dostopiti do Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko. Notarka je namreč v navezavi na iskano Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko napravila sklep: "Ugotavljam, da na prvi (niti na preostalih) straneh seznama zadetkov tega predpisa ni v seznamu zadetkov".

    Res je sicer, da Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/1994, z vsemi nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami vred; v nadaljnjem besedilu: Zakon o notariatu) v tretjem oddelku IV. poglavja, poimenovanega "POSEBNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU", glede potrjevanja dejstev in izjav določa, da je notar pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in zapisnike o izjavah, navedenih v omenjenem oddelku (tako tudi za "potrditev drugih dejstev"), ta potrdila in zapisniki pa imajo pravne učinke javne listine, če so sestavljena (oziroma sestavljeni) po določbah 61. do 70. člena Zakon o notariatu, vendar pa je potrebno ob tem (kot bistveno) upoštevati, da je notarka, ki je izdala notarski zapisnik številka SV - 559/2011, do (že izpostavljenega) sklepa v njem prišla na podlagi postopka iskanja, ki je v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011 natančno opisan. Slednje pomeni, da je notarka dejstvo, da do iskane Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko na omenjenem portalu ni uspela dostopiti, oziroma dejstvo, da iskane Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko "ni v seznamu zadetkov", potrdila v neločljivi navezavi na postopek, natančno opisan (pojasnjen) v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011. Glede na navedeno torej ni mogoče izključiti dejstva, da bi morebiten drugačen postopek iskanja (pristop po poti dostopa, ki je drugačna od tiste, opisane v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011) lahko pripeljal do drugačnega zaključka notarke. Na navedeno možnost tako upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja tudi naročnik, ko navaja, da je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, "v svoji izjasnitvi o vloženem revizijskem zahtevku podrobno opisal eno izmed možnih poti do enostavne najdbe navedenega dokumenta" (to je do Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko).

    Državna revizijska komisija sicer (na podlagi dokaznih predlogov vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo, oziroma izvedenih dokazov, upoštevaje pri tem 32. člen ZPVPJN) ni mogla natančno preveriti dejanskega stanja na dan 15. junija 2011, torej na dan, določen za prejem ponudb, vendar pa je najprej sledila postopku dostopa do Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, natančno opisanemu (pojasnjenemu) v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011, nato pa izvedla še postopek dostopa do Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko na način, da je iskani izraz (torej Uredba o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko) zapisala v narekovajih. Z navedenim ravnanjem se je Državna revizijska komisija namreč želela prepričati, ali je nek predpis (v konkretnem primeru Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko) na pravno informacijskem portalu, omenjenem v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011, mogoče iskati na več različnih načinov (po več različnih poteh) ali ne. V prvem primeru je Državna revizijska komisija Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko našla na 2. oziroma na 5. strani najdenih dokumentov pravno informacijskega portala, ki je omenjen v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011, v drugem primeru pa je omenjeno uredbo našla na 1. strani najdenih dokumentov pravno informacijskega portala. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je predpis (v konkretnem primeru Uredbo o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko) na pravno informacijskem portalu, omenjenem v notarskem zapisniku številka SV - 559/2011, dejansko mogoče iskati na več različnih načinov (po več različnih poteh).

    Pri vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je bil v konkretnem primeru rok za prejem ponudb, kot izhaja iz tretje strani razpisne dokumentacije, določen na "15.6.2011 do 11:00 ure", z notarskim zapisnikom številka SV - 559/2011 pa se potrjujejo dejstva, ugotovljena na dan 13. julija 2011, torej skoraj cel mesec dni po poteku roka za prejem ponudb. Tudi upoštevaje omenjeni datum je dokazna vrednost notarskega zapisnika številka SV - 559/2011 za odločanje v predmetnem postopku vprašljiva.

    V posledici vsega doslej navedenega (upoštevaje tudi dokazne predloge vlagatelja, podane v zahtevku za revizijo, oziroma vse izvedene dokaze) Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da "izbrani ponudnik pogoja, po katerem mora zbirka podatkov vsebovati vse predpise iz" [â??] "točke a)" [â??] "in b)" [â??] "ne izpolnjuje, njegova ponudba pa je zato neprimerna in zato nepopolna, naročnik pa bi jo v skladu z določilom 1. odstavka 80. člena ZJN-2 moral izločiti". Navedenega zaključka iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, ne spreminjajo niti v predmetnem revizijskem postopku izvedeni dokazi niti zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika (tretji odstavek rubrike "AD/2" na strani 3), da "v bazi izbranega ponudnika ni" oziroma "še veno dni" prečiščenega besedila spornega dokumenta (to je prečiščenega besedila Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko), saj vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (peti odstavek 29. člena ZPVPJN). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje (zgolj), da bi moral naročnik ponudbo, ki jo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, izločiti iz razloga, ker (podatkovna) baza ponudnika, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo, ne vsebuje Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, ne pa iz razloga, ker ne vsebuje prečiščenega besedila Uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko. Prav tako vlagatelj ni dokazal, da omenjene (na novo zatrjevane) kršitve oziroma (na novo zatrjevanega) dejstva brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

    V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, tudi ni dokazal, da bi bila "izjava izbranega ponudnika, ki je v obrazcu V-5 na str 3 obkrožil besedico ("DA")," [â??] "očitno neresnična".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da je bilo ocenjevanje ponudb, kot ga je opravil naročnik, nezakonito, saj je bilo opravljeno v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije.

    Kot to v zahtevku za revizijo (pravilno) ugotavlja že vlagatelj sam, ZJN-2 v drugem odstavku 30. člena določa, da naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja, če jih je napovedal v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni dokumentaciji.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejstvo, da bo v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključil tudi pogajanja, naročnik napovedal že v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in v razpisni dokumentaciji. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je tako Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da bo v postopek (oddaje javnega naročila) vključil tudi pogajanja (drugi odstavek poglavja "I. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"), predmet pogajanj pa bo cena (poglavje "VIII. PREDMET POGAJANJ"). Vsebinsko zelo podoben podatek izhaja tudi iz objave obvestila o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi na Portalu javnih naročil, v katerem je v točki "IV.1.7) Naročnik bo v postopek vključil pogajanja:" zapisano "da.". Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovih zatrjevanjih, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil "načina izvedbe pogajanj (pisno, ustno, simultano, ločenoâ??), datum pogajanj, število krogov pogajanj, niti ni objavil protokola pogajanj", vendar pa gre vlagatelja obenem opozoriti na določbo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN (v povezavi s prvim odstavkom istega člena). Vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagateljev zahtevek za revizijo je v izpostavljenem delu kljub temu, da vlagatelj v njem izrecno poudarja, da "ne napada razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na pogajanja", razumeti prav na način, da izpodbija določbe razpisne dokumentacije v omenjenem delu. Ker vlagatelj v izpostavljenem delu izpodbija naročnikova ravnanja, ki se nanašajo na določbe razpisne dokumentacije (pa tudi na vsebino objave), gre torej za (zatrjevane domnevne) kršitve, ki so vlagatelju bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Prav tako ZPVPJN v konkretnem primeru navajanja kršitev, za katerega bi veljala drugačna pravila od tistega pravila, ki izhaja iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, ne dopušča, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni dokazal niti, da izpostavljenih zatrjevanih domnevnih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb. V posledici navedenega so revizijske navedbe vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo prepozne, zato Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v omenjenem delu ni vsebinsko presojala.

    Ob doslej navedenem Državna revizijska komisija v navezavi na vlagateljeva zatrjevanja, da "bi lahko v primeru, da bi naročnik opravil še en krog pogajanj, podal nižjo ceno od tiste, po kateri je bil izbran izbrani ponudnik, pa mu tega naročnik ni omogočil, saj se je v fazi ocenjevanja ponudb samovoljno odločil, da pogajanja zaključi", še pripominja, da je iz elektronske pošte, ki jo je naročnik dne 17. junija 2011 poslal vlagatelju (v nadaljnjem besedilu tudi: vabilo na pogajanja), razvidno, da naročnik vlagatelja v ponedeljek, dne 20. junija 2011, ob 13. uri vabi na pogajanja, ki se bodo izvajala "glede na vrstni red prispetja ponudb", vlagatelj pa je udeležbo na pogajanjih (omenjenega dne) ob 13. uri po elektronski pošti naročniku tudi potrdil. Ker iz naročnikovega elektronskega sporočila (vabila na pogajanja) ne izhaja, da naročnik vlagatelja vabi na prvi krog pogajanj, vabilo na pogajanja pa tudi sicer v ničemer ne napeljuje na zaključek, da bo naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izvedel več krogov pogajanj, je po oceni Državne revizijske komisije bilo mogoče dovolj jasno zaključiti, da je naročnik vlagatelja povabil na pogajanja v smislu edinega kroga pogajanj. Ker vlagatelj v svoji elektronski potrditvi udeležbe na pogajanjih (za ponedeljek, dne 20. junija 2011, ob 13. uri) naročnika ni povprašal po številu krogov pogajanj, je konkludentno dovolj prepričljivo zaključiti, da je tudi vlagatelj naročnikovo elektronsko pošto (vabilo na pogajanja), ki mu jo je slednji poslal dne 17. junija 2011, razumel na način, da bo naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila opravil en sam krog pogajanj. V nasprotnem primeru bi bilo namreč mogoče upravičeno pričakovati, da bo naročnika, če je menil, da vabilo na pogajanja ni dovolj jasno, zaprosil za pojasnilo, ali se bodo pogajanja opravila v enem ali več krogih. Podoben zaključek je napraviti tudi upoštevaje vsebino zapisnika o pogajanjih, z dne 20. junija 2011, ki ga je podpisal tudi vlagatelj. Tudi iz omenjenega zapisnika ne izhaja, da bi vlagatelj naročnika vprašal po številu krogov pogajanj, ki naj bi jih naročnik izvedel, pač pa je s podpisom zapisnika pristal na to, da "pripravi novo ponudbo do srede, 22.6.2011 do 12h v pisni obliki, ki vključuje nov predračun", pa tudi na to, da bo odpiranje ponudb "22.6.2011 ob 1230".

    Na dejstvo, da naj bi bilo vabilo na pogajanja po vlagateljevi oceni (v smislu vprašanja, koliko krogov pogajanj bo naročnik izvedel) nejasno, vlagatelj naročnika ni opozoril niti v njegovem dopisu z dne 20. junija 2011, poimenovanem "Dodatno pojasnilo v zvezi z javnim naročilom 43000-PE IC SPL-2-012/11-S", pa čeprav naj bi bil omenjeni dopis naročniku izročen v ponedeljek, dne 20. junija 2011 (torej na dan pogajanj), pred 13. uro.

    V posledici navedenega torej ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se je naročnik "v fazi ocenjevanja ponudb samovoljno odločil, da pogajanja zaključi".

    Navedenega zaključka ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije, sprejeto v zadevi številka 018-239/2010. V zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija dne 23. septembra 2010 sprejela sklep številka 018-239/2010-3 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-239/2010-3) je bilo namreč dejansko stanje bistveno drugačno od dejanskega stanja v predmetni zadevi. V zadevi, v kateri je bil izdan sklep številka 018-239/2010-3, je namreč takratni vlagatelj (za razliko od tokratnega vlagatelja) zahtevek za revizijo vložil še pred potekom roka za oddajo ponudb, prav tako pa je takratni naročnik (za razliko od tokratnega naročnika) takratno javno naročilo izvajal po postopku s pogajanji po predhodni objavi (in predvidel sklenitev okvirnega sporazuma). Upoštevaje izpostavljeni bistveni dejstvi, pa tudi upoštevaje ostalo vsebino sklepa številka 018-239/2010-3, sklicevanje na omenjeni sklep Državne revizijske komisije za odločitev v predmetni zadevi ni pravno relevantno.

    Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi naročnik z očitanimi mu ravnanji kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo v revizijskem postopku ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 09. septembra 2011


    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije








    Vročiti:
    - ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana
    - TAX-FIN-LEX, d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana
    - IUS SOFTWARE, d. o. o., Ljubljana, Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran