018-194/2011 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-194/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nadgradnja, obnovitev in vzdrževalna dela na sistemu odplinjanja" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika HIS, podjetje za uvoz-izvoz, gradbeništvo in trgovino, d.o.o., Vodovodna 97, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 3. 8. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 29. 4. 2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji naročila", št. 14-1000-I-007972/2011 z dne 19. 4. 2011.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7. 9. 2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je naročnik dne 3. 12. 2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN11716/2010, dne 8. 12. 2010 pa še v Uradnem listu EU pod številko 2010/S 238-363291. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 11. 1. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, izmed katerih je, kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila z dne 4. 3. 2011, kot najugodnejšo izbral ponudbo vlagatelja. Zoper odločitev o oddaji je ponudnik MINERVA ŽALEC, Ložnica pri Žalcu 37, Žalec, dne 22. 3. 2011 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik s sklepom z dne 4. 4. 2011 delno ugodil in razveljavil odločitev o oddaji naročila. Dne 19. 4. 2011 je naročnik sprejel novo odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika MINERVA ŽALEC, d.d., Ložnica pri Žalcu 37, Žalec, medtem ko je vlagateljevo ponudbo izločil, in sicer z obrazložitvijo, da na dan odpiranja ponudb ni imel poravnanih vseh zapadlih finančnih obveznosti iz predhodnih postopkov javnega naročanja.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 19. 4.2011 je vlagatelj z vlogo z dne 29. 4. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za nepopolno. Vlagatelj navaja, da je naročnik sprva njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo, zatem pa ga je obvestil, da je prejel pripombo, da nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti, ter ga pozval, naj ga obvesti, ali ima poravnane vse obveznosti do družbe MINERVA ŽALEC, d.d., s katero je dne 30. 9. 2010 sklenil podizvajalsko pogodbo. Vlagatelj navaja, da je na to sporočilo odgovoril, zatem pa naročnik od njega ni več zahteval nobenih pojasnil, pač pa je izdal nov sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je dne 30. 9. 2010 sklenil podizvajalsko pogodbo z izbranim ponudnikom, katere predmet je bila dobava in vgradnja komponent za vakuumsko kanalizacijo. Vlagatelj je bil v tem poslu podizvajalec glavnemu izvajalcu, družbi SCT, d.d., ta pa je izvajala dela za naročnika JP Vodovod - kanalizacija, d.o.o. Naročnik JP Vodovod - kanalizacija, d.o.o. je zahteval, da se dobavi in vgradi oprema FLOVAC, ki mora ustrezati pogojem, določenim v pogodbi z družbo SCT, d.d., zato je vlagatelj zahteval, da izbrani ponudnik kot dobavitelj ne more določiti višjih cen materiala in drugačnih pogojev izvedbe posla. Vlagatelj ne oporeka priloženemu izpisku odprtih postavk, saj je z dobaviteljem uskladil pogodbene roke za zapadlost računov. Izbrani ponudnik je namreč izstavil račune s plačilnim rokom 90 dni, ne pa 120 dni, kot je bilo določeno v pogodbi. šele z dopisom z dne 6. 12. 2010 je izbrani ponudnik želel urediti plačila s cesijami. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik na njegovo zahtevo račune moral popraviti, vendar le glede 120 dnevnega roka. Izbrani ponudnik je predložil izpis odprtih postavk in pri tem ni navedel, kateri računi so zapadli. Te račune je navedel šele v zahtevku za revizijo, kjer je navedel, da so neporavnani naslednji računi:

- št. 3391/1 za znesek 28.340,85 EUR (pri čemer je navedeno delno plačilo za 3.661,07 EUR),
- št. 4020/1 z dne 13. 9. 2010 v višini 7.654,68 EUR,
- št. 4021/1 z dne 22. 9. 2010 v višini 7.654,68 EUR,
- št. 4056/1 z dne 28. 10. 2010 v višini 1.758,92 EUR.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik pri tem ni navedel rokov iz istega izpiska odprtih postavk, ti pa so naslednji:

- št. 3391/1: valuta 31. 1. 2011,
- št. 4020/1: valuta 11. 1. 2011,
- št. 4021/1: valuta 20. 1. 2011,
- št. 4056/1: valuta 25. 2. 2011.

To pomeni, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe, 11. 1. 2011, ni imel neporavnanih obveznosti, saj je le ena od terjatev zapadla na ta dan, pri čemer račun velja za zapadlega in neporavnanega naslednji dan, to je 12. 1. 2011. Vlagatelj ob tem opozarja še na določilo pogodbe, v skladu s katerim se rok plačil podaljša za 30 dni, če garancije niso izročene v pogodbenem roku. Ker izbrani ponudnik zahtevanih garancij ni dostavil, se je rok vseh valut še podaljšal, in sicer:

- št. 3391/1: valuta 12. 2. 2011,
- št. 4020/1: valuta 10. 2. 2011,
- št. 4021/1: valuta 19. 2. 2011,
- št. 4056/1: valuta 27. 3. 2011.

Navedbe, da ima vlagatelj obstoječ dolg iz predhodnih javnih naročil, zato niso resnične, saj je vlagatelj imel do izbranega ponudnika obveznosti, ki pa na dan odpiranja ponudb niso bile zapadle. Ob tem vlagatelj navaja, da lahko po pogodbi zadrži varščino v višini 10 % obračunane vrednosti del, in sicer za čas do izteka garancijske dobe, kar pomeni, da je vse te zneske treba zmanjšati za 10 %. Podrejeno vlagatelj še navaja, da je on sam pripravil cesijsko pogodbo in jo poslal izbranemu ponudniku, cesije pa so bile sklenjene v obegu vgrajenega materiala. Vlagatelj je izbranega ponudnika opozarjal na spremembo valute, vendar izbrani ponudnik, razen prestavitve valute na 120 dni, tega ni izvedel. Vlagatelj je izvajal plačila v rokih, ki so v skladu s pogodbo, ne glede na to pa na dan oddaje ponudbe ni bilo zapadlih obveznosti niti po 120 dnevnem roku, še manj pa po podaljšanem roku zaradi garancij. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v tem primeru niti ni podizvajalec v javnem naročanju. Vlagatelj je namreč izvajal dela kot podizvajalec glavnega izvajalca, družbe SCT, d.d., izbrani ponudnik pa je le dobavitelj cevi in vakuumske postaje in je torej dobavitelj podizvajalcu. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 19. 4. 2011, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 12. 5. 2011 sprejel sklep št. 14-1000-I-008365/2011, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da naj vlagatelj zahtevka za revizijo kljub pozivu ne bi dopolnil s potrdilom o plačilu takse. Zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-138/2011-6 z dne 2. 6. 2011 ugodila in razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 17. 6. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da določba šestega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2) ni vezana na rok za oddajo ponudbe, saj določa, da naročniki ne smejo sklepati pogodb s subjekti, ki imajo neplačane zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, torej od roka za oddajo ponudb do podpisa pogodbe. Nesporno je, da vlagatelj že na dan odpiranja ponudb ni imel poravnane najmanj ene obveznosti (račun št. 4020/1 z valuto 11. 1. 2011), saj ni predložil dokazil, da je to obveznost poravnal 11. 1. 2011 do 24:00 ure. Naročnik se ob ugotovitvi, da ima vlagatelj neporavnane obveznosti do dobavitelja v okviru javnega naročila, sklicuje na podpisani izpis odprtih postavk z dne 5. 1. 2011, iz katerega izhaja, da terjatev ni sporna. Stanje izkazuje saldo neporavnanih obveznosti, računov, ki so zajeti v tem izpisu, pa vlagatelj ni zavrnil, temveč je izpis celo potrdil. Poleg tega je izbrani ponudnik v odgovoru na zahtevek za revizijo predložil še dodatna dokazila, iz katerih je razvidno, da ima vlagatelj do izbranega ponudnika neporavnane tudi druge finančne obveznosti, in sicer cesijsko pogodbo, ki se nanaša na plačilo dolga vlagatelja za plačilo računov št. 3274/01, 3330/01 in 3381/01. S cesijsko pogodbo je vlagatelj plačal račune, ki so vsi zajeti in so bili predmet izpiska odprtih postavk, kar dokazuje, da so vsi navedeni računi bili zapadli in niso bili plačani na dan 11. 1. 2011, saj je račun št. 3274/01 zapadel 31. 12. 2010, račun št. 3330/01 29. 12. 2010, račun št. 3381/01 pa 6. 1. 2011. Navedeno po mnenju naročnika kaže na neutemeljenost vlagateljevih trditev, da je izbrani ponudnik sicer predložil izpis odprtih postavk, vendar z nepravilnimi roki. Vlagatelj je s podpisom izpiska priznal svoje obveznosti, vključno z datumom zapadlosti, kar priznava celo sam. Te finančne obveznosti niso sporne. Naročnik še navaja, da je za vlagateljeve ugovore v zvezi s podaljšanjem plačilnih rokov, plačilu s cesijami in varščinami pristojno sodišče. Teh ugovorov vlagatelj ni podal, temveč je pripoznal obstoj in zapadlost terjatev, terjatvam pa ni pisno ugovarjal oz. priložil dokazil, ki bi izkazovala nasprotno. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da izbrani ponudnik ni njegov podizvajalec, saj je iz podizvajalske pogodbe razvidno, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik to pogodbo sklenila izključno zaradi izpolnjevanja obveznosti za javno naročilo.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 24. 6. 2011 obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe. Ob tem opozarja, da je naročnik razširil obseg navedb glede neplačila zapadlih terjatev. Naročnik vlagatelju na novo očita, da naj bi imel neplačane račune št. 3274/01, 3330/01 in 3381/01, do teh navedb pa se vlagatelj ni mogel opredeliti, saj je izbrani ponudnik v svojem zahtevku za revizijo kot neporavnane navedel račune št. 3391/1, 4020/1, 4021/1 in 4056/1.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 29. 6. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Ker dokumentacija, ki jo je posredoval naročnik, ni bila popolna, ga je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 13. 7. 2011 pozvala, naj ji posreduje manjkajočo dokumentacijo. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 20. 7. 2011.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Revizijske navedbe v zvezi z vprašanjem neplačanih zapadlih obveznosti je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Izhodišče za določanje ekonomske in finančne sposobnosti predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v šestem odstavku določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Kot podlaga za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila se lahko upoštevajo le zapadle obveznosti do podizvajalcev, pri čemer je treba najprej ugotoviti obstoj terjatve, nato pa še njeno zapadlost. Dejstvo, da podizvajalec še ni prejel plačila, še ne pomeni dospelosti terjatve do izvajalca, saj je lahko neplačilo posledica zamude podizvajalca, uveljavljanja garancijskih zahtevkov, neizpolnjenih ali nekvalitetno izpolnjenih obveznosti itd. V teh primerih lahko govorimo o dvomljivih in spornih terjatvah, katerih neplačilo ne more nujno predstavljati razloga za izločitev iz postopka oddaje javnega naročila v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2, saj ima lahko ponudnik - dolžnik za neplačilo povsem utemeljene razloge. Sprejeti drugačno razlago bi pomenilo, da bi lahko razlog za izločitev ponudnika predstavljal že neplačan fiktiven račun, ki bi ga gospodarski subjekt izdal zgolj z namenom dokazovanja neplačanih zapadlih obveznosti v postopku javnega naročanja. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko Državna revizijska komisija pri presoji vprašanja, ali obstajajo neplačane zapadle obveznosti, omeji le na ugotavljanje obstoja terjatve, obstoja zapadlosti in njene morebitne spornosti. Ne more pa se pri tem spuščati v vsebino obligacijsko-pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter pri tem ugotavljati, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule oz. ali je bilo ravnanje pogodbenih strank v konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oz. razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče, medtem ko lahko Državna revizijska komisija v skladu s svojo pristojnostjo ugotavlja le obstoj spora, saj v tem primeru ne moremo govoriti o neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudnika.

Naročnik je zahteve glede izkazovanja plačila zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja določil v točki 3.3 Razpisne dokumentacije (Ekonomska in finančna sposobnost), kjer je v prvem odstavku zapisal:

"Ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja."

Kot je razvidno iz dokumentacije, je izbrani ponudnik zoper prvotno odločitev o oddaji javnega naročila z dne 4. 3. 2011 vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 22. 3. 2011), v kateri je med drugim zatrjeval, da vlagatelj kot takratni izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve glede poravnanih zapadlih obveznosti iz predhodnih postopkov javnega naročanja. Izbrani ponudnik se je ob tem skliceval na podizvajalsko pogodbo z dne 30. 9. 2010, sklenjeno med njim in vlagateljem, in izpisek odprtih postavk z dne 5. 1. 2011, iz katerega naj bi bilo razvidno, da vlagatelj ni poravnal naslednjih zapadlih računov, izdanih na podlagi podizvajalske pogodbe:

- račun št. 3391/1 za znesek 28.340,85 EUR (pri čemer je navedeno delno plačilo za 3.661,07 EUR),
- račun št. 4020/1 z dne 13. 9. 2010 v višini 7.654,68 EUR,
- račun št. 4021/1 z dne 22. 9. 2010 v višini 7.654,68 EUR,
- račun št. 4056/1 z dne 28. 10. 2010 v višini 1.758,92 EUR.

Izbrani ponudnik se je ob tem skliceval na dejstvo, da obveznosti ne morejo biti sporne, saj je vlagatelj potrdil izpis odprtih postavk, teh računov pa tudi ni reklamiral ali jim nasprotoval. Naročnik je sledil navedbam izbranega ponudnika v tem delu in razveljavil svojo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 4. 3. 2011 ter dne 19. 4. 2011 sprejel novo odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker na dan odpiranja ponudb ni imel poravnanih vseh zapadlih finančnih obveznosti do izbranega ponudnika.

Čeprav se tako izbrani ponudnik kot naročnik sklicujeta na potrjen izpis odprtih postavk in navajata, da je z njim vlagatelj nesporno potrdil obstoj in zapadlost obveznosti, pri čemer naj le-tem ne bi nikoli nasprotoval, iz dokumentacije, ki sta jo predložila tako vlagatelj kot izbrani ponudnik, to ne izhaja. Vlagatelj je namreč zahtevku za revizijo predložil sporočilo z dne 7. 12. 2010, v katerem potrjuje prejem seznama računov in daje pripombe na posamezne račune. Iz sporočila je med drugim razvidno, da je vlagatelj izbranega ponudnika opozoril, da je: "v večini primerov je na fakturah plačilo 90 dni, čeprav je po pogodbi 120 dni". Tudi iz podizvajalske pogodbe, sklenjene dne 30. 9. 2011 med vlagateljem in naročnikom, je v 8. členu določeno, da "naročnik plača podizvajalcu potrjene račune najprej v roku 120 dni od njihovih potrditev". Sicer pa je že iz izpiska odprtih postavk, ki ga je predložil izbrani ponudnik tako k vlogi "Opozorilo s predlogom za spremembo odločitve" z dne 10. 3. 2011 kot tudi k zahtevku za revizijo z dne 22. 3. 2011, razvidno, da so imeli sporni računi, za katere izbrani ponudnik zatrjuje, da na dan, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb, niso bili plačani, naslednje valute:

- račun št. 3391/1: valuta 31. 1. 2011,
- račun št. 4020/1: valuta 11. 1. 2011,
- račun št. 4021/1: valuta 20. 1. 2011,
- račun št. 4056/1: valuta 25. 2. 2011.

Na dejstvo, da je že iz izpiska odprtih postavk z dne 5. 1. 2011 razvidno, da sporni računi ob dnevu poteka roka za prejem ponudb še niso zapadli v plačilo, opozarja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da vlagatelj na dan odpiranja ponudb ni imel poravnanih vseh zapadlih finančnih obveznosti do izbranega ponudnika. Sporni računi, katerih neplačilo je izbrani ponudnik zatrjeval v zahtevku za revizijo, namreč na dan poteka roka za prejem ponudb oz. na dan odpiranja ponudb še niso bili zapadli, zato ne morejo predstavljati podlage za izločitev ponudnika v skladu s šestim odstavkom 44. člena ZJN-2. Kot je bilo že zapisano, se lahko kot podlaga za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila upoštevajo le zapadle obveznosti do podizvajalcev, pri čemer je treba najprej ugotoviti obstoj terjatve, nato pa še njeno zapadlost. Če računi na dan poteka roka za prejem ponudb še niso zapadli, to pomeni, da ni mogoče govoriti o zapadlih obveznostih. V zvezi s tem je treba opozoriti na napačno mnenje naročnika, ki navaja, da je vsaj račun št. 4020/1 zapadel 11. 1. 2011, torej na dan poteka roka za prejem ponudb oz. na dan odpiranja ponudb, zaradi česar bi ga bilo treba šteti za zapadlega in neplačanega. Treba je namreč slediti vlagatelju, ki navaja, da bi lahko račun z valuto 11. 1. 2011 veljal za zapadlega in neplačanega šele 12. 1. 2011, torej po poteku roka za prejem ponudb, saj lahko dolžnik tak račun poravna kadarkoli do vključno 11. 1. 2011.

V zvezi z naročnikovimi navedbami, da zahteva glede plačanih zapadlih obveznosti ni vezana na rok za oddajo ponudbe, temveč je to mogoče ugotavljati kadarkoli do sklenitve pogodbe, Državna revizijska komisija navaja, da je že naročnik sam kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v obvestilu o oddaji naročila z dne 19. 4. 2011 navedel, da vlagatelj "na dan odpiranja ponudb" ni imel poravnanih vseh zapadlih finančnih obveznosti do izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija opozarja, da je treba izpolnjevanje pogojev ugotavljati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, razen če iz razpisne dokumentacije ne izhaja izrecno, da lahko ponudniki posamezen pogoj izpolnijo neposredno pred začetkom oz. ob začetku izvajanja pogodbe o javnem naročilu. Glede na navedeno je za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 bistveno stanje v trenutku poteka roka za prejem ponudb, medtem ko okoliščine, ki nastopijo po tem datumu, na izpolnjevanje tega pogoja ne morejo več vplivati.

Naročnik se v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, sklicuje tudi na dodatno dokumentacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik kot odgovor na zahtevek za revizijo. Iz te dokumentacije naj bi bilo razvidno, da naj bi imel vlagatelj neporavnane tudi druge obveznosti do izbranega ponudnika, ki naj bi izhajale iz računov št. 3274/01, 3330/01 in 3381/01. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka utemeljeno ugovarja, da s temi očitki v času priprave zahtevka za revizijo ni bil seznanjen, zaradi česar se glede njih tudi ni mogel izreči. Ker je izbrani ponudnik v svojem zahtevku za revizijo z dne 22. 3. 2011 kot neplačane izrecno navedel račune št. 3391/1, 4020/1, 4021/1 in 4056/1, naročnik pa je na tej podlagi tudi sprejel novo odločitev o oddaji naročila oz. odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, nedopustno razširil razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-464/06, 018-35/2008, 018-185/2009) zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te popolno pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oz. v morebitni dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (praviloma) ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija se lahko zato v predmetnem revizijskem postopku omeji le na presojo tistih domnevnih nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki so bile vlagatelju znane do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in zoper katere vlagatelj tudi ugovarja (vprašanje zapadlosti in plačila računov št. 3391/1, 4020/1, 4021/1 in 4056/1), medtem ko ostale domnevne nepravilnosti, ki jih naročnik navaja šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo (vprašanje zapadlosti in plačila računov št. 3274/01, 3330/01 in 3381/01), v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji naročila", št. 14-1000-I-007972/2011 z dne 19. 4. 2011.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 5.000,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške revizijske takse v višini 5.000,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 3. 8. 2011

predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- HIS, podjetje za uvoz-izvoz, gradbeništvo in trgovino, d.o.o., Vodovodna 97, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana