018-266/2011 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-266/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku s pritožbo "Energetska sanacija zgradb in naprav v UKC Maribor: GOI dela" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.8.2011

ODLOČILA

1. Pritožbo, z dne 10.8.2011, se kot neutemeljeno zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Energetska sanacija zgradb in naprav v UKC Maribor: GOI dela" objavil dne 21.3.2011, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2690/2011. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku.

Naročnik je dne 7.7.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. IV-452/07-11, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Pluton Gradnje d.o.o., Rimska cesta 98a, šempeter v Savinjski dolini (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 22.7.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi. Naročnik je po vlagateljevih navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločitve zapisal, da ne more ugotoviti primernosti vlagateljeve ponudbe, ker na lastnih obrazcih ni navedel proizvajalca in tip ponujana opreme, kot je to zahteval naročnik, zato ni mogoče ugotoviti, kakšne so tehnične karakteristike ponujane opreme. Vlagatelj meni, da bi ga moral naročnik pozvati k pojasnilu ponudbe, tako kakor je naročnik to storil pri izbranemu ponudniku. V nadaljevanju vlagatelj navaja dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj se naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 26.7.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovil, da je v zahtevku za revizijo sicer predloženo potrdilo o plačilu takse, toda ta ni plačana v ustrezni višini. Po naročnikovih navedbah iz potrdila o plačilu izhaja, da je plačana taksa v višini 5.000,00 EUR, namesto zahtevanih 10.000,00 EUR. Naročnik pri tem pojasnjuje, da je že v pravnem pouku obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 7.7.2011, jasno zapisal, da mora ponudnik ob vložitvi zahtevka za revizijo vplačati takso v višini 10.000,00 EUR. Na podlagi navedenega je naročnik, upoštevaje določbo 3. odstavka 26. člena ZPVPJN, revizijski zahtevek zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 10.8.2011 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z naročnikovo odločitvijo. Vlagatelj pojasnjuje, da je odločitev preuranjena, saj je plačal takso v višini, kot je določena v razpisni dokumentaciji. Stališče naročnika, da bi moral vlagatelj plačati takso v skladu s pravnim poukom je v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije, kar pa po vlagateljevem mnenju ne more iti v škodo pritožnika. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral pozvati k doplačilu. Prav tako pa je takšno naročnikovo ravnanje po vlagateljevih navedbah v nasprotju z načeli pravne države in pomeni nedopusten poseg v ustavno pravico do pravnega varstva. Vlagatelj naročniku očita, da je ravnal nedopustno, ker vlagatelja ni pozval na doplačilo takse, saj bi moral revizijski zahtevek obravnavati kot formalno nepopolno vlogo, ki jo je dopustno, glede na ugotovljeno dejansko stanje, dopolniti. Upoštevajoč navedeno vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka.

Naročnik je z dopisom, z dne 17.8.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.8.2011, skladno s 1. odstavkom 53. člena ZPVPJN, odstopil pritožbo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel iz razloga premalo plačane takse.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo, naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega naročila, v potrdilo o plačilu takse. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila skladno z določilom 1. odstavka 55. člena ZPVPJN, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) med drugim določa, da mora naročnik v odločitvi opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti: kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Pri presoji predmetnega spora je Državna revizijska komisija vpogledala v spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je med strankama v obravnavnem primeru nesporno, da je vlagatelj pravočasno predložil revizijski zahtevek in potrdilo o vplačilu takse, vendar pa vlagatelj ni plačal ustrezne višine takse. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPVPJN je vlagatelj dolžan zahtevku za revizijo priložiti potrdilo takse iz 1. in 2. odstavka 71. člena navedenega zakona. V primeru neupoštevanja omenjene določbe, ureja pravne posledice določba 3. odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer da se takšen revizijski zahtevek zavrže. Omenjena določba namreč določa, da če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Glede na to, da je vlagatelj v obravnavanem primeru namesto zahtevanih 10.000,00 EUR vplačal takso v višini 5.000,00 EUR, je Državna revizijska komisija presodila, da je naročnik ravnal pravilno, ko vlagateljevega revizijskega zahtevka ni sprejel v nadaljnjo obravnavo, temveč ga je v okviru predhodnega preizkusa zavrgel. Pri tem je Državna revizijska komisija prav tako preverila vlagateljeva zatrjevanja, da ni bil pravilno poučen o pravilni višini plačila takse in da sta si bila glede zahtevane višine takse razpisna dokumentacija in pravni pouk nasprotujoča. V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je slednji v okviru VI. točke PRAVNO VARSTVO zapisal: "Pravno varstvo ponudnikov v postopku javnega naročanja je zagotovljeno v skladu z določbami Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po postopku in na način kot ga določa zakon. [â??]

Vlagatelj mora v zahtevku za
revizijo navesti:
- naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo,
- naziv naročnika,
- javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila,
- kršitve,
- dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
- potrdilo o vplačilu takse na račun ministrstva, pristojnega za finance, v višini 5.000,00
evrovâ??"

Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji sicer določil takso v višini 5.000,00 EUR, vendar je pri tem potrebno izpostaviti dejstvo, da je bilo predmetno naročilo in s tem razpisna dokumentacija, na Portalu javnih naročil objavljena dne 21.3.2011, in sicer pred sprejetjem Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Na podlagi tega naročniku ni mogoče očitati, da je razpisno dokumentacijo sestavil v nasprotju s sedaj veljavno zakonodajo, saj je bil v času njene objave v veljavi Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5) in ne ZPVPJN. Slednji je na podlagi določbe 87. člena ZPVPJN pričel veljati 3.7.2011, medtem ko je bila predmetna razpisna dokumentacija objavljena pred omenjenim presečnim datumom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je predmetni postopek revizije začel dne 22.7.2011 z vložitvijo zahtevka za revizijo, ko je ZPVPJN že pričel veljati, kar je naročnik v Obvestilu o oddaji javnega naročila tudi upošteval in ponudnike, skladno z določbo 1. odstavka 79. člena ZJN-2, pravilno opozoril o možnem pravnem varstvu in pri tem navedel točno višino takse, in sicer 10.000,00 EUR, ki so jo morali ponudniki ob vložitvi revizijskega zahtevka vplačati. Navedeni znesek je naročnik izračunal na podlagi novo veljavnih pravil, in sicer na podlagi 3. alineje 1. odstavka 71. člena ZPVPJN. Slednji določa plačilo takse en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za sklop, javno naročilo ali posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne več kot 10.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila. Tako so bili ponudniki natančno seznanjeni, kakšno višino takse morajo vplačati, da bo njihov revizijski zahtevek tudi meritorno obravnavan. Upoštevaje navedeno in upoštevaje dejstvo, da vlagatelj pogosto nastopa tako v postopkih javnega naročanja kot v postopkih pravnega varstva, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru presodila, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel zaradi neplačila ustrezne višine zahtevane takse in ni najti nobene druge pravne podlage za poziv na njegovo dopolnitev. Določba 3. odstavka 26. člena ZPVPJN namreč jasno določa, da se revizijski zahtevek zavrže, če ni bila plačana ustrezna višina takse. Glede vlagateljevih navedb, da takšna določba zakona nesorazmerno posega v vlagateljevo pravico do pravnega varstva, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v okviru pooblastil, ki ji jih daje ZPVPJN, ne sme presojati posameznih zakonskih določil. Državna revizijska komisija prav tako ni upravičena presojati in upoštevati vlagateljevih argumentov domnevne ustavne spornosti navedenih določil ZPVPJN. V skladu s 160. členom Ustave RS je namreč za odločanje o skladnosti zakona z Ustavo RS pristojno izključno Ustavno sodišče RS, katero pa (kar med strankama v tem postopku ni sporno) o morebitni neustavnosti spornih določil še ni odločalo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ljubljana, 30.8.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana