Na vsebino
EN

018-232/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-232/2011-3
Datum sprejema: 30. 8. 2011

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba gradbeno obrtniških in instalacijskih del pri izvedbi vertikalnega komunikacijskega jedra z dvigali in povezovalnim mostom v objektu Diagnostično terapevtskem servisnem objektu (DTS) UKC Ljubljana" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj (prej Cestno podjetje Kranj, d.d., z enakim naslovom), ki ga zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 8. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 24. 4. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo dne 18. 10. 2010 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN9905/2010. Dne 8. 4. 2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku ARBA PLUS, d.o.o., špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je (enako kot še štiri preostale ponudbe) naročnik označil za nepravilno in nepopolno in jo izločil iz nadaljnjega postopka.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 24. 4. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo napačno izločil kot nepopolno, pri čemer navaja:
1. Naročnik je kot prvi razlog izločitve vlagateljeve ponudbe navedel, da vlagatelj ni izpolnil obrazca B3a v skladu z navodili, saj vzorec pogodbe ni bil podpisan, temveč le parafiran in žigosan. Po mnenju vlagatelja gre lahko le za formalno nepopolnost, zato bi ga moral naročnik pozvati k njeni odpravi.
2. Kot drugi razlog izločitve je naročnik navedel nepredložitev plana predvidenih plačil - plana finančne realizacije v povezavi s terminskim planom. Vlagatelj priznava, da plana finančne realizacije res ni predložil, vendar meni, da gre le za formalno pomanjkljivost, saj se ta del ponudbe ne nanaša na merila ali tehnični del, zato bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe. Poleg tega vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravnosti, saj tudi izbrani ponudnik ni predložil sheme organizacije gradbišča, pa naročnik njegove ponudbe ni izločil kot nepopolne.
3. Naročnik vlagateljevi ponudbi tudi očita, da vlagatelj v tehničnem delu ni izpolnil praznih polj, ki so predvidena za navedbo artikla, proizvoda in tudi ne polj z navedbo TIP/oz. kataloška številka. Vlagatelj navaja, da ponuja prav tiste elemente, ki so bili v razpisu navedeni s strani naročnika. Naročnik je namreč pri vsakem proizvodu navedel proizvajalca in tip opreme, ki jo želi, ali enakovredno. Ker vlagatelj nudi prav tisto opremo tistega proizvajalca, kot je bilo pri posameznih zahtevah navedeno s strani naročnika, je menil, da tega ni treba pisati, saj ni smiselno, da se to prepisuje. Če bi vlagatelj nudil enakovredno opremo, bi to tudi zapisal. Tudi v tem delu se vlagatelj sklicuje na načelo enakopravnosti, saj naj bi izbrani ponudnik sicer izpolnil prazna polja, pri tem pa je naročnik zahteval drugo opremo. Vlagatelj primeroma navaja, da proizvod Baghelli ni enakovreden proizvodu Sicherstechnik. Čeprav se tako naročnik kot izbrani ponudnik zavedata, da oprema ne ustreza zahtevam, je naročnik vseeno odločil, da je ponudba pravilna in popolna, saj je izbranemu ponudniku očitno ustno dopustil, da ponudi tudi takšno opremo. Vlagatelj ponuja torej tisto, kar je bilo izrecno zahtevano, medtem ko izbrani ponudnik ne nudi niti zahtevanega niti enakovrednega proizvoda.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 20.5.2011 v delu, ki se nanaša na popolnost vlagateljeve ponudbe, zavrnil, v preostalem delu pa zavrgel. Zoper ta sklep je vlagatelj z vlogo z dne 1. 6. 2011 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-158/2011-3 z dne 16. 6. 2011 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot je bila razvidna iz sklepa z dne 20. 5. 2011.

Naročnik je dne 6. 7. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je glavni razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe pomanjkljivost v tehničnem delu. Ostale pomanjkljivosti bi lahko šteli kot formalne nepopolnosti, vendar naročnik tega ni preverjal, saj je pomanjkljivost vlagatelja v tehničnem delu takšna, da je ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom ponudbe. Vlagatelj namreč v rekapitulaciji in ponudbenem predračunu ni izpolnil praznih polj, ki so predvidena za navedbo artikla, proizvoda in tipa oziroma kataloške številke, kar je v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da so bili v tehničnem delu definirani proizvodi. V določenih delih je naročnik res primeroma navedel proizvajalca in v določenih primerih tudi predlagani tip proizvoda, vedno z dodatkom "ali enakovreden". Ponekod je navedenih tudi več podizvajalcev, tako da ni jasno definirano, za katerega proizvajalca gre. Prav tako nekje proizvajalec sploh ni definiran, kjer pa je definiran, pa velikokrat ni definiran tip proizvoda. Četudi bi naročnik štel, da je vlagatelj ponudil natančno tiste proizvode, ki so bili primeroma navedeni v razpisni dokumentaciji, pa v večini primerov na ta način ni mogoče definirati tipa proizvodov, v določenih primerih pa tudi ne proizvajalca. Naročnik navaja, da zato ni mogel preveriti, ali ponujena oprema izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do vlagateljevih navedb v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika in navaja, da se ne nanašajo na enake pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik je namreč v ponudbi navedel vse zahtevane podatke, ki služijo za identifikacijo ponujene opreme. V postopku preverjanja ponudb je naročnik zahteval le pojasnila glede nekaterih navedb iz ponudbe, ki niso bile dovolj jasne, kar pa ni vplivalo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj je ta s pojasnili le potrdil, da artikli ustrezajo zahtevam naročnika. Naročnik izbranemu ponudniku ni omogočil dopolnjevanje ponudbe z navedbo novih artiklov, pač pa le pojasnjevanje lastnosti ponujenih artiklov. Naročnik tudi navaja, da je izbrani ponudnik predložil terminski plan in za njim tudi finančni plan. Shema gradbišča ne vpliva na sposobnost za izvedbo posla, izjava o varnostnem načrtu pa je smiselna in zadostuje. Glede opreme proizvajalca Baghelli naročnik navaja, da je eden izmed članov strokovne komisije zapisal, da ponujena oprema proizvajalca Baghelli ni kompatibilna z obstoječim sistemom DIN Sichertechnik. Kot je bilo ugotovljeno kasneje, je ponujena oprema kompatibilna z zahtevanimi standardi, prav tako pa je združljiva z obstoječim sistemom pri uporabniku. Zato se je prvotna navedba člana strokovne komisije izkazala za netočno, še navaja naročnik.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 18. 7. 2011), je naročnik z dopisom z dne 25. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 8. 4. 2011, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, pri čemer je navedel, da je pri njenem pregledu ugotovil naslednje pomanjkljivosti:

- neustrezna izpolnitev obrazca B.3a - vzorec pogodbe je le parafiran in žigosan, ne pa tudi podpisan,
- zakoniti zastopnik vlagatelja na več mestih ni podpisal obrazcev tam, kjer je bil podpis predviden,
- v ponudbi ni priložen plan finančne realizacije,
- v tehničnem delu niso bila izpolnjena prazna polja, ki so bila predvidena za navedbo artikla, proizvoda in kataloške številke.

Naročnik je za navedbo ugotovljenih pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi zapisal:

"Ponudba ponudnika CP Kranj d.d. ni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije kot izhaja iz zadnje alineje in je zato ponudba nepravilna in nepopolna. Ponudba je bila izločena iz nadaljnjega postopka."

Iz obrazložitve naročnikove odločitve o oddaji naročila je torej mogoče sklepati, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi pomanjkljivosti, navedeni v zadnji alineji, torej zaradi neizpolnitve praznih polj, ki so bila predvidena za navedbo artikla, proizvoda in kataloške številke, medtem ko ostale ugotovljene pomanjkljivosti niso vplivale na naročnikovo odločitev. Tudi v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik navaja, da je glavni razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe naveden v zadnji alineji, ki se nanaša na pomanjkljivosti v tehničnem delu, medtem ko bi lahko druge pomanjkljivosti po mnenju naročnika šteli za formalno nepopolnost ponudbe. Državna revizijska komisija se strinja tako z vlagateljem kot naročnikom, da so pomanjkljivosti v zvezi s podpisi posameznih ponudbenih obrazcev takšne narave, da jih je mogoče uvrstiti bodisi pod pojem formalne nepopolnosti ponudbe bodisi pod pojem nebistvene pomanjkljivosti, kot sta določena v 17. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Ta namreč določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, če pa je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker je formalno nepopolnost pod pogoji, ki so določeni v prvem in drugem odstavku 78. člena ZJN-2, mogoče odpraviti, naročnik pa je kot bistveno štel le ugotovljeno pomanjkljivost v tehničnem delu vlagateljeve ponudbe, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno in nepopolno ter jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, in sicer zato, ker naj vlagatelj ne bi izpolnil praznih polj v rekapitulaciji in ponudbenem predračunu, ki so bila predvidena za navedbo artikla, proizvoda in kataloške številke.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba je v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna v primeru, če je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Neprimerna ponudba pa je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki ni pravilna ali primerna, tudi ni popolna, naročnik pa je dolžan tako ponudbo v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Naročnik vlagatelju očita, da ni izpolnil praznih polj v rekapitulaciji in ponudbenem predračunu, ki so bila namenjena za navedbo artikla, proizvoda in kataloške številke. Zahteve glede izpolnjevanja rekapitulacije in ponudbenega predračuna je naročnik določil v točki E.03 razpisne dokumentacije, kjer je med drugim zapisal:

"Opisi so "zaklenjeni" in se ne morejo spreminjati, ponudnik pa mora k popisom del in materialov pripisati cene na enoto mere (cene/EM), izvršiti seštevke ter rekapitulacijo ponudbenega predračuna; kjer je zahtevano, vpisati proizvajalca in tip oz. kataloško številko ponujenega materiala za izvedbo GOI del."

Iz navedenega besedila je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v rekapitulacijo in ponudbeni predračun na predvidena mesta vpišejo proizvajalca ponujene opreme, tip opreme in kataloško številko ponujenega materiala. Gre torej za navedbo predmeta ponudbe in kasnejše pogodbe, to pa je poleg cene bistvena sestavina pravnega posla.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je predložil rekapitulacijo in ponudbeni predračun, v katerega je sicer vpisal cene na enoto, medtem ko je mesta, predvidena za vpis proizvajalca, tipa in kataloške številke ponujenega materiala oz. opreme, pustil prazna. Vlagatelj zatrjuje, da teh mest ni posebej izpolnjeval zato, ker ponuja prav tisto opremo, kot jo zahteva naročnik v popisu del.

Vlagateljevim pojasnilom ni mogoče slediti. Naročnik je namreč v posameznih postavkah rekapitulacije in ponudbenega predračuna določil tehnične zahteve, pri čemer je v nekaterih postavkah primeroma navedel ime proizvajalca ali tip proizvoda. Iz opisa tehničnih zahtev je razvidno, da je naročnik pri tem upošteval deveti odstavek 37. člena ZJN-2. Ta določa: "Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".". Naročnik je ob navedbi imena proizvajalca ali tipa opreme dopustil, da ponudniki ponudijo enakovredno opremo in ne le tisto, ki je bila na ta način primeroma opisana. Glede na dejstvo, na katerega opozarja tudi naročnik, in sicer da imen proizvajalcev oz. tipov produktov ni bilo navedenih pri vseh postavkah rekapitulacije in ponudbenega predračuna oz. da je bilo ponekod primeroma navedenih tudi več različnih proizvajalcev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev način izpolnitve rekapitulacije in ponudbenega predračuna ni v skladu z določili razpisne dokumentacije. Vlagateljevo pojasnilo, da je mesta, predvidena za vpis proizvajalca in tipa opreme, pustil prazna, saj naj bi ponujal točno tisto opremo, ki jo zahteva naročnik, bi bilo mogoče pogojno sprejeti le v primeru, če bi bila oprema natančno določena v vseh postavkah rekapitulacije in ponudbenega predračuna. Ker v določenih postavkah proizvajalec sploh ni bil naveden oz. ker je v določenih postavkah primeroma navedenih več proizvajalcev, je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da v teh postavkah ni mogoče definirati tipa proizvoda, ki ga ponuja vlagatelj, posledično pa tudi ni mogoče preveriti, ali ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Tudi sicer je treba upoštevati, da lahko naročnik imena proizvajalcev ali konkretne tipe opreme navede (kot je razvidno iz citirane določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2) le primeroma, zato takšnega opisa ni mogoče razumeti kot specifikacije opreme, temveč le kot pomoč pri splošnem tehničnem opisu oz. navodilo, kakšne lastnosti opreme naročnik pričakuje. Specifikacija konkretne ponujene opreme pa je nedvomno dolžnost ponudnika, zlasti v primeru, kadar naročnik to zahteva. Kot je bilo že zapisano, je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov izrecno zahteval, da v rekapitulacijo in ponudbeni predračun na predvidena mesta vpišejo proizvajalca ponujene opreme, tip opreme in kataloško številko ponujenega materiala. To naročnikovo zahtevo so bili ponudniki dolžni upoštevati, saj je naročnik lahko v posameznih postavkah le na ta način ugotovil, katero opremo ponuja ponudnik in ali je ponujena oprema skladna z njegovimi zahtevami.

Ker vlagatelj v nobeni postavki rekapitulacije oz. ponudbenega predračuna, tudi tam, kjer proizvajalec ni bil naveden, ni navedel, katero opremo ponuja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da njegove ponudbe ni mogoče označiti za pravilno oz. popolno. Oprema, ki bo vgrajena v okviru predmetnega naročila, predstavlja predmet ponudbe in kasnejše pogodbe, to pa je, kot je bilo že zapisano, poleg cene eden izmed bistvenih elementov pravnega posla. Pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe ni v nepopolnih ali nejasnih tehničnih opisih ponujene opreme, iz katerih ne bi bilo v celoti razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev, temveč je pomanjkljivost ta, da vlagatelj tehničnih opisov sploh ni navedel oz. na za to predvidena mesta sploh ni vpisal imen proizvajalcev in tipov ponujene opreme. Ponudbe, v kateri njen predmet kljub izrecni naročnikovi zahtevi sploh ni opredeljen, ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolne. Državna revizijska komisija je glede dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. O formalni nepopolnosti lahko torej govorimo le v primeru, kadar je iz ponudbe vsaj deloma razvidno, ali ponudnik izpolnjuje naročnikove zahteve. Iz vlagateljeve ponudbe pa to ni razvidno niti deloma, saj je navedba proizvajalcev in tipov opreme v celoti izpuščena, tudi tam, kjer proizvajalcev ali tipov opreme naročnik sploh ni navedel oz. je navedel več različnih proizvajalcev. Vlagatelj bi s tem, ko bi naročniku naknadno "pojasnil", katero opremo pravzaprav ponuja, posegel v tehnični del svoje ponudbe, pri čemer ne bi šlo le za dopolnjevanje ali pojasnjevanje tehničnih opisov, temveč za njihovo naknadno vpisovanje. Ob tem je treba opozoriti, da drugi odstavek 78. člena ZJN-2 tehnični del ponudbe v zvezi z vprašanjem dopolnjevanja obravnava strožje, saj določa, da ponudnik v določenih delih ponudbo sicer lahko dopolnjuje, ne sme pa (med drugim) spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Vlagatelj se v tem delu sklicuje tudi na kršitev načela enakopravnosti, saj naj bi izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ne ustreza naročnikovim zahtevam. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da zatrjevana pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika ni takšne narave, da bi lahko govorili o istovrstnih kršitvah. Pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe je namreč v tem, da niti v enem delu rekapitulacije in ponudbenega predračuna, kjer je bilo to izrecno zahtevano, ni v ničemer navedel, katero opremo ponuja, medtem ko je izbrani ponudnik izpolnil vsa polja, kjer je naročnik predvidel vpis proizvajalca in tipa opreme. Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval druge opreme oz. ni dopustil, da ponudi drugo opremo, kot to zatrjuje vlagatelj. Prav tako ne drži vlagateljeva trditev, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika. Iz naročnikovega poziva z dne 18. 1. 2011 je namreč razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu pojasni, zakaj se je pri predračunski postavki 2. Svetilke varnostne razsvetljave odločil za navedenega proizvajalca, naj mu pojasni kompatibilnost s sistemom DIN Sichercheisttechnik in naj poda pisno izjavo o kompatibilnosti obeh sistemov. Prav tako je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj dopolni opisa pod postavko F3.28 ter postavko F.6.00-14, saj naj bi bili opisi nepopolni (in ne manjkajoči!). Kot je razvidno iz dokumentacije, je izbrani ponudnik naročniku pojasnil, da je proizvod, ki ga ponuja, v celoti kompatibilen z naročnikovo obstoječo opremo, hkrati pa je tudi dopolnil nepopolne tehnične opise pod postavkama F3.28 in F.6.00-14. Na podlagi pojasnil izbranega ponudnika je naročnik ugotovil ustreznost njegove opreme, kot to izhaja iz odločitve o oddaji naročila z dne 8. 4. 2011. Iz navedenega je torej razvidno, da izbrani ponudnik ni naknadno zamenjal ponujene opreme ter da je naročnik na podlagi njegovih pojasnil ugotovil tehnično ustreznost opreme. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj neutemeljeno sklicuje na kršitev načela enakopravnosti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30. 8. 2011


predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, 1000 Ljubljana
- ARBA PLUS, d.o.o., špruha 19, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran