018-210/2011 Mestna občina Celje

Številka: 018-210/2011-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izgradnja povezovalnega vročevoda vzhodnega in zahodnega omrežja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil ponudnik Mollier d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, zanj v njegovem imenu in za njegov račun Energetika Celje, javno podjetje d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.09.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za izgradnjo povezovalnega vročevoda vzhodnega in zahodnega omrežja.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.05.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je dne 06.06.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj našteva in pojasnjuje odločitve naročnika, ki jih je sprejel v predhodnem odprtem postopku oddaje javnega naročila in odločitve naročnika in Državne revizijske komisije, ki sta jih sprejela v predhodnih revizijskih postopkih. Vse navedene odločitve se nanašajo na javno naročilo izgradnje povezovalnega vročevoda vzhodnega in zahodnega omrežja, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 23.06.2010, pod št. objave JN 5390/2010 in je podlaga za tokratni postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Vlagatelj navaja, da je Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-040/2011 naredila strokovno napako, saj ni preverila aktivne legitimacije takratnega vlagatelja - to je skupnih ponudnikov CM Celje d.d., Celje in CT-Trade d.o.o., Celje. Ker skupna ponudnika nista ugovarjala zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, z dne 15.09.2010, pojasnjuje vlagatelj, je navedena odločitev postala pravnomočna. Vlagatelj poudarja, da je bil enkrat že zakonito izbran kot najugodnejši ponudnik in bi v primeru, če naročnik in Državna revizijska komisija ne bi sprejela spornih odločitev, razpisano gradnjo že izvajal. Naročnik in Državna revizijska komisija pa sta navkljub dejstvu, da predhodni vlagatelj (skupna ponudnika CM Celje d.d., Celje in CT-Trade d.o.o., Celje) ni pravočasno ugovarjal zoper naročnikovo odločitev o tem, da je njegova ponudba nepravilna in je s tem izgubil aktivno legitimacijo, obravnavala njegov revizijski zahtevek, čeprav bi ga morala zavreči.

Vlagatelj pričakuje, da se v okviru revizijskega postopka odpravijo vsa dejanja in sklepi, ki so bili sprejeti po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 30.12.2010.

Vlagatelj še navaja, da niso izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka oddaje javnega naročila na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj zatrjuje, da iz razloga, ker naročnik nobene ponudbe ni označil kot neprimerne, pač pa jih je označil kot nepravilne, nepopolne in/ali formalno nepopolne, pogoj za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz 1. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, ni izpolnjen.

Vlagatelj še navaja, da v primeru, če naročnik vztraja pri izvedbi spornega postopka in če bo temu pritrdila tudi Državna revizijska komisija, pričakuje, da bo postopek voden pregledno, transparentno in na način, ki bo onemogočal njegovo nadaljnjo neenakopravno obravnavo. Vlagatelj poudarja, da je v ta namen od naročnika že zahteval, da se protokol pogajanj objavi hkrati s povabilom na pogajanja, naročnik pa mu je odgovoril, da bo natančnejša navodila ter rok za oddajo končnih ponudb pravočasno posredoval vsem udeležencem v postopku.

Vlagatelj je prepričan, da ni mogoče najti pravne podlage in opravičila, da naročnik v povabilu k pogajanjem ne navede, o čem bodo potekala pogajanja in na podlagi katerih elementov bo izbral najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj pričakuje in zahteva, da se že v samem povabilu jasno opredeli protokol pogajanj tako za prvi kot tudi za drugi krog ter da se vnaprej določi, da se bodo ponudniki z elementi, ki služijo kot merilo (ponudbena vrednost, garancijska doba in toplotne izgube izolacije), seznanili na javnem odpiranju ponudb, in sicer tako v okviru prvega kot tudi v okviru drugega kroga pogajanj.

Vlagatelj še ugotavlja, da razpisna dokumentacija predvideva plačilo v roku 60 dni po potrjeni situaciji. Kot zatrjuje vlagatelj, za naročnika velja določilo prvega odstavka 23. člena zakona, ki ureja izvrševanje proračuna za leto 2011, ta pa določa, da plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni od dneva prejema računa.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik kršil tudi načelo sorazmernosti, saj zahteva nesorazmerno visoke zneske zavarovanj. Kot poudarja vlagatelj, sta zahtevana zneska v višini 200.000,00 EUR (v bančni garanciji za dobro izvedbo del in v bančni garanciji za odpravo napak v garancijskem roku), ob upoštevanju tveganja, poslovnih običajev in finančnih standardov, nesorazmerno visoka, saj presegata 20 % zneska vlagateljeve ponudbene vrednosti. Vlagatelj zatrjuje, da bi morala znašati zneska obeh zavarovanj le 10 % ponudbene vrednosti.

Vlagatelj predlaga, da se razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila in zahteva povrnitev revizijskih stroškov v višini vplačane revizijske takse ter povrnitev stroškov priprave zahtevka za revizijo v znesku 1.000,00 EUR.

Naročnik je s sklepom, z dne 05.07.2011, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je dne 08.06.2011 vlagatelja pozval k predložitvi potrdila o vplačilu takse, ki pa ga je vlagatelj (s)prejel šele dne 15.06.2011. V vmesnem obdobju, navaja naročnik, je vlagatelj postavil vprašanje o tem, kdaj bo javno odpiranje ponudb. Naročnik ugotavlja, da bi vlagatelju v primeru, če bi bilo odpiranje ponudb pred potekom roka za plačilo takse, vlagateljeva ponudba pa bi bila najugodnejša, odpadel razlog za izpodbijanje določil razpisne dokumentacije.

Naročnik tudi ugotavlja, da je vlagatelj zoper razpisno dokumentacijo špekulativno vložil zahtevek za revizijo (za primer če ne bo najugodnejši), potem pa tudi oddal ponudbo, zaradi česar mu ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Naročnik zatrjuje, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije tudi zato, ker takšno ravnanje pomeni zlorabo pravic v primerjavi z ostalimi sodelujočimi ponudniki, ki razpisne dokumentacije zaradi določila šestega odstavka 12. člena ZRPJN, po poteku roka za oddajo ponudb ne morejo več izpodbijati.

Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na predhodne odločitve (tako naročnika, kot Državne revizijske komisije) naročnik navaja, da gre za očitke, ki jih lahko vlagatelj, skladno s petim odstavkom 23. člena ZRPJN, uveljavlja pred sodiščen splošne pristojnosti.

Naročnik citira določilo 1. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS in poudarja, da iz Odločitve o izločitvi vseh ponudb, z dne 19.04.2011, za vsakega izmed štirih ponudnikov izhajajo razlogi za nepopolnost ponudb in da je bila vlagateljeva ponudba pravnomočno spoznana kot nepopolna in ne kot nepravilna.

Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-004/2010 in poudarja, da 1. točka prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS naročniku omogoča izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave v primeru, če so bile ponudbe tako neskladne z njegovimi zahtevami, da bi jih bilo potrebno obravnavati kot da niso bile predložene. Podobno stališče, navaja vlagatelj, izhaja tudi iz vodnika za javno naročanje (Guide to the Community rules on public works contraks - stran 26). V skladu s stališčem prof. dr. Vesne Kranjec, še zatrjuje naročnik, bi lahko vodil postopek s pogajanji brez predhodne objave, če ne bi prejel nobene ponudbe ali nobene popolne ponudbe, pod pogojem, da bi v postopek vključil vse ponudnike, ki so oddali, primerno ali sprejemljivo ponudbo oziroma zgolj neprimerno ali zgolj nesprejemljivo ponudbo.

Naročnik še zatrjuje, da je bil vlagatelj povabljen v postopek s pogajanji brez predhodne objave in da mu na noben način ni bilo onemogočeno sodelovanje na enakopraven in transparenten način.

Naročnik navaja, da je v zvezi s predmetnim razpisom prejel vrsto vprašanj in da je zato rok za oddajo ponudb podaljšal za deset dni. Naročnik navaja, da je odgovore na postavljena vprašanja posredoval vsem ponudnikom in da je v odgovoru na 13. vprašanje natančno pojasnil, kako in na kakšen način bodo potekala pogajanja, tako v prvem kot tudi v drugem krogu.

Naročnik še navaja, da bo iz razloga, ker vodi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se ne pogaja zgolj z enim ponudnikov, odpiranje ponudb javno. Da bodo ponudbe javno odprte, še poudarja naročnik, pa je sodelujoče ponudnike obvestil tudi z dopisom, z dne 22.06.2011.

Naročnik navaja, da za nobenega ponudnika v tem in v predhodnem postopku dolžina plačilnega roka ni bila problematična. Naročnik poudarja, da mu je vlagatelj posredoval vrsto vprašanj, med njimi pa se nobeno ne nanaša na dolžino plačilnega roka. Naročnik poudarja, da bo ne glede na dejstvo, da je plačnik po tej pogodbi podjetje Energetika Celje, za katerega se določila Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s spremembami) ne uporabljajo, s povabilom na drugi krog pogajanj ustrezno skrajšal plačilni rok.

Glede (pre)visokih zneskov zavarovanj naročnik navaja, da vlagatelj svojih navedb ni konkretiziral, saj ni navedel, zakaj naj bi bila višina zahtevanih zneskov nesorazmerna. Naročnik še zatrjuje, da vlagatelj tudi ni podal nobenih dokazov za svoje pavšalne trditve, niti ni navedel kako vplivajo na njegov položaj. Naročnik pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za nujno potrebo po kakovostni izvedbi vročevodov, saj gre za izvedbo dejavnosti splošnega pomena, ki je v zagotavljanju nemotene in kakovostne oskrbe s toploto. Iz navedenega razloga, poudarja naročnik, je višina vrednosti zahtevanih garancij v celoti sorazmerna in smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Naročnik še navaja, da je višino bančnih garancij določil v minimalnem znesku, ki še zagotavlja zavarovanje v primeru napak pri izvedbi del oziroma zavarovanje v primeru (ne)odprave napak v garancijskem roku, k določitvi takšnega zneska pa so ga vodile tudi predhodne negativne izkušnje pri več tovrstnih investicijah.

Naročnik je dne 13.07.2011, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 26.07.2011 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji zahtevano dokumentacijo odstopil dne 27.07.2011.

Državna revizijska komisija je dne 11.08.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavani zadevi vlagatelj zatrjuje, da je odločitev naročnika o izbiri njegove ponudbe, z dne 30.12.2010, postala pravnomočna in bi morala Državna revizijska komisija zavreči zahtevek za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika CM CELJE d.d., Celje in CT-TRADE d.o.o., Celje. Vlagatelj tudi zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave ter da naročnik ni določil protokola pogajanj. Vlagatelj se tudi ne strinja z dolžino plačilnega roka ter zatrjuje, da sta zahtevana zneska za bančni garanciji za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijskem roku nesorazmerno visoka.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se je predhodno vodeni odprti postopek končal dne 03.05.2011, zato v njegovo vsebino ni več mogoče posegati. Naročnik je namreč (zadnjo) Odločitev o izločitvi vseh ponudb (št. E-JN-DO 02/2010, z dne 19.04.2011) sprejel dne 19.04.2011, vsi ponudniki pa so jo prejeli dne 21.04.2011. Ker nihče izmed njih (vključno z vlagateljem) zoper navedeno odločitev ni vložil zahtevka za revizijo, je odločitev postala pravnomočna z iztekom desetdnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, to je dne 03.05.2011, s tem dnem pa se je končal tudi predhodno vodeni odprti postopek.

Čeprav navedeno v tem odstavku ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa je potrebno vlagatelja vendarle opozoriti, da se postopek v primeru, če Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila, vrne v fazo ocenjevanja in vrednotenja ponudb, v kateri naročnik ponovno oceni ponudbe (pri čemer je vezan na napotke Državne revizijske komisije) in sprejme eno izmed odločitev, ki jih določa ZJNVETPS. Takšna odločitev naročnika predstavlja novo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, zoper katero je (zopet) dopustno uveljavljati pravno varstvo v obsegu kot ga določa ZRPJN. Prejšnje odločitve, ki so bile razveljavljene v postopku pravnega varstva, zaradi razveljavitve torej ne postanejo pravnomočne (kot napačno zatrjuje vlagatelj), in sicer niti v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika, niti v delu, ki se nanaša na ugotovitve v zvezi z zavrnjenimi ponudbami. Skupnima ponudnikoma (družbi CM CELJE d.d., Celje in CT-TRADE d.o.o., Celje), ki sta vložila revizijski zahtevek zoper odločitev naročnika o izbiri vlagateljeve ponudbe, je bilo zato potrebno priznati pravico do uveljavljanja pravnega varstva, ne glede na to, da zoper prejšnjo (razveljavljeno) naročnikovo odločitev nista vložila zahtevka za revizijo.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo zoper naročnikovo (zadnjo) Odločitev o izločitvi vseh ponudb št. E-JN-DO 02/2010, z dne 19.04.2011. Navedena odločitev pa je bila sprejeta tudi na podlagi odločitve Državne revizijske komisije št. 018-40/2011, v kateri je bilo ugotovljeno, da sta tako vlagateljeva ponudba kot tudi ponudba skupnih ponudnikov CM CELJE d.d., , Celje in CT-TRADE d.o.o. Celje nepravilni in nepopolni.

Čeprav je naročnik v delu, ki se nanaša na postopek s pogajanji brez predhodne objave zahtevek za revizijo meritorno obravnaval (in ga zavrnil), pa kljub temu izraža pomisleke v zvezi z vlagateljevo aktivno legitimacijo. Kot namreč navaja naročnik, "je vlagatelj zoper izbiro postopka in razpisno dokumentacijo špekulativno vložil zahtevek za revizijo, potem pa tudi oddal ponudbo, zaradi česar mu ni mogoče priznati aktivne legitimacije". Naročnik zatrjuje, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije tudi zato, "ker takšno ravnanje pomeni zlorabo pravic v primerjavi z ostalimi sodelujočimi ponudniki, ki razpisne dokumentacije zaradi določila šestega odstavka 12. člena ZRPJN po poteku roka za oddajo ponudb ne morejo več izpodbijati".

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni bil dolžan predložiti ponudbe, saj je bil njegov pravni položaj zavarovan že z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vendar pa se ni mogoče strinjati z naročnikom v tem, da vlagatelju iz razloga, ker je zoper izbiro postopka in zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo ter hkrati predložil tudi ponudbo, ni mogoče priznati aktivne legitimacije. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se namreč zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka in zoper vsako ravnanje naročnika, naročnik pa tudi sicer lahko, ne glede na vložen zahtevek za revizijo, nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila (drugi odstavek 11. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper izbiro postopka in zoper določbe razpisne dokumentacije vložil pred rokom za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tako formuliranim zahtevkom za revizijo, poleg izkazanega interesa za dodelitev naročila, izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V kolikor bi se namreč v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da je naročnik nezakonito uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave ali da je z zahtevami iz razpisne dokumentacije dejansko kršil temeljna načela in določbe ZJNVETPS, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, bi vlagatelj imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Zato je potrebno ugotoviti, da bi zatrjevane kršitve vlagatelja lahko vplivale na njegov pravni položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se konkretno kazala v tem, da bi moral vlagatelj sodelovati v postopku, ki je od vseh postopkov najmanj transparenten in formalen in ponudbo oddati pod zanj bistveno manj ugodnimi pogoji. Tudi sicer so imeli vsi potencialni ponudniki možnost, da zoper razpisno dokumentacijo (znotraj roka iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN) vložijo zahtevek za revizijo, pa razen vlagatelja tega ni storil nihče drug.

Kot upravičeno opozarja vlagatelj, je mogoče postopek s pogajanji brez predhodne objave v praksi uporabiti zgolj izjemoma. V skladu z določilom prvega odstavka 32. člena ZJNVETPS (Vrste postopkov) ima naročnik za oddajo javnega naročila sicer na voljo več vrst postopkov (odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopek s pogajanji brez predhodne objave, postopek s pogajanji po predhodni objavi â??), vendar pri izbiri postopka ni povsem avtonomen. Pri odločanju o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave iz 35. člena ZJNVETPS je tako vedno potrebno upoštevati, da gre za postopek, ki je med možnimi oblikami postopkov za oddajo javnih naročil najmanj transparenten in formalen (ZJNVETPS namreč ne vsebuje nobenih pravil o sami izvedbi postopka, temveč določa le pogoje za njegovo uporabo) ter da v tem postopku temeljna načela javnega naročanja niso upoštevana v enaki meri kot pri drugih postopkih. Iz navedenih razlogov je zakonodajalec določil, da naročnik lahko izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave le pod pogoji, ki so določeni v 35. členu ZJNVETPS.

Naročnik je svoj sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave, št. E-JN-DO 02/2010/11, z dne 04.05.2011, oprl na določilo 1. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, ki določa, "da naročnik lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če v postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita".

Ker nobena izmed ponudb v predhodno izvedenem odprtem postopku ni bila neprimerna (v smislu 21. točke drugega člena ZJNVETPS), se je potrebno strinjati z vlagateljem v tem, da pogoji za izvedbo predmetnega postopka, skladno s citiranim določilom 1. točke prvega odstavka 35. člena, niso bili izpolnjeni. V naročnikovi Odločitvi o izločitvi vseh ponudb št. E-JN-DO 02/2010, z dne 19.04.2011, so namreč podrobno navedeni razlogi, zaradi katerih je naročnik izločil vse ponudbe, ti pa se ne nanašajo na njihovo neprimernost (kot to napačno zatrjuje naročnik), pač pa na njihovo nepravilnost (v smislu 20. točke 2. člena ZJNVETPS je nepravilna ponudba med drugim tudi tista, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, medtem ko je v skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne ustreza v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji).

Na navedeno ugotovitev ne more vplivati niti dejstvo, da se je naročnik v zvezi z uporabo spornega postopka s pogajanji brez predhodne objave zanašal na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-004/2010, saj naročnik očitno ne pozna vseh pravno - relevantnih okoliščin, ki so vplivale na navedeno odločitev. Iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-004/2010 namreč jasno izhaja, da je (takratni) naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave iz razloga, ker naj bi bilo v predhodno neuspešno končanem odprtem postopku ugotovljeno, da noben izmed ponudnikov ni predložil primerne ponudbe oziroma ponudbe, v kateri bi vsa ponujena oprema ustrezala vsem naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije (zahtevek za revizijo pa je bil vložen iz razloga, ker je naročnik k pogajanjem povabil le enega izmed ponudnikov, ki so sodelovali v predhodnem odprtem postopku).

Ugotovljene kršitve ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu revizijskemu predlogu in skladno s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Ker niti morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije, Državna revizijska komisija o le-teh ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Takšna odločitev Državne revizijske komisije je nenazadnje skladna tudi z naročnikovimi ugotovitvami, ki izhajajo iz Odločitve o izločitvi vseh ponudba št. E-JN-DO 02/2010, z dne 19.04.2011. Ob dejstvu, da se razpisna dokumentacija v postopku s pogajanji brez predhodne objave ni spremenila in ob dejstvu, da nobeden izmed ponudnikov ni izpolnil njegovih referenčnih zahtev, naročnik namreč v tem postopku najverjetneje ne bi mogel pridobiti nobene pravilne ponudbe (naročnik je k pogajanjem povabil le tiste štiri ponudnike, ki so sodelovali v predhodno neuspešno končanem odprtem postopku). Navedeno bi bilo možno le, če bi naročnik odprl konkurenco in omogočil udeležbo tudi drugim ponudnikom. To pa lahko stori le z objavo novega javnega razpisa oziroma z uporabo enega izmed preostalih postopkov, ki jih predvideva ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN priznava stroške vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR, medtem ko mu ostalih priglašenih stroškov (in sicer 1.000,00 EUR za pripravo zahtevka za revizijo) ne priznava, saj na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi (vlagatelja namreč ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 08.09.2011

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje
- Energetika Celje, javno podjetje d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje
- MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana